SSS7 i. UvMib Am Office of PubtWtioB: M67 South Lawnkstilnih dciav-cev v North Čarobni Wheeier j. dejal, da se tekstil- nih tovarn v južnih državah dobili precej privilegijev v carinskem zakonu, zato je prsv, če kongres pogleda, da 11 so Uks-tilni delavci delešnl kaj carinskih pridobitev. KoafMkt »ed špaa*hal menihi. Rim, M, apr. — ) imena ns nsalevu pomeni, da ts «)e e Um dnevoas poUkls nsrešstaa. Psoonts Js še s* OS UUTi KONKURENČNI BOJ MED VELIKANI ,V AVTNI INDUSTRIJI. lavce je veliko bolje, čimprej vrag vzame U sistem blagovne produkcije in distribucije in se nadomesti z boljšim, ki mu pravilno socialistični sistem blagovne produkcije in distribucije. "glasovi iz naselbin General Motors kompanija je dozdevno velikan med velikani v avtni industriji, ako se vpoiteva njen dobičefc. Ta kompanija ima toliko denarja, da lahko kupi vsako konkurenčno kompanijo izvzemM Fordove. Ta kompanija je v svojem poročilu ravnokar navedla veliko izgubo. Ako se v to izgubo vključi ie izguba, ki jo je imela Fordova družba v letu 1927, tedaj bi bila ta izguba tako velika, da bi pognala vsakega podjetnika, ako ni izredno bogat, v roke bankirjem v Wall Streetu. Wallstreetaki bankirji že komaj čakajo, da ulove Forda in tako odpravijo konkurenco v avtni industriji. Fordovo poročilo, ki je bilo poslano korporacijske-mu komisarju države Massachusetts, je izredno zanimivo. Ta izredna zanimivost ni v izgubi $72,221,498, kar posebno povdarjajo finančni listi, ampak v dejstvu, da ima Fordova korporaeija ie $276,920,666 rezerve v gotovini. Ta ogromna gotovina govori jasno in določno, da se Fordova korporaeija ne da pritisniti ob steno od wall* streetskih bankirjev, kot so pritisnili druge precej močne avtne korporacije, da dobe od njih svoj delež. Zvezda General Motors kompanije vzhaja, ampak boj med tema dvema velikanoma v avtni industriji je šele pričel. Rezervni kapital Fordove korporacije se je v zad-njih dveh letih znižal za $116,008,226. Ta denar se je porabil za priprave povečane konkurence in poostrenje konkurenčnega boja, o katerem so znamenja govorila, da pride. Ko se je Fordova konkurenca pripravila za po-•ostreni konkurenčni boj, lahko vtrpi to izgubo skozi pet let, ne da bi jo wallstreetski bankirji pritisnili ob steno. Ampak to, kar se lahko zgodi Fordovi korporaciji, se lahko pripeti tudi General Motors kompaniji. * Vsled tega konkurenčnega boja največ trpe delavci v avtni industriji. Znižuj«* se jim zaslužek in uvajajo se vedno nove priganjaike metode, da se iz delavcev iztisne več produkcije za manjši zaslužek. Ob enem se pa tudi razvija avtna industrija. Znamenja so tu, da se je avtna industrija tako daleč razvila, da producira več avtov, kot jih delavci lahko pokupijo. Koncem leta 1926 je Ford pričel uvaževati izpreme-nitev modela svojega avta. Takrat je Fordova korporaeija imela v rezervi $697,637,000. Od te ogromne vsote je bilo $413,709,361 v gotovini. Ta ogromna vsota pokazuje, da je Fordova korporaeija lahko uvedla velike izpremem be, ne da bi postala plen bankirjev. Ko je Ford vrgel svoj novi model na trg, ni mogla nobena kompanija pro-ducirati avta za Uko ceno in s štirimi cilindri, kl bi ae lahko meril z njegovim modelom. Uvedel je še razne druge izboljšave in kompanije, ki so pod kontrolo bankirjev, ho morale postaviti na trg avte s šest cilindri in po nizki ceni, ako so hotele konkurirati Fordovi korporaciji. Danes prihajajo na trg že avti z osem cilindri, ki stanejo manj kot tisoč dplarjev. To pokazuje, kako brez-miseln je kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Vsled divje konkurence uvajajo podjetniki priganjaAke metode v podjetjih. Delavci morajo več pro-ducirati proti manjšemu zaslužku. .To zopet povzročila imajp delavci manj sredstev za nakup izdelkov, ki jih producirajo. Ta konkurenčni boj traja toliko časa, da je ena stran podjetnikov pritiunjena ob steno, ali da se pod jetniki združijo med seboj »li pa ustanove trust in se do-govoif glede cen. Ampak delavcem se ne poviša zaslužek, ampak navadno se še^niža, ker ima trust vsdjo gospodarsko in politično moč, kot irnsameani podjetniki. Is takega konkurenčnega boja se tudi lahko razvije i'OA|>odartka ali pa finančna kriza, ako se pritisne ob slano eden podjetnikov, ki je vreden več sto milijonov dolarjev, ker je hkratu vrženih več sto tisoč delavcev na cesto, kar pomeni, da ti delavci ne zaslužijo in se saradi tega skrči konsum produktov. v vaškem slučaju trjH- delavci. Zato nimajo delavci najmanjšega Interesa, da se ohrani In uvekovedi kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Za de- Kder išče, U najde. N. V. — G. Trunk a s svojim piscem slike Is naselbine, ds se postsvijo take reči (kakor sem že omenil zadnjll) dvorano, mesto, čitalnice. Pisec slike iz naselbine in župnik Trunk bi se morala informirat« natančno, predno izblebetata take otročarije v javnost potom "Pissnegs polja" v "Amsrikanskem Slovencu". Koliko zanimanja ima tukajšnja mladina za izobrazbo potom čitalnice? Kolikor je meni znano, je večina mladine pri tukajšnjih slovenskih društvih, kste-rs pripadajo k raznim podpornim organizacijam. Ker imajo podporne * organizacije svoja glaeila za članstvo, ga dobi tudi tukajšnja mladina, bodisi od ene ali druge organizacije, in v teh glasilih je tudi angležko gradivo/ Zdaj naj pa enaki kralj pogleda koliko mladina ČiU U glasila, za kstera bi se v resnici morala zanimati, ali na žalost se ne. Tsko h torej s to izobrazbo potom čitalnice pri nas. Mladina ne čita drugega kakor kak-žne ničvredne "funnies", pa fte to površna Potem pa naj g. Trunk In pisec primorata, da bo hodila mladina v Dvorano čitat, če že doma ne mara. Kar se pa tiče nas "ta večjih petelinov": eni v resnici čitamo vsakovrstne časopise In knjige, nekateri ps le malo. Torej, z eno besedo: de nismo zreli za svojo čitalnico. Župniku Trunku in piscu "slike" povem to-le: če ne bo tistih reči v Dvorani, katere so, ne bo udeležbe na prireditvah SND, in lahko splava po vodi, kakor Je neki "dopisnik" pissl iz Cooperstowna, N. Y. Toliko o prvem odstavku, goepodine Trunk. Ce sem jaz v Gowandi tako-rekoč "petelin v košari" (po mnenju g. Trunka), nisem že nikjer omsull, da bi vse nadkri-ljevsl v inteligenci, lahko pa bi bilo mogoče, da bi tistega eno-okega kralja. Moram vam jaz pojasniti, g. Trunk in katoličani, kakšne reve da ste. Tuknj je samo ena, v katero vi vsi verujete, "petelin v košari" pa ne: Ko sem hodil v šolo nas je župnik učil, da je Bog oče, Bog sin in Bog duh vse enaista oseba. Kako je to mogoče, g. Trunk? Jaz dobro vem, da Trunk, moj pra-pra-ded in kakšen golobček nikakor ne morejo biti enoin-isto. Ce ds vi in vaša katoliška čreda verjamete v takšne vraže, ss pa lahko reče, da imate slamo v glavi. Ce so se takrat doga Jali čudaži, mislim, da so bili ehaki tistim, katere je "delala" Vodiflkn .lohanca ln jih dela neka "Mica" v Kaliforniji, pa še z ljttbčkom ob mehiški meji. Tako je, g. Trunk! Ce je moja glava prazna, raje vidim, kakor da bi bila sl-una v njej. Ha, ha, g. Trunk! Re&šl prazna glavo, kakor da bi verjel v take smote katoliške vere. A vzemite cepec, pa smlatite slamo na drobne koščke, in sicer tako, da jo lahek veter od-neee; naj vam bo potem glava preine, kot je moje. Bo bolje ne vsak način. Frdohtne slame. Kajne, g. Trunk? Ce bi priznali, dobro veste, de bi vem škodovalo. Tra-le la, la, la. Vam vaem župnikom in takšnim svetnicam, kot sem jih omenil. Bumf! Zato pa ne priznavate kaj takega. Kar Se pa tiče "gla-eov" v "Prosvetl", vss vprašam. koliko Je tistih glasov? (Mislim, dr Je "glas" samo ene oseb«-, katero mislite vi, da ima "glasove", v resnici ima precej močan glas. ali to je šment, ker ima na glaaovnici samo en glas.) Kaj ima tisti v glavi, lahko višje sodišče, javnost, ao-di. Js* ne! Ker omenjate, da ae svija. ko ae mu stopi na prate. upam. da nem vem teko stopil na vaše prste, če imate kaj kurjih očes. da vam bodo takoj U prsto\ skočila, ko boste čltali, kako vaa je — ha. ha ha! Toliko za sedaj. Ne mislim vam pa še tako kmalu. g. Trunk, sakomandiratl. ker vidim, da aploh se ne isplača. Mogm < se pa arečava proti jeseni — po. tom časopisov. M pa pojdite, če vaa je vdja in če vam ni srce padlo v hlače, v Chšeago, in povejte mojim bratcem, ki jih vi nazivate rdečkarje, če Je aeci-alist lahko dober katoličan, in obratno. Pa ne da M kaj zamerili za to, ker veste, da je greh. g. Tmnk. katerega se vi bojite ali p* tudi mogoče ne. Torej neham, ker mi čas ne dopušča, da bi odgovarjal naprej na takšne otročarije in neslanosti. J. Matekovich, predsednik SN doma. * _ • 1. Maj — delavski praznik! Chicago, III. — Razredno zavedno delavstvo praznuje dan 1. maja vsepovsod in demonstrira za svoje pravice, pravice, katere mu odreka sedanji, kapitalistični sistem Človeške družbe. Delavci se zbirajo v dvoranah, ob-državajo shode, na katerih izjavljajo, da so tudi ljudje, da imajo iste pravice do življenja kakor oni, ki jim to odrekajo. Dan 1. maja si je izbralo, delavstvo .samo za svoj praznik, katerega tudi dostojno proslavijo, kolikor jim pač dopuščajo razmere in okolščine. • i,m Slovenski delavcjU Chicagu in okolici proslavljajo ta dan vsako leto, odkar je bpi organiziran klub št. 1 JSZ; tako bo tudi letos dostojna proslava Ltinaja v dvorani SNPJ, na katero so pozvani vsi, ki se zavedajo*, jda so delavci ki se zavedajo/da so upravičeni do več kot jim dajo industrijski mogotci. Vspored proelave J. maja, katero priredi št, 1 JSZ: 1. "Marealjeaa" ................ Hrvatski Umbur. »bor "Zrinjakl t Slovenski govor.,....... Pr. ZslU 3 "Marealieaa." mešani »bor ... ........«ec. pevski zbor "Sava 4. Srbakl govor..... Peter Kokotovič 5. "Venec hrvet. nerad, peaml" Hrvatski Umbur. thpr -Zrinjaki S. Angleški govor.. Donald J. Loteleh 7. Prlsor ia spevoigre "Spominska plošča," mešani »bor...... .......Ser. pevakl kbor "Stva S. "WHAT PRIČE COAL?" drama V,1 dejanju la Življenja premo-garjev (v englettini) Jaek Smith, premog ar.....John Rak BUou Smith. njegova mati...... ..................Angeline fleh Mary, dekle, kl pemaga Jackovi materi .............Helen Arko Polljr ......J...... Aaua Ciganich Soaeda :.....♦.......Francaa Vjder Rudarji, vpoeleai pri rešilnih delih: Jaek Groaeer . ' Jaa Golob John Hodievar Režiser: John Rak. 9. IMesna zsbsva. Pričetek -ob osmi uri zvečer. Vstopnina 36c. Delavci rojaki, delavke rojakinje, udeležite se^ Pokažite, da se zavedate, da ste delavci, delavke. Ne bodite brezbrižni! p.aa Razprava o pravilih S.N.PJ. ti, in yueblo. Colo. — Se par tednoV delegacija deveto rodna konvencijo bo sbrana »kupaj. Teftka nalaga bo delegacije, j-rodno a« bo v toliko umi rila, da bo v raenici 'Imela samo in-terrer jednoto v mlalih. .Ca ee aa mtelimo v nekatere dogodke, ki ao bili, predno eo bili izbrani delegati pri druttvili, tedaj bi mlalili, da eo pri nekaterih ljudeh drugaCni in te raai veliko prej kot pa interoai in p rob lam i Slovenske naSodnc podpor ne Jednote. Nekateri delegati hod« videli v vtakem jodnotinem delavcu ali odbornike "kruks", ako ne bo vpil t njimi. To ao amote. Videti jih morajo najbolj revolucijenami delegati. Htfuja tokih delegatov bo hotela v deld ljudi, ne vprašaje ae, ao li »motni ali ne. To bi bila velika napaka. Ravno tako delajo ali ae de la vtaeih pri druttvih: porinejo tlo veka v delo. Je II smoSen ali ne. to ao vprata. mimo da Jo njih tlovek", Uko ai mislijo. Zok) veliko J« riispravljanja o bodočih pravilih. NekaUri liani ao re« dobri v nlih naavetth k pravilom, toda aekateri ee pa m taki, da ee ■ploh ne more govoriti o njih. Nekateri dopiei eo bili napieani — vsaj Jaa Uko miftiim — la eame nevoMtjl voeU. ali pa da koga Jeee. Taki tla-ni-dopisnik i »o vee prej kaj drugega kot pa dobri riaal Jjdnote Kaj eo najvataejta vprašanja pri naM jednoti In na prihodnji konvon rijl? Br Zajr jih Jo veliko le napi eai In delegarija ko lahko morafkaj trpohi la njih. Ravno Uho urodaik. Jožo ZaverUlk pove Jaano U rasum ljlvo, katera po« Je najbolj*, v ali onem "Revolocljoaar^r ta« i pravijo, da jo JoSe eorljalpstrUt --- ampak JoSe Je vetji revolorijonar kot Je pa vo« "progresivni blok" mod nami blokarjl' pride ds lovelacije s tam, da ae go-|lvsa Mola*: love ljudi »merja. as v veliki a«not». Najveinejša vprašanja aa Slaven ako narodbo podporno Jednoto ao aedaj publikacije, bolniška podpora inveatieijo jednoU nega premoženja, podpora tianem, ko apa|aju njih delovne ada ln kako naj b* bila naj* boljia uredba sa nalo tslajfto genora cijo, is katere ae uatanavljajo angle ftko govoreča dn,4tva. Kadar volike kompanije v indurtriji bodejo kaj Izboljšati — za njih proflt eeveaa — toda j oddajo etvor v. prosta vanje go ummu InSenirekemu oddelku, ln ko ta porota kaj In lesko, potem tale ae odiotijo sa nameravani načrt. JednoU mora Uka vprašanja reievuti ravnotako. Jaano Ja, da mladimi ne more imeti še avojega glaeila v angleščini, to Je »a angleško govor.ča društva. Ravnotako moramo imeti revijo »a otroka, is Če U revija po-eUne »smo angleška, potem, no, potom nt več Slovenska narodna po socialističnih kapitalistih, kapi- by a million <|t>gsk|ns talističnih socialistih, nekapfta- jednota je katoliška o t lističnih kapitalistih in kapi- ni 4VOma. (Smešno bi bilo na talističnih nekapiUlistih. Te in jati kftke dokaze.) JednoU take hermafroditične abatrakt- torej katoliški kapitalist * nosti spadajo samo v jazzno ppe- pa člani> ki ^ jednota'^ zijo; drugje Jih ni. Ce bi te vgak nažin ^ ^ kar je jed oeatnosti pognale na kakem dru- U: miijj0nar in kapiUliKt. Cl gem polju, bi človek imel opra- w katdliki. O tem tudr ni d viti z zagonetko, ali ker poga- ma (Mogoče je med njimi \ njajo na Pisanem polju — je vse ^dajalec. Judež, ali to ne i v redu. Vse, kar Um poganja, fe>) Rer so člani obenem ka je razumljivo. To polje je drugi t^gt, M kapitalistični katol "Jur z (bezgovo) pušo" ... Ali right. Postavimo se na '^ano po- Ampftk ti kapiulirti6ll kt lje," namočimo pero in pišitnp t^Usti garajo večinoma v tov 8l^e,0xur0g Ji a. '* . nah ali kje drugje! Zakaj Katoliška jednota ima dva delajo? ^ ker ^ k jJt mi jona dohu-jev Premoženja gU Mmo v jednoti zunaj dc U I ima ^^lia^ ^th^ P* 80 delaVCi' Torej so delav noU je kapitalist. Father' ^^^ kapdtaliatj Cverčko, ki^ je tam nasUvljen, deUvci! N kapitaii8tieni je kapitalistični hlapec ; vsi dru- kM9itamu _ Ne, nekapJt gi odborniki ,n nasUvljen« so stični kapitaiuti! Ne - - list seveda postopa z uslužbenci Tako! Oddahnimo se. Po kapitalistično — ne more druga- mo s Pisanega polja v resn če, če je kapitaliet. Zakaj je ka- svet. tolidka jednota kapitalist? Zato, ' Well, kako se vam dopade ker ima dva milijona, ker je mul- snikovanje mojega starega timilijonar. Zakaj pa ima jed- jatelja Trunka? Za "Jurčli nota milijone? Zato, ker pro- pušo" je dobra — morda ducira bika za mazanje oči, da za jurčke. Ali so kovine živa bitja? Staro panteistično naziranje v trdno enoto kristalnih »i o duhu življenja, ki prepaja ce- kov. Ti raznovrstni kristali lotno vesolj nost, postaja v luči žejo ob podrobnem ogledu i moderne vede čim dalje bolj darle tendenco do čudno pri konkretna stvar. Odkar so ugo- nih gradberih oblik, najčešči tovili v rastlinah iste življenske oblike okostij ali dreves z i pojave kakor v živalih, od srč- timi listi, nega utripa do mrtvaške agoni- p0jm "kristala" je dobil je, so začeli spoznavati tudi v polnoma novo lice, odkar je kovinah, teh "negibnih," "neži- goče z Roentgenovimi žarki vih" snoveh, organizme, v kate- ločiti mesto posameznih ato rih živi in klije nekaj takšnega, v kristalu Kakor kamenčki kar se da primerjati s našim gkončno tenkega mozaika življenjem. združujejo atomi v "pro*u Utrujenost, starost in bolezen. wrežo," čije ploskve odbi Metalologija, Woet o Jcovi- ^Ue"Stat nah, je še zelo rrSada znahstve- kfMotl' Iz krif ** ff. i«hko sklenemo na last nosti na stroku, čije spoznanja tiče še £nK0 1 * kovine pod stalnim bremenom. ^^ k*or. roikroiko1 "plazijo" in da se "utrudijo," rasiskavanje kovin. kakor ljudje, ki so si naprtili ZUtlne, lažji ali težji tovor in imajo t. s. mešanice raznih eler dolgo pot pred seboj. Z "odmo- mentov, no kovinske snovi, ri," s "počitkom," zlasti z zmer- jih najčeŠče uporabljamo, ni m ogret jem jih je mogoče o- mešanice so zelo rsznovn svežiti, okrepiti. Toda dolga u- Tako tvorijo n. pr. iz razli poraba jim povzroča neko vrsto kovin, ki se talijo šele pri "notranje napetosti," ki dovede au 3000 C. zlitino, ki se tali lahko do nenadnih katastrof. vroči vodi. Drugs zlitina, k Kovine se tudi "starajo." Te- jo pred kratkim izumili, kafc daj poetanejo krhke in lomljive likšno prožnoet kakor ebon in ne prenesejo nobenih nepri- in sicer že ob navadni temp čakovanih sprememb. Hipoma 'turi. Skrivnoetna številčna "obolijo," ne da bi človek vedel roerja določajo zakone, po 1< sa vzrok bolezni; pra v tako ne- rih se tvorijo zlitine. Kj< Pot kaj ustrelil bsndita. Chicago. — Policaj S»dney Block Je v nedeljo uoteslil nekega bandlta, ki Je oropal več aladščktern na «8, cesti in Cot-tage Orove. Ropar Je hotel u-teči, ko je opaail policaja, toda nakana f mu ni posrečile in eb-ležel Je na cesti s kroglo v gisvi. Butlegar sMt. Chicago. — Knrieo Ardtiini. znan butlegar na Južni stmni mesu, Je bil v nedeljo obit v bližini Dorcheater ave. in U ee-at. Policija Je mnenja, da Je aa umor odgovorna naspretna bat-legsrska nadno "ozdravijo" in človek sto- družijo določeiie atomske v Ji pred nedoumno skrivnoetjo. v določena raamsrja, Uko d Tudi "mrtva" snov ima sveje število atomov v določenem, muhe, svoje Ujinstvene življen- prostem rszmerju s štev ske poj s ve, čijih pomen nam bo njih električnih nabojev, pojasnila morda bodočnost. nastsnejo zlitine z lato tak Svetov je krisUlov. v nsprsj dol^enlmikrisUj. rr t 1 V uii oblikami in lastnostmi, vi Kovinosbvje uporablja vse ^ je § takšnim mogoče instrumente za raziska- janJemJop^eniti in jo ns van e in pi^izkušnje kovin, od ^^^ upogljivo, silnih strojev, ki ti smedkajo v,w L cela moetovja pod težo nekoliko Eno najbolj perečih vT>r» milijonov kilogramov, do mikro- kpvinoalovja Je sedaj to. 1 skopov, ki kažejo tisoie*rsti po- bi obvsrovsli kovine pr«i večsno strukturo kovin, in do dirslniml vplivi osrsčja in roentgenskih priprsv, ki nam f«. Saj uničujete ta dva < omogočajo msiskavanje stomill- teijs vsako leto J» »»ninK jonskih delov enega samega šti- milijard dinarjev kovin > rijaškega centimetra kovine, znano, kako bo veda mmt Navzlic .temu poanamo prave vpralanjo. 8e premalo vrn lastnosti teh saovi le približno, strukturnih in žlvljenskin njih trdnost le ns 10 odstotkov nostlh teh snovi, kl »o vei in še tu se ksj često usodno «• pred krstkhn kot tip zmotimo. Kos kovine ssstoji po- predatavnice vssgs ne2i\i dobno kakor druge rudnine is nkega". Zdi se pa, de pomo possmeznih, sila majhnih kri- razkrajanje, umiranjr k' 1 aUIftv, ki sc saradi medsebojne- lektričnl teki ns naj man ga oviranjr pri ohlajevanju te- področjih, čijih kvarnih vpi koče mane neredno omejeni in nismo mogli on*mogodi iz Peči proti Djakovici, mr-ega s prestreljeno ,glay<> ,Po-f njega je ležal revolver. Oo-st je dolgo reševala to zago-itko in končno izjavila, da je ►kojni izvršil samomor. Sorodniki so sicer planili, češ, i ni umrl radi samomora, mar-i je bil gotovo ustreljen. Cer-ena oblast pa se je držala poljskega poročila ter je pokoj-mu Kadoviču kot samomoril-po svojih postavah p repo-dala cerkven pogreb. To je veda rojake razjezilo ter so kurjeni hodili posredovat k piskopatu. Ker epiakopat ni P»til, sc poslali brzojavko • »inodu, ki naj bi zadevo raz-dil. Čakali so z mrtvecem eko vsake dopustne mere in r odgovora od sv. Sinoda ni lo, ho RadoviČa kar sami složno pokopali, epiakopat pa se umaknil iz Peči. Pokojnika pokopali njegovi sorodniki-hovniki ob velikanaki udelež-množice.l Drugi občinski blagajnik sedi pred sodiščem v Valjev*. Je to Milivoje Avramovič, poljedelec iz vasi Urovac, ki je bil skromen, zadolžen posestnik predno je bil izvoljen za blagajnika občine. Ni bil znan kot trden gospodar, saj je bilo posestvo, ki ga imel, več v rokah tujcev, ki jim je bil dolžan. Pred petimi leti pa je bil s pomočjo prijateljev v stranki izvoljen za občinskega odbornika v vasi Zvečan, kjer so ga postavili za blagajnika občine. Avramovič je bil bister možak in se je kmalu znašel s svojim blagajniškim delom. Za po par mesecih se je videlo, da se razume na blagajniški pesel. Cez leto dni je že ne le poplačal svoje dolgove, marveč posestvo celo pomnožil. Kupil je več lepih njiv, kupil mnogo živine ter postavil zanjo nov hlev. Tudi svojo stanovanjsko hišo je preuredil ter renoviral. Na vasi so seveda kmalu zapazili vse to in mislili si, da to vse pač ne bo najčistejših rok. Govorice so se začele. Saj so tudi drugi delali pa niso tako naglo bogateli kaikor Avramovič. On pa je zvedel za vse in da bi zabrisal govorice, je preko svojih prijatelj razglasil po vasi, da se spušča v razne finančne špekulacije, ki mu radi njegove prebrisanosti nesejo. Dva trikrat je celo izginil iz vasi za par dni, da bi tako podprl to mnenje. Pred kratkim pa je v pisarni presenetil Avramoviča človek, ki se mu je takoj predstavil, kot komisar glavne kontrole. Pokazal mu je nalog, da mora pregledati blagajno. Avramovič v sve-sti si svojih poneverb, je skušal pobegniti, a so mu preprečili. Baš to je vrglo nanj koj sum, da nima blagajne v redu. Ko je komisar pregledoval blagajno, je našel poneverbo za poneverbo. Primerjajoč knjige je videl najprej, da se j« Avramovič mnogo pregrešil nad invalidi. Dobil je zanje od finančne uprave 206,-000 dinarjev kot zaostalo invalidnino, ki pa je izplačal le 97.-OOOPin, dočiro je 109,000 dinarjev pridržal zase. Ko so za to zvedeli invalidi, so hoteli Avramoviča linčati In bi ga tudi bili, da niso to preprečile oblasti. Znano je tudi, da je poprej skupno z invalidi protestiral proti tako nizkim invalidninam, Češ, da država tako malo da invalidom. V resnici pa je dobil a pridržal zase. Dalje so ugotovili, da je pone-veril 29.416 dinarjev davka, po-;em obveznice vojne škode itd. Vsega skupno je poneveril in potrošil okoli 400.000 dinarjev. Blagajnik je postavljen v zapore, obtožen pa je tudi predsednik občine (župan), ki pa je ostal na svobodi. V kratkem bo pred va-jevskim sodiščem rszprsvs. 153 avtomobilov iz Nemčije. Ljubljana, 7. aprila, 163 avtomobilov iz Nemčije pride k nam. Pa ne da bi jih morda naročili. Cisto nsvadno: avtomobilski zlet nemških avto-mobilistov v Jugoslavijo. Cez fako j prepirajo cerkveni o- teden dni, 14. t. m., prispo v Ju ti in cerkvene oblasti s svoji- veraiku verbe občinskega denarja. Ljubljana, 6. aprila. D dveh sodnih razpravah nam 'očajo z juga, kjer sedita dva ->n*ka veljaka na obtožni klo-kot defravdanta občinskega ja. ki' sta ga trošija za avo-»H za "strankarske" namene, 'red mostarskim sodiščem se rovarja bivši blagajnik mo-r*k«. cbčine Cernalovič. Ob-er» Je, da je poneveril 702.000 •rjev, torej zelo lepo vsoto, to^nec je igral svoj čas ve-' vlogo v političnih strankah bil večkratni kandidat za Unca. Agitacija je aeveda " J TI bi prav tako uničila še to setev. In treba je imeti v osiru, da je bilo lanake jeseni poeejano mnogo maka. več kot kdaj prejšnje čase. Od žita je največ trpel ječmen, ki je na več meatih propadel sa (»%. Pšenica je prav tako doatl trpela, a manj kot ječmen. Najboljše je prezimila rž. Sploh se v celi Južni Srbiji opaža nazadovanje v rastlinstvu in rasti sploh. Lani je ob tem času šla rž že v klasje, letos je jedva začela rasti. Tako je stanje setve v tej pokrajini skrbi polno. Kmetijski minister je včeraj odpotoval is Beograda v Južno Sr bijo, da sam pregleda stanje Žita in drugih poaevkov. S tem v zvezi je miniater tudi izdal navodila, kafeo in kakšno žito naj kmetje aejejo, da ne bo zaman. Po podatkih minlstrstvs samega je stanje posevkov v naši državi naslednje: Slovenija: pšenica je prestala dobro, 100%, ječmen 70','. V Vojvodini: ni bojazni radi posledic po zebe. Zagrebška, pri-moroko-fcrajfcška, bihaška oblast: pšenica je d obro prestala, v južnejših oblastih (Dalmacija, aa-rajevtka, zeiaka) pšenice dobra, ječmen selo trpel; oves je popolnoma uničen. V severni Srbiji In arednjl: pšenica trpela 10— 20%v, ječmen 20-30%, rž 10— 20%, oves 50—60'/«', lucerna 80 —40%. V Južni Srbiji: mak po-polnoma uničen, ječmen 50%, ostalo razmeroma dobro. * Grpten umor Slovenca v Kra-pini. Velikega sejma v Krapini se je hotel udeležiti tudi živinski trgovec JakOb Slrolnlk iz Nove vasi pri Pttiju. Na potu na sejem, ob prehodu Maceljskega pogorja, se mu Je pridružil neki tujec, kl se mu je Izdajal za posestnika, ki ima isto pot, ker gre kupit več glav Živine na sejem v Krapino. Ko sta oba prišla preko hriba v gost gozd, je neznanec nenadoma napadel Slrol-nika in gi pobil z gorjačo po tleh. Nezavestnemu je nejprej istaknll od, nato pa mu je zabil v grlo lesen klin. Umorjenegs trgovca so našli šele naslednjegs dne. Vest o tem zverinskem u-moru st jeitsglb raznesla po vsej okolici. Ugotovili ko tudi, da mu je tujec ukradel iz žepov 20.000 Din v gotovini in hranilno knjižico za 15.000 DIH. Orožniki sr poizvedovali zA storilcem ter ga v Pregradu aretirali v osebi Josipa Gasa. Po kratkem tajenju je vendarle prlsnal. Vtaknili so ga v zapore. Dva oblaka v Ljubljani. LJubljana, 8. aprila 1929. Prvi je Jan Skala, lužlšk< Srb In ziinn pesnik ter publicist, drugi Rus-emigrant Konstantin Btljamont, pesnik starejše slave, ki pride danes v Ljubljano ter bo imel v gledališču svoj večer. V južni Nemčiji, obdani krog In krog od Nemcev živi najmanjša vejs Slovsnov, tako zveni LulIŠkI Srbi, ki že vekove s težavo ohranjujejo svojo Indl vidualnost. Jan Skala je lužlški Srb ter urednik revije "Kultur wehrM (Kulturne ob/ambe) v Berlinu. Te dni je dospel v Ljubljeno, kjtr Je Imel v dvorani Unlona prcdtvtnje o lužtšklh Srbih, kl te gt je udeležilo mnogo ljudi, Ntslednjegt dne, včeraj, pt |e portbll čas/ da sa je seznanil z našimi kulturnimi delavci In zavodi. Dopoldne je položil pred Prešernov spomenik šopek nago! J nov, potem Je Imel na unlvertl pred povtbljenlml gosti predtvtnj* o manjšinskem vprašanju. Potem ae Jt podal z znanci na ljubljanski grad, o-poldne pt mu je priredil kosilo Jugoslovanski sOkolski savez v restavraciji Zvezda. Popoldne Ca se je odzval povabilu alov. njiževnlkov in ae podal na čajanko, kjer ae j* zbrala družbe slov. plaateljev. Danes bo odpotoval dalje proti Zagrebu, kjer bo predavat, potem pojd* že v Beograd, Sarajevo in Split. Ko je on odšel, se Je pripelJ"* v LJubljano ruski peenlk Belj-mont, ki bo jutri recitiral svoje pesmi v dramskem gltdallšču, kjer ga bt pozdravil Oton Kn-paočič Vsak dan je aa našo veeučill-žko mladino kaj, da ni preveč dolgčas in da je "življenje." - Umrla j* v Ljubljani po dolgem trpljenju Ana Kovačičevs, soproga nad-preglednika drž. M*znle. — V Ptuju je umrla stara šel* 26 let, A menda Muelkrova, rojena Ki bova, trgovčeva soproga. Albin Cebular: Umira i od olitalac vaai^pvei ^avvsivv i Ve« alaboten je bil, še ko je žtudiral, drugače pa dober, da je dal alodnje novce, katere je imel, če te je videl, da al bil bolj v žaloati sa mizo. "Pij l Danes je tako, jutri bo pa še kako . . " ao bile njegove be-Bede. No, dovršil je gimnazijo, za nadaljni študij mu je pošlo Že vse. Kar so mu zapustili starži denarja, vse je Žlo. Tako je stal pred vrati življenja ves ubog, brez službe, brez denarja ln samo-tisto je imel, kar je nosil ns sebi. Bolj samotarsko življenje je živel toda brez najmanjšega reda. Pleaati je znal dobro, zato ga je najel letoviški kavarnar, da je otvarjal In vodil plese. uMarjanca, pojtft in .pokliči ga! Ura je že štiri popoldne; čaa je že, da vatane," je dejala goapa služkinji. Odšla je služ-kinja, trkala na Ivrala skoraj uro, da se je prebudil, leno odprl vrata in prikimal. Navadno je pa uro ali dve še vedno zaapal, nameato ožlrek? Je ponudil Hujobert, k! se Je moral premagati, da se ne bi pokazal nevljudnega. — Pokusll bi ga, je prlsUl gospod Vertolan in si dal nato-čltl kozarec. Radoveden aem, ali Je kaj drugačen od mojega. Vešče Jo srknil Is čaša. — NekUr! Je vzkliknil. Prisegel bi, da Je Is moje kleti. Najbrže imava IsUga dobavite-IJt. — Ne vem vtm povedati. Dobil sem ga v dar. ■Andre Hujobert je stopil k ok-nu In se zugledtl na ulico. — Zdi se ml, da ponehava, Je rekel nekam hlastno. Pa ne, da bi vas podili — Pojdem! Je dobrodušno odvrnil gospod VerUlan. Ne maram vas dalje zadrževati. Do ■videnja, dragi prijaUtJ! a Kdo bi mogel slutiti, da utegne požlrek malage roditi že u-sodn* posledice? Caša vina, kl Jo je bil popil pri Andreju Hu-Jolmrtu, Je riepoda Vertolana najprej spravila do premišlja-vanJa, potfej pa mtlon* do go-tovostl: nekdo ae je akrlvtj zalagal s njegovim vinom. In moril« ga j« dutlčnik — posredno sli nepoamlno — tudi dobav-Ijal Andreju Hujobertu? Od tisti« minute, ko ae J* ta domneva uirdila v nj*govl glavi, nI goaM Vertolan nič več s|»l in tako rekoč tudi n* živel. Pr*žal je ta Utu, trdno uverjen, da a* bo prrJ ali slej vrnil. Cet šest dni Je bilo koner ne-ir vestnost i: vide! Je — videl na lastne oči p* elegantno goepo Verlolenovn. ki ae je bila vtihotapila v klet in ae vrnila Is nje a steklenico nekUrja, kl jo je skrila v omaro. Njen mol, kl jo Je skrivoma I opazoval, jc bil nemilo presenečen, toda njegovo presenečenje I se je kmalu umaknilo besnemu srdu. — Ona? Zakaj neki? Po bli-skovo ao mu šle misli. Za koga mi krade vino? Sujobert, U gizdalin, ml je prisnal, da Je vino dobil v dar. Vraga, moj prihod ga je bil spravil v zadrego. Koga je pričakoval? Koga? Koga? Nesrečni, dvakrat izdani soprog je slutil dovolj, da st» sv mu v duhu začeli porajati načrti za osveto. Našel je! Vzel je buteljko Is omare kamor jo je bila akrila njegova Žena, ji oprezno izdrl zamažek in natreael v vino prašek, kl mu je bil ostal od zadnje bolezni. Zakaj goapod Vertolan je ljubil red povaodi in ai je ahranil celo osUnke zdravil, — To pot ml ne uideš, Je za-žkrtal ln uatnlce mu je akrlvll peklenski usmev. t. Gospa Vertolanova je zgodaj šla s doma. "— Obiskat grem airomake, je (dejala. Mož ni odvrnil ničesar, tudi nI pokazal, da bi bil kaj radoveden glede zavoja, kl ga je skrila pod filtžč. Ko je osUl sam, se je vsedel nasproti sUnskl url ter je od časa do časa pogledal nanjo. — Zdaj ... Je za mrmral! Ta trenutek pijeU ... sU že ltplln. Pomel al Je roke in se sločesto zasmejal. Putlej pa se je vdsl mrkemu rasmlšljanju, is katerega se je vzdramll za trenutek, ko je naročil kuharici, naj večerje ne pristavi prezgodaj k ognju. — Zakaj utegnilo bi se sgo-dlti, Je napovedal zagonetno, dn ae bo gospa nocoj nekoliko zakasnile. a — Tli Je tajecljt! gospod Vertolan, zngledavšl ivojo ženo, kl se je vrnila mnogo pred tistim časom, ko ae Je iklenll vznemirit'. Gospa Vertolanova se je videla nekam preptdlt. — Pomisli, Je prlpovedovtla, skoro bi bila doživela pravcato drtmo. Najprej se ti moram izpovedati, da sem ti bila skrlvtl vzela steklenico malago. Namenila aem jo neki siromašni bolnici. — Ktj prsvlš? Je stjecljšl gospod Vertolan vea preptdtl. Ali si jI Jo dala? — Seveda. Prosila sem Jo, naj vino UkoJ pokusl, Tods Jedva Je napravila požlrek, ko jo je svil krč in so jo popadle take bolečine, dt aem mortlt poklicati zdravnika. — Umoril aem Jo! Je zaječal to«pod Vertolan ln se s obema rokama prijel sa glavo. O, zakaj ti nisem raupal! NI mu kazalo drugega, kakor da JI vse izpove. 2ena ga Je sa-čudena poslušala. — Tak mana si hoUI zastrupiti? je vlknlla ogorčena. Teb* ln tvojega ljubimca. Oprosti ml! Toda kako se bova IsmoUla iz U afere? NI mu UkoJ odgovorila. Zdo-lo ae Je skoro, kakor da se naslaja na motevl sadregl. — Umiri se, Je dejala naposled. Ženska ni umrla. Pogolt-nlla Je bila samo požlrtk, kl |»a ga Je takoj Izpljunila, ktr Je I-melt pijača nagnuatn okua. To mi ja porodilo eumnjo. In da atvtr razčlatlm, aem ti povtdtla to zgodbo. ZdtJ vem vse. Kvo buteljke, prln*«la aem ti Jo na- zaj! , . , Gospod Vertolan Je prapadel pogledal ženi v obras. In zdajci Je sposnsl, ds stvar pravsaprav nI ras^lščens In da je šena vzllc vsemu utegnila priti od Sujo- bflrtft. Ce umre čtanlktr. Umrl Je čaanlkar In prišel pred nebeška vrsta. "Kdo Je?" vpraša sv. IVUr, "Čaanlkar." -T" Pobe r! a*1" zakrlčl Peter, "časnikarji ne izidejo v nebe-— 2vlftgaJ* se odpravi čaanlkar p<> stopnicah v pekel in IsHrka: "Časnikar proal, da ga sprejmete"* — Humi mu zalomiti vrag pred noaomt "Časnikarjev ne rabimo!" — Sedaj je sedel časnikar na stopnice sredi med nebom ln peklom In — sačel Izdajati dnevnik. NI že poUkel teden dni, pa Je že prejel uredniški vstopnici sa nebe«a In peklo. TOREK. 80. ljivott. FHOSV SELITEV (SMčica iz krčme.) — Pomislite vendar, Je pričel Luka, ko >mo sedeli ob stekleni- pomislite, ksj se pravi, »ko se mora človek »eliti proti avojl volji... — Pa «1 rekel, da si odpoveda Mm! — ga j« prekinil tovarii. — To se pravi, kadar ga Je najmanj volja, je nadaljeval Luka In si natočll v kozarec. — Tisto pa, tisto! Je pripomnil Upe, ki Je sedel v kotu in gledal za natakarico, svojo rojakinjo iz Zalesja. — Ce hočete, da vam povem, ^Postuiaj, Lipe, in ti tudi, , * t. u t — Saj poslušamo In ie kako! Štefka, vse Je praznot Luka, zdaj pa ti! k . 1 Pusti jih, Luka! Ml te po-ilutamo, ga Je bodril tovarii. — Torej, pomislite, Je pričel Luka znova, moral sem se preseliti proti svoji volji. In to v Ukem vremenu. Dvakrat v treh mesecih. Bil sem kar divji Kdaj pa *e nisi bil? sej« oglasil Lipe in vičlpnll Štefko ki Je postavila liter na mizo. — Luka, nikar se ne moti, ga je prosil tovarii, ko je videl, da je Luka zares malo divji. Luka je segel po kozarcu i« ga izpraznil. — Kaj bi pripovedoval in komu, Je rekel užaljeno in se naslonil na steno. — Meni, Luka l Je stopila natakarica k njemu In mu polotila roko okoli vratu. — Beži, ženska! jo je Luka malomarno. Oni so se zakrohotali. — Luka, že ve, kaj dela! je pomenljivo pripomnil Tine In potegnil Štefko k sebi. — Se klical me boi, vei, Lu-kež! — Hodi k vragu, ti in ... — Je 4e prezgodaj, se Je nasmejala Štefka. Tovarii, ki se mu ne morem spomniti imena, Je silil v Luko in ga prosil, naj vendar pove, kar Je obljubil — Mir! Je zavpil Lipe. — Besedo ima Luka! Je dostavil Tine. ttt , — Tako je! so pritrdili vsi s Štefko, vred. — No, Luka, nikar ne zameri. ITSaJ vei, da te radi poslu* iamo. ' — Govori, Luka! In Luka se Ji omehčal: — Saj vam ne zamerim. Kdo bi vam zameril? / — Kdo bi vam zameril? je zapel Tine po narodni popev ki in vai so udarili i nJim. Luka si je natočil in jih gledal. Ko so odpeli, so trčili s kozarci. — Na zdravje, Luka! — 2ivio, Luka! — Živela selitev! Luka je molčal In gledal predse. Užaljeno in nejevoljno. —~ No, Luka, zdaj pa ti! — Kako Je bilo? — Saj je že pozabil in zob ga boli, se je porogala natakarica. — Molči, ženska! jo je zavrnit Luka. . . ' — Nocoj Je pa nasajen, Je rekla in Odila. ^ ,,, M — Štefka! Štefka! so klicali ** ni°- . '.» «i — To je punče! je hvalil Lipe svojo rojakinjo. — E, nafta dekleta! mu je pritrdil Tine. — Vaia dekleta? Kje Jih imate? se je posmehnil Luka. — Poglej jo! Kakine noge! je pokazal na Sterko in jo poklical. — Ali je to dekle? — Se več ko dekle! Ti je ne posnai, Luka! No, Je pričel Luka in Je umolknil. __Kaj pa Je? Je vpraiala Štefka za Lukinim hrbtom. __ Nič, Je osorao odgovoril Luk« in prijel za kozarec. — Pusti ga, Štefka, nocoj ni za rabo! • DsetejersklJ M KAZEN ZLOČIN epilogom dtllh »••tih Roman l^itlk' Poslovenil Nfafotft-^ervozno trepetanje Je postalo nekako mrzlično in navzlic veliki vročini mu Je bilo hladno. Šiloma in ne da bi se zavedal, iz nekake notranje neizogibnosti Je začel motriti vse kar se Je pomikalo mimo nJega, kakor bi iskal krepčlla In razvedrila; a to se mu nijposrečilo In od čaaa do časa se je vi^vlč pogrez-nll v svojo zamliljenost. Ko Je zopet vzdrtite-vaje dvignil glavo In se otrl naokrog, Jt ta*oJ pozabil, o čem je razmliljeval, hodil. Tako Je preroma! ves Vasilijev otok, priiel do Male Neve, prekoračil most In se vrnil na Otoke. Zelenje In sveia narava se Je Izprva prilegala njegovim trudnim očem, navajenim mestnega prahu, ometa In visokih, du-iečlh In morečih hlftnlh sten. Tukaj nI bilo niti soparice, nttl smradu, niti beanic, a kma-lu no se tudi U nova in prijetna čuvstva izpre-menila v bolestno razdraženost TulnUm je ob-sUjal pred vlUml, gledajočimi Izza bujnega zelenja, oslfal se preko ograjs In videl v daljavi nallipane dame na balkonih In otroke, ki so tekali po vrtu. Najdalje Je gledal cvetice, ki so gs posebno zanimale, Srečaval Je tudi krasne kočije, jahalce in jahalke; radovedno Jih je spremljal s očmi in jih pozabljal, preden so se skrili njegovim pogledom. Enkrat je ob-stal in preitel svoj denar ; pokazalo se je, da ima fte okrog tridesetih kopejk: "Dvajset sem jih dal stražniku, tri Nastazljl za pismo — in Marmeladovlm sem dal sedemlnKrldseet kopejk — ali petdeset", se Je spominjal, ko je prešteval denar, a kmalu Je posabll ie to, zakaj ga je privlekel Is iepa. Spomnil pa se je, ko je iel mimo obedovalnice — nekakega Iz-kuha — In začutil Je, da je lačen. 8top!l Je vanjo, iipll kosarec žganja in naročil nekakino paiteto, ki jo je Jedel ie po poti. 2e dolgo nI bil pokusil žganja In zato se je njegov učinek naglo pokazal, daairavno ga je bila samo čailca. Noge so mu mahoma odre-venele in začel ga Je siliti zaspanec. Obrnil Ač je proti domu; a ie pri Petrovem otoku je ves obnemogel obetal, stopil s ceste, zavil v grmovje, vrgel se na travo in ie isto minuto zaapal. V bolezni se odlikujejo sanje s veliko Iz-razovitostjo, jasnostjo in nenavadno sllčnost-Jo z resnico. Večkrat vznikne čudovita podoba, toda predmet in ves pojav prikazni sta pri tem tako verjetna In polns tako natančnih, nepričakovanih in k celotni sliki toli primernih podrobnosti, da bi al jih tisti, ki Jih Je zasanjal, nikdar ne mogel izmisliti, če bi bil tudi umetnik, enak Puiklnu sli Turgenjevu. Take bolsetne sanje ostanejo vedno v spominu in silno učinkujejo na razburjeni in ie brez njih vznemirjeni organizem človsikl. Razkolnikov Je sanjal straine sanje. Sanjalo se mu Je Is detlnskih let, ko je bil ie v domačem mestu . . . Sedem let je star In se izprehaja na prazničen dan s svojim očetom po mestni okolici. Vreme Je megleno, dsn duAeč In kraj takien. kakrien Je ostal v njegovem apomlnu. In slika v njegovem spominu je celo ie mnogo bolj zabriMna od tiste, ki jo gleda v snu. Mestece stoji na prostem, kakor na dlani, niti kake vrbe ni v bližini; le v daljavi, čisto ob robu neba, se črni gozdiček. Nekoliko korakov pred zadnjim predmestnim vrtom stoji krčma, velika krčma, ki ga Je na njegovih izprehodlh z očetom vedno navdajala s preneprljetnim vtl-skom in celo s grozo. Tsm je bilo vedno toliko drhali. tako telo so razirrsjatl, grohotall se In zmerjali, peli tako grdo lr. hripavo In tako po-gosto so se pi stepali; kroginkrog krčme Je bito polno pijanih in strainih obrazov . . . Kadar »ta jih srečevala, se Je teano stiskal k očetu In ves trepetal. Mimo krčme vodi stesa, praina steza, in prah na nji Je vedno Črn. Vije se in vodi dalje In tristo korakov od meeta zavije na desno okrog meatnega pokopalliča. Sredi pokopaliiča Je cerkev iz kamna, z zeleno kupolo, kamor Je hodil dvakjat na leto z očetom in materjo k službi božji * kadar so služili za-duinice za pokojno babico, ki Je bila že davno mrtva ln Je nikdar ni poznal. Takrat so vselej nesli s seboj kotfio (Jed iz riža ln rozin, ki se je pri zaduftnicah) v beli skledi, zaviti v prt; ln tista kutja je bila sladka, iz riža in rorin, ki so bile v podobi krila vtlačene med riž. Ljubil Je to cerkev in starodavne njene slike, iz-večine brez okvirov, ln starega svečenika z drhtečo glavo. Poleg babičine gomile, na kateri Je bila kamenita ploiča, Je bil grob njegovega mlajiega brata, ki Je umrl lest mesecev star in ki se ga tudi nI vedel ln ni mogel spomniti. A rekli so mu Mil, da leži tu pokopan njegov mlajil brat, ln on se Je vselej, kadar Je bil na pokopalttču, vemo ln spoštljivo križal pred gomilo, priklanjal se JI ln Jo poljubljal In zdaj se mu sanja, da gresta z očetom po stezi na pokopaliiče ln stopata mimo krčme; on drži očete za roko in se. strahoma ozira na krčmo. Nekaj posebnega zbuja njegovo pozornost: toMko Je tukaj ljudi, cela truma nallipanlh msičank, kmetic, njihovih moi in raznotere sodrge. Vsi so pijani, si pojo pesmi, ob vhodu krčme pa stoji telega, čudna telega. To J« ena tistih velikih teleg, ki vpre-zajo vanje velike, težke konje in vosijo na njih blago in vinske sode. On je vedno rad gledal take orjaike vozne konje, dolgogrive, tolstono-k<\ korakajoče mirno in odmerjeno, ki vlečejo za seboj celo goro in ne obtičijo nikjer, kakor bi jim bilo i vosom laže, nego brez njega. A Saj je ie zgodaj. Lukež je fant! je poudarila natakarica in ga potrepljala po rami. — Proč, ženaka! — Lukež, Lukež? — Kaj sem ti rekel? — Lukež ... ntu je zaiepetala v uho. — Aha! Takins je stvar. Tine, poglej! Je rekel Upe ln zapel. — Kaj nam pa morejo, morejo ... so zapeli za njim vsi. In zopet so zažvenketali kozarci. — 2ivio, Luka! — 2ivela Štefka! — Živela selitev! — Luka, kdaj,se boi selil? ga je podražil Tine. — Beži, beži, je odgovoril U pe, Luka, pa selitev, to vendar ne gre. u — Kako bi ilo? so se rogall vai, rszven tovarlia, ki sem mu pozabil ime. — Molčite, ieme! Kdo vas je vpraial? se je vznejevoljil Luka. — Nas gotovo nihče. — Kjer sta dva, Um Je tretji preveč! # „ . — Kar molči, Lukež, mu Je pogledala Štefka v oči. — Tako je! — Tako mora biti! Živela selitev! — Živela! , — Eno devo le bom ljubil... so zabrundali drug za drugim in se smejali. • — Živelo Zalesje! S— Zivio Zaleičan! _Živela zaleika dekleta! — živela Štefka! — Žlvio Luka! je privzdigni la Štefka kozam. — Žlvio Luka 4ivio! je odmevalo med žvenketanjem kozarcev, polnih žlahtnega zaleiča na. *, Narodna znamka" na angfte-ikih iajdh. — V Angliji so uvedli pred par tedni konservativci znamkovanje kokpijto jajc an-gleike produkcije s tako zvano "narodno znamko," ki ima zago- 8LOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije te ie ponebno Ust Proeveta aa koristi, ter potrebne agitacijo svojih društev in članstva te "narodno znamao, *» *"»» urumcT — — ■— toviti angleškemu producentu hi- g^ulo svojih Mej. Nikakor trejie ln uspeinejie unovčenje M m propagando dnjgih I produkta, konsumenta pa svari pomih organizacij. Vsaka or-pred nakupom iz tujine pripelja- g^UMcija ima običajno svoje nih, manj vrednih jajc V >»- gtarifc i ^^ _ niči iičejo konservativci z narod- »j^j agitatorični dopisi te aa----------u^r^ah iflifih lmaniu drogu, podpornih organizacij in njih druitev na j se ne pošiljajo listu Proeveta. no znamko na kokošjih jajcih glasove kmetovalcev za volitve ■letošnjem maju. Starost meteorjev. Ne mislimo let, ki so jih preležali v muzeju. Mislimo milijone let, ki NAZNANILO. Ako ta, Js bn te teče vstavljen pišite navedite stari in Nsii zastopniki itvesl tajniki ln ki, pri katerih jTh^doi^MMT^ tsssIS lijevi ali svinčevi metodi kakor Mllullllti VM .premeni* nsal rnHp i* nerma. devona, .si--«- mjIov« norih članov starost rude iz perma, devona, I j, uiIot« norifc ilaaav, Ur silura. Prof. F. Paneth v Ber- i. »ulove odstopUk. linu je preiskal znameniti ^ i^-^KTtt^ teor Mount Jorg ln dognal rta- ^J^Ti rost 410 milijonov let, primete-l ^ lHMM iB M»ioTe, katero paš-orju Waconde pa 62 milijonov gUvllMBa ujaik«, astaaojo fm let. Ta številka pa je spodnja L in jih sprav«i«ivo aa ML meja, zakaj v teku milijonov Tore) ). u»lo let, kar potuje ^ t^SZ^jS^^ štoru, je sigurno puhtel de hjJ^—JT^^u ^ helia, zbog česar se meteor pri \'rm UM\ M TMi«) «»eiii .uri la aevi analizi kaže mlajiega. Uasbv. Upramištvo aljadao apattra. Zanesljivejša bi bila metoda Ua društva^ ujalld in tajaica is apa-svincem, zakaj svinec ne iz- ilaiaia^PMMe Gašiaa, aprarita^ puhteva. Vendar doslej ie niso dognali povsem zanesljivo, da bi nebeiko kamenje" vsebovalo tudi svinec. - Naročnina 8. N. P. xl tet^i p®® tet^ Za mc ~ n Isto pol AgHtmJto «s "Presvete"! t NsroČnteo lahke pošljete sa M It i .. - Upravnutvo MIT PRODAJALNA NA PRODAJ. Proda se dobroidoča groeeri-ja, mesnica in delikatesen prodajalna na dobrem prostoru. Dosti finega svežega blaga na zalogi. Dobra oprava in police in drugo. Jamčeno prinaša $100.00 čistega dobička na teden in več. Prodati se mora takoj vsled bolezni in z« nizko ceno v gotovini za $4,750.00. Vredno je veliko več. Oglasite se osebno pri lastniku na: 1804 W. Ogden Ave., blizu Van Buren st, Chlcago, tU.—(Adv.) ■ Člani in članic« S. N. P. J. i_- . . ifijBedaj lahko ....... Ust Prosveta vsak dan sa eno »oto in knjlgo ameriški slovenci, vredno $5.0»-sko nam psilJete brez odbitka svoto $6 JO. ■ah ps tri knjige: slov.-anolttka slovnica, vfsdns nrmjb, vredna te Patbr malavkn-tuša v kabaretu, vredna $1.W, skupaj mdnoat $5.00 in dnevnik Prosveta aa eno leto sa evote $6JtO. 2- e Ts veljs is Osne S.NPJ. sa n stare In nove naročnike. Ne «ani p«a-čajs $7.50. JtVfMko trpel valed . neprebavnosti. "ttdil mm mto m ms* mm mpmb«tmwti ta ^VmITmI mm ^Iko tr^ mM SliTpitaa,«. i. vmJ MtoHko oUj*»k>. dobrodošlo IJtt- iiii» M Čudno, zdaj so vpregli v takino veliko telego majhno ln suho rjavo kmetsko kljuse, eno izmed tistih, ki — mnogokrat Je ie videl to čaaih obtičijo s visokim voaoni drv ali sena, posebno kadar vos zastane v blatu ali v kolovozu, ln jih pri tsm kmetje tfcko neusmiljeno bijo s biči, časih celo naravnost po gobcu in po očeh, a njega te pogled tako boli, da ga sili jok in ga mati vedno pelje proč od okna . . , Naenkrat postane tu pred krčmo j ako iumno: sami veliki ki pijani kmetje v rdečih in modrih srajcah, s suknjami preko rame. "Sedite, sedite vsi na vos P' zakrili eden izmed njih, ie mlad ln s Ukini m tolstim vratom in kakor mrkev rdečim licem, "vse vas popeljem, le sedite!" A takoj se sasllii smeh in klicanje: Takino kljuse nas bo peljalo? Bell no!" "Kaj si bsdast, Mikolka, ali kaj, da zapre-iei takino kobilico v veliko telego?" "Bratci, ta rjavka ima gotovo fte svojih dvajset let na hrbtu!" "Sedite, vse vas popeljem!" zakriči Mikolka zopet, skoči sam prvi na vos, prime za vajeti in se razkoračl na prednjem delu. "Lisec ml Je z Matvejemie davno uiel naprej," zakriči a telege, "a U kobilica je samo na jeso; če jo tudi ubijem, kaj zato, saj ire svoj oves zaman, Sedite, pravim! V dir jo poienem, teči bo morala P In prime bič v roke ter se pripravlja s ve-»eljom, da udari rjavko. "Sedimo, iemu se obotavljate!" se *agro-hoče tolpa. "Ali sliiite, dirjali bomo!" "Ona te dsset let ni več dirjala." "Nič se vam naj ne smili, bratci! vzemite vsak svoj bič in pripravite se!" "Udri Jor _ ^ t • Vsi zlezejo na MJkolklno telego, grohotajo se In sbljajo slabe iale; iest jih Je gori, a ie Je prostora. Zdaj vzamejo ie neko kmetico, debelo ln rdečslično, z biseri na glavi ; orehe Je in. se smeje brss prenehanja. Ostala tolpa se tudi •meje; ln kako se ne bi, ko bo tale suha kobilica v diru psljala toliko teio! Dva moiaka na telegi al ie pripravljate biče. da boeta pomagala Mlkolki Zasllil se Mhl!" a kobilica ne le ne more v dir, temveč ie korakama jedva premika vos; samo s nogami grebe. Krope In m »klecuje pod udarci bičev. ki se ualpajo nanjo kakor grah. Saneh v telegi in med tolpo se po-dvoji, a Mikolka se raajesl in v svojem srdu vedno huje prstepa kobilica kakor M Jo hotel prlailiti, da ss spusti v dir. (Mi« »riUSaJMl . _____ - Nov narkotikum. - K rurg , prof. dr. Henschen iz Basla je | odkril nov narkotikum iz skupi-v, ki povtn' _______ razredčenoa 20 ur trajajočo lokalno neobčut- ~ g n ne ikoduje tele- [ imri^u iffne ostavlja no- SgJ^T tTp^ | bene bolečine, ko preneha delo- L^£ vati. Pr*t. Henschen Jcipwlz-1 SSim— kusll to sredstvo v najboljilm\,lMm r wod«, mm^mum t«* uspehom 'ie v 500 slučujih to ^Kj!^^ pravi, d^ Je uporabno zaradi U. i. t. ega takojinjega učinkova- • sdr«vUI, ta ako trn ▼•» iS»mufit NAROČITE SI KNJIGO sv^«tpecij»llt«U, ki M zdijo de- ["AMERIŠKI SLOVENCL" sto drugim čudne ali ogabna, ' Lahke dobite pol Ista dnevnik Prosveta in akni vrednosti as $Z*0 knjig, n. pr. JIMMT HIOGINS, ZAJ KON BIOGENEZUE, slft ps ZAJBDALCB ln HRBTENICO in INFORMATOR ako nam poiljete svoto $3.10. Nečlani polljajs $4.50. Al ps sa 9190 pol lHi Ust Prosveta in knjigo JIMMY HIGGIN8. Nečlan $3.50. :> _ To vse veljsm stsre ln nnve naročnike. Vsak mora rjslatl celo svoto brez odbitka. Denar in naročila pošljite na nprsvniitvo ns ssslov: PROSVETA, 2657 So. Lawndak Avs, Chlcago, m. PoftOJssi $........................ (me hn Nsslev Drisvs...................——.........- CL drnit................... ............. .....m..- zmeine alt neverjetne. Znana je kltajaks Juha h laatavlčjega gnezda. Ali potog te p^bnoatl in ie drugih poraajo Kitajci ie eno dellkateso ki Je priljubljena zlaati v Kantonu. To so opičji moigani. Na banketih jih servi-rajo slrovje. Kantonaki epikurej-cl jedo tudi opičje roke in noge v omaki lQ porcija te izredne jedi stane v dvovrstni revstavraciji 26 dolarjev! Dober tek! i Nove ifesne viste. — Kanad-cem in pi njih morda tudi prebivalcem starega kontinenta se obeta zanimiva obogatitev jed 11-nih listov. Dočim so se ljudje doslej k^r se tiče mesa, mast H najbolj z govedino, bravino in svinjino, so začeli v Kanadi uvajati slastne pečenke Iz mesa se-' vernih Jelenov in moiuinih volov. Prostrsne, puste pokrajine zeveme Kanade so zelo pripravne za rejo teh iivali, ki so postale ie popolnoma dossače iivall. Dočim so igrale polarne iivall doslej veliko vlogo le zaradi svojih kož ln koiuhov, bodo v bodoče ie bolj valne zaradi avojega mesa, ki se vodno bolj udomačuje na mizah kanadskih prebivalcev. Persijd ne marajo latinice, — Angleški orijentalist sir Deniton Roas je bil posvaa od perzijsko vlade, naj bi se udeleftil dela posebne komisije v Teheranu, ki bi morala izdelati predloge za reformo perzijske pisave. Roes Je odločen nasprotnik uvajanja latinic* v oriJentaUke jezike, čei da ne zadoetuje niti zahtevam evropskih Jezikov — in tako Je komleija po njegovem nasvetu uvedbo latinice odklonila. Namesto nje bodo sprejeli reformi rano arabsko pisavo ali ps si povrnejo k staroperzijski pisavi, ki Je valjala pred uvedbo arabske abecede. Morda W bila per-zijska vlada le dobro storila, če bi ee potrudila prisluikovsti ie kakinemu drugemu zvonu, ne samo im eni kijig KijiževM Matici IRN. VELJA DO 1. JULUA 1929 BaiaJ Js priliks, brstjs is seatra, da al ""^i^uk*^!! knjig ps ssls siaki csnL Knjige so dobre, poučne in morsM W Jih tm^J AMERIŠKI SLOVENCI—ts knjiga obasgs 682 atrsni ^SI^TS, zgodovinskih slik, Js prijss^s ss fittsnje in vsn —asdsj~.<.......... ZAKON BIOORNKZUE—ta knjiga pojsojuje splbfei mvoj in mwrne zakona, vsaboje veliko poučnega ss vsakega človeka, vrsdns $1.^7 asdsj ------------------------------------------------------------** PATER MALAVENTURA T KABARETU—povest is «WJa^s am«^ frančiikanov In doftfvljsji rojaka, vsebuje preosj allk, vredna $150-- sedaj ..........................m............................................................................. ZAJEDALO—poveet ta etika skritega iivljsnja atovamddh deUvt^J Ameriki, svsdns $1.7R—sedaj..................................................................... JIMMIE HIOOINB—zanimiva in krasna povest, epissl JaUeasasi piaaUlj Upton Sindsir, poalovesfl L Kolek, vrsdns $1.00—eedaj------ Odtrgajte ta listek, prfloiHs potrebno avoto t piano ta poUJita M PROSVETA, MIT S. Lswndsls Ave^ Chicsgo, OL 1 pošiljam svoio $................ kot naročilo ss Sledeče knjif Ksjige pofljite ns Naslov. Mesto.. ssUst ss oelo Isto $4 80, ss psi Ista $S40 ts as ^ (To veljs-------f