GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
Sir ' m S ST* ST^m ■ mUZZi 5 s
Md V
ŠTEV. 9	SEPTEMBER 1982	LETO VI
IZBRALI SMO NAJBOLJŠE DELAVCE
Kot celotno gospodarstvo se tudi naša delovna organizacija srečuje z vedno večjim problemom likvidnosti. In prav bitka za ekonomsko stabilizacijo nas sili k razmišljanju, kako nagraditi dobro delo in prenehati plačevati nedelo. Kajti nesporno je, da nas lahko reši samo delo. Več dobrega dela. To pa je vodilo 10 konference sindikata DO AGIS v akcijo poiskati najboljše delavce po TOZD in DSSS. Naloga gotovo ni bila lahka. Ugotovimo pa lahko, da je bila uspešno izpeljana. Seveda s ciljem, da nas bo ta akcija azpodbudila k boljšemu delu, razvoju samoupravljanja in tovarištva med sodelavci. In uspeh kolektiva ne bo izostal.
Poskušali vam bomo predstaviti 11 najboljših letošnjih delavcev. Seveda bomo v vsaki številki glasila predstavili po tri.
Elizabeta Pajnkiher prejema priznanje
Franc MAROH, DSSS, služba računovodskega načrtovanja in analiz
Marca 1958 sem se zaposlil v Avtokaroseriji Ptuj, ki je takrat štela 200 ljudi. Delal sem v komerciali. Po nastanku TAP se je formiral plansko analitski oddelek, kjer sem delal kot pla-ner-analitik, kar delam še danes. Res je, da je plansko analitska služba v vsem mojem času doživljala mnogo sprememb, pa sem ji kljub temu ostal zvest vse do danes.
24 let spremljaš dogajanja v delovni organizaciji?
Res je 24 let je mnogo. Res pa je tudi, da je hitro minilo. S formiranjem novih TOZD smo dobivali v službi vedno več nalog. S tem pa smo morali tudi okrepiti službo.	^
Glede na stanje, kakršno je trenutno, se ti zdi, da delamo dovolj?
Moje osebno mnenje je, da delamo resnično veliko. Res pa je tudi, da ta obilica dela okrne kvaliteto'.
Se ti zdi ta oblika stimulacije, to je priznanje »najboljši delavec« prava pot k vspodbujanju dobrega dela?
Menim, da je to dobra pot k iskanju rešitev iz sedanje težke situacije. Globoko pa sem pre-
pričan, da je v DSSS še veliko enako ati pa še bolj zaslužnih od mene.
Elizabeta PAJNKIHER, TOZD Vzmetarna
V	Agisu sem zaposlena že 21 let. Najprej sem delala v TOZD Kovinska obdelava. Od formiranja TOZD Vzmetarna pa sem zaposlena tu kot šabloner vzmeti.
V	Agisu ste zaposleni več kot dve desetletji, kakšna se vam zdi razvojna pot DO?
Agis se zelo hitro razvija. Kar potrjuje, da smo vsi vsak po svoje dobri delavoi. Čas prinaša razvoj s tem pa tudi novo tehnologijo. Vse se obrača na bolje. Pri mojem delu se napredek tehnologije sicer ne pozna, saj še vedno delam na starih pripravah — šablonah in to danes ko je treba narediti veliko več in bolje, kot včasih. To pa včasih povzroča nekoliko živčnosti. Veliko stvari se je obrnilo na bolje v korist delavca. Recimo delegatski sistem. In prav tu še-vedno šepamo. Vse preveč je formalno. Delegati ne posredujejo dovolj povratnih informacij. To pa še ne pomeni, da delavci nismo dovolj informirani, kdor seveda želi informacije.
Je takšen način, kot si ga je izbral 10 konference sindikata, to je podelitev priznanj pravilna pot k vspodbujanju dobrega dela?
Ta pot se mi zdi dobra ali pa celo edina v današnjih razmerah. Res je, da je to med nekaterimi vzbudilo nekaj zavisti. Prepričana pa sem, da bo čas tudi to odpravil. Na Na zavist mislim. Jaz pa mislim, da smo s takšno akcijo začeli veliko prepozno. Tu mislim na veliko dobrih delavcev, ki so odšli iz DO, ne da bi jim priznali, da so dobri ali pa ne ... Včasih je ljudem potrebno zelo malo, da so zadovoljni. Mislim pa, da je to, če
ti družba prizna, da si dober delavec resnično veliko. Srečna sem, da sem bila izbrana za dodelitev priznanja »najboljši delavec 82« v TOZD Vzmetarna, s tem pa seveda ni rečeno, da ni v TOZD še veliko zelo dobrih delavcev. Mislim, da smo vsi zelo dobri.
Konrad GRAIFONER, TOZD Servis motornih vozil
V	tej delovni organizaciji sem se zaposlil leta 1959 v takratnih Strojnih delavnicah. Kleparji smo imeli takrat zelo težke delovne pogoje, saj smo delo opravljali na prostem. Sedaj imamo res streho nad glavo, orodje pa je ostalo še vedno isto: kladivo, sekač, varilni aparat ...
V	isti DO ste zaposleni več kot dve desetletji, kako ste doživljali razvoj?
Res je skoraj 24 let delam v Istih prostorih in enako delam, le ime se je menjavalo. Priznati moram, da se je resnično mnogo spremenilo na boljše. Poglejte samo delegatski sistem. Kakšne možnosti je dobil delavec. Pa jih ne zna izkoristiti. Kajti delegati, ki svoje sredine ne informirajo o odločitvah samoupravnih organov, taki delegati ne opravičujejo zaupane naloge. Ko bo to zaživelo bo tudi samoupravljanje dobilo pravo podobo. V vseh teh letih smo naleteli na mnogo težav, ki pa smo jih vedno uspevali
premostiti. Tudi sedaj so težave. Celo vedno več jih je. Mo-mo se jih lotevati složno. Le v slogi je uspeh. Lep primer je
vprežni voz. Zamislite si, če bi konja vlekla vsak na svojo stran. Voz bo zagotovo ostal v blatu ...
Kaj menite je način spodbujanja k dobremu delu, ki ga je izbral 10 konference sindikata DO AGIS pravilen?
Globoko sem prepričan, da je ta pot pravilna in za današnje razmere edina sprejemljiva. Sprejeti priznanje »Najboljši delavec« je posebno doživetje, saj človek ve in občuti, da ga družba ceni in mu vrača.
Srečen sem, da sem bil prav jaz izbran za to priznanje. Res pa je tudi, da je v naši TGZD še veliko dobrih delavcev.
Spremembe najvažnejših samoupravnih splošnih aktov
Veliko časa že vnaši delovni organizaciji potekajo aktivnosti, katerih namen je spremeniti nekatera določila najpomembnejših naših samoupravnih aktov. Tako so potekale aktivnosti o spremembah treh važnejših samoupravnih aktov in sicer:
—	samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo AGIS Ptuj,
—	samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za osebne dohodke in skupno porabo,
—	samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti skupnih služb in delavci temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije AGIS Ptuj.
Te aktivnosti so do sedaj že tako daleč, da je določeno, da se bomo o sprejemu prvih dveh naštetih samoupravnih sporazumih odločali na referendumu dne 11. oktobra tega leta, o sprejemu tretjega naštetega samoupravnega sporazuma pa na zborih delavcev v času od 6. do 8. oktobra tega leta. ledioibrpš
Kot je že navedeno bomo odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti skupnih služb in delavai temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije AGIS Ptuj na zboru delavcev. O sprejemu tega samoupravnega sporazuma bomo odločali vsi, tako delavci temeljnih organizacij kakor tudi delavci delovne skupnosti.
O sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo AGIS Ptuj odločajo samo delavci temeljnih organizacij, a o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke, in skupno porabo bomo odločali vsi, tako delavci temeljnih organizacij kakor tudi delavci delovne skupnosti. O sprejemu obeh bomo odločali na referendumu.
Po vseh treh samoupravnih splošnih aktih smo že opravili javno razpravo. Za samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in za samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti in delavci temeljnih organizacij sta že nekaj časa določena dokončna predloga in ista čakata na seznanitev in sprejem. Drugače pa je z besedilom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, za katerega dokončno besedilo bo delavski svet delovne organizacije predvidoma določil ob koncu tega meseca.
Poleg uvodnih določb je namen tega članka, da se v nekaj besedah opišejo bistvene spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah lin merilih za pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. O obeh ostalih samoupravnih sporazumih je bilo poročano v našem glasilu v aprilu.
Bistvene spremembe tega sporazuma so naslednje:
— Delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo imamo sedaj urejeno v samoupravnem sporazumu o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih osnovah in merilih, po katerih se
razporeja čisti dohodek in delijo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Že primerjava naslovov samoupravnih sporazumov pokaže, da ista nista imden-tična oziroma, da v novem predlogu ne obravnavamo več pogojev za pridobivanje dohodka. Kriteriji in- delitev dohodka se bodo uredili v drugem samo-upravnem splošnem aktu. Gre za spremembo, ki jo narekuje praktičnost, saj je materija delitve dohodka deležna večkratnih sprememb, kar tudi narekuje spremembe samoupravnega splošnega akta. Ker zakonodaja ne določa, da mora biti materija delitve dohodka sprejeta po postopku referenduma, je bilo potrebno deliti to materijo na dva samoupravna splošna akta.
— Sprememba navedenega samoupravnega sporazuma se je pripravljala že dalj časa, ker smo ugotovili da sprejeta metodologija ni bila dobra oziroma se vsaj v naši sredini ni obnesla tako kot bi želeli. Pri tem je potrebno podati utemeljitev, da smo lahko ugotavljali, da smo nekatera dela lahko razvrstili pri posameznih kriterijih tudi v treh kriterijih. S sprejemom novega sistema bi naj to bilo v bodoče odpravljeno.
— Spremembe so bile tudi potrebne, da se uskladimo z dolo-čilii družbenega dogovora, katera urejajo materijo osebnih dohodkov.
— Zelo bistvena sprememba je v tudi v tem, da samoupravni sporazum vsebuje kriterije oziroma osnove in merila za ocenitev posameznih del oziroma nalog, kar imamo sedaj urejeno v posebni metodologiji, ki je sestavni del sporazuma.
K spremembam tega samoupravnega sporazuma je direktor naše delovne organizacije tov. Martin Učakar podal obrazložitev nekaterih bistvenih sprememb sedanjega in predlaganega sistema, kar dobesedno navajam:
»Sistem bi se razlikoval predvsem v naslednjem:
1.	Po sedanjem sistemu delitve dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov velja za obračun stimulacije delavcem, ki delajo po normli — doseganje (preseganje) norme; za delavce, ki delajo po času (režija) pa doseganje oz. preseganje fakturirane
realizacije v primerjavi s planirano (stimuliranje kvalitete in ostalega za ta prikaz ni pomembno). Osebni dohodki tako niso v ineposredni zvezi z doseganjem dohodka, kar pa je z zakonom o združenem delu predpisano in edino pravilno. Morali bi sicer prilagajati vrednost faktorja doseženemu dohodku, kar pa doslej nismo dosledno izvajali (razen po sklepu DS DO v primeru, če dosežena fakturirana realizacija ni dovoljevala izplačila obračunanih osebnih dohodkov). Zato se nam je dogajalo (morda se nam tudi sedaj), da so v posameznih TOZD obračunavali visoke stimulacije istočasno pa poslovali z izgubo.
Po novem sistemu pa bi bili osebni dohodki neposredno odvisni od doseganja dohodka. Po posebni lestvici, ki bi jo sprejemali delavski sveti z letnim planom bi v primeru preseganja planiranega dohodka več namenjali v sklade (ne vse!), v primeru nedoseganja planirahega dohodka (na račun skladov).
In še druga novost! Obračunska vrednost točke se bo določala v odvisnosti od doseženega dohodka vsem delavcem (po času in po normi).
2,	Temeljne organizacije in delovne skupnosti bodo razdeljene (s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov) na obračunske enote. Vsaka obračunska enota bo planirala z letnim planom maso za OD, Obračunana masa za OD pa se bo spreminjala v odvisnosti od doseženega dohodka v TOZD ali DSSS in v odvisnosti od realizacije plana oz. programa dela.
Ali drugače: delavci obračunske enote ne bodo mogli dobiti plačila za neopravljeno delo, za delo preko plana pa se jim bo lahko masa za OD povečala (seveda, če bo obstajal za tako delo naročnik oziroma plačnik).
Obračunske enote bi bile n. pr. sektorji in službe v DSSS, oddelki in službe v TOZD.
Sedanje stanje verjetno ne zahteva razlage.
3.	Osebni dohodek posameznih delavcev, ki delajo po času (program dela) bo tudi odvisen od njihovih rezultatov, ki se bodo praviloma ocenjevali, V zbiru bo po sedanjem predlogu osebna ocena lahko znašala od —20 % do +40 %. Dokončne odstotke znižanja oz. zvišanja osebnega dohodka za vsak predloženi kriterij bodo določali pravilniki o delitvi osebnih dohodkov. Posebni kriteriji nagrajevanja se uvajajo tudi za poslovodne organe.
Ocena posameznika bo pa vplivala samo na prerazporeditev dosežene mase za osebne dohodka znotraj obračunske enote in se torej masa ne bo povečala aii zmanjševala zaradi ocen. Prav tako se masa za OD za obračunsko enoto ne bo povečevala ali zmanjševala zaradi nadurnega dela, nadomeščanja začasno odsotnega delavca in podobno, razen, če ne bo za nadurno delo obstajal naročnik oz. plačnik.
Ali drugače povedano: za izvajanje prednega programa dela nadur ni!
Sedaj pa je tako, da dobijo sektorji in služba DSSS ali TOZD kolikor rabijo in le redki so pri-pravljerfi poprijeti za delo sodelavca, ki je začasno odsoten'ali pa, da. bi občasno povečan obseg dela opravili morda z prerazporejanjem delovnega časa.
4.	Z novo metodo vrednotenja bomo lahko ustrezneje vrednotili zahtevnejše proizvodno delo, pa tudi zahtevnejše kreativno intelektualno delo. Do sedaj pa je bil največji povdarek dan vodstvenemu delu. Res je, da bomo morali delež točk za usposobljenost v skladu z družbenim dogovorom od prvotno predlaganega povečati. Vsi. skupaj pa lahko upamo, da bomo z doslednim spremljanjem iin ustreznim ocenjevanjem rezultatov dela (tč. 3) preprečili, da bi kakršna koli diploma še pomenila avtomatsko pravico na osebni dohodek.
Navedel sem le bistvene spremembe sistema delitve osebnih dohodkov. Zaradi teh smo se pred dobrim letom tudi odločili, da je potrebno naše splošne akte o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov spremeniti. Zelo prav bi bilo, da bi pripombe tem idejam pomagale. Pričakovati pa je, da bodo mnoge pripombe prikrito skušale uvajanje takega sistema preprečiti, S tem' pa bi obranili privilegije dela po času in privilegije delitve nečesa, kar ni ustvarjeno. Prav tu pa je tudi jedro družbeno-politič-ne odgovornosti.
Potem se bomo tudi o izvedbenih detajlih laže in hitreje sporazumeli.«
To je na kratko o postopku in spremembah pomembnejših samoupravnih splošnih aktov.
POKAŽIMO SVOJO SAMOU-PRAVLJALSKO ZAVEST ZATO CIMPREJ NA DAN ODLOČANJA OPRAVIMO SVOJO PRAVICO IN DOLŽNOST!
Alojz ŠALAMUN
Bilo je 15. v mesecu (le kaj je prinesla?}
Obisk pri upokojencu
To pot sem se odpravil na obisk k upokojencu v sam center starega Ptuja, Na Slovenskem trgu 12, to je na dvorišču ptujskega gledališča že več kot štiri leta v majhnem toda prijetnem stanovanju prenaša svojo usodo in bolečine TONE MENCINGER, Šele v 48. letu je, pa mu je bolezen na licu pustila sledove. Ostale so ostre poteze, ki se izražajo ob neznosnih bolečinah. Nepopisno se je razveselil obiska. »Končno nekdo iz podjetja!« Toda le nekaj minut kasneje mu je nasmeh zbledel in z bolečino na licu mi je pripovedoval.
Ocena aktivnosti mladih
Kot posledica dokaj slabega gospodarjenja naše DO je zraven boljšega dela potrebno tudi aktivnejše družbeno-politično delovanje. ZSMS, kot ena izmed DPO v združenem delu, si pravtako prizadeva prispevati svoj delež k ozdravitvi obolelega gospodarstva naše DO. Moramo priznati, da je v zadnjih letih bilo vedno manj slišati o aktivnem delovanju mladih organiziranih v mladinskih organizacijah. (S tem pa seveda ne želimo prikrivati resnice, da sedaj ni veliko boljše). Kljub temu pa smo določene korake na tem področju že naredili.
V začetku leta smo si ob spoznanju, da je nekaj za izboljšanje obstoječega stanja potrebno storiti, začrtali dokaj obširne programe, ki jih poskušamo realizirati z ostalimi DPO v DO. Za začetek smo med mladimi naredili anketo o dosedanji aktivnosti in o nadaljnjih željah in -interesih. Anketa je pokazala, da se malo mladih vključuje v življenje mladinske organizacije, vendar je želja mnogih, da v bodoče množično nastopimo in poskušamo zadovoljiti svoje — mladinske interese, si pa niso bistveno drugačni od interesov naše DO. Mladi se letos dokaj zadovoljivo vključujemo v javne razprave o osnutkih novih samoupravnih splošnih aktov.
Pretekli mesec so' po DO potekale razprave o gradivu za 11. kongres mladih, ki bo letos oktobra, od katerega pričakujemo, da bo nakaza! določene smernice za odpravo problemov ki v današnjem času najbolj ogrožajo mladega človeka. V naši DO smo z osnutkom programske usmeritve zelo zadovoljni, želimo le, da bi bilo moč začrtane programe uresničiti. Trenutno pa se pripravljamo na volilno programsko konferenco OK ZSMS Ptuj, ki bo -pravtako v začetku meseca oktobra. V 00 potekajo razprave o novo zastavljenih programih organov OK, o novem vodstvu ipd,, k čemu pa resno pristopamo, saj je od tega odvisno, kako bomo prihodnje leto žive-li ne samo mladi v naši DO, ampak mladi v celotni občini.
»Že leta 1959 sem se zaposlil v Gumami kot vulkanizer. Rad sem imel delo vulkanizerja, čeprav je bilo včasih zelo težko. Tu mislim na e-ni strani na hudo vročino in pline, na drugi strani pa prepih. Slednji je seveda takrat ugajal. Kaj pa potem? Ja, potem pa pride česar se vsak človek najbolj boji — bolezen. Mene je bolezen hrbtenice prisilila v upokojitev že maja 1978. leta. Takrat se je začela moja trnjeva pot. Operacija za operacijo in to štirikrat zapovrstjo. Letos decembra me čaka najhujša doslej. Zdravniki mi dajejo le malo upanja. Hudo je to. Mnogo huje pa je takrat, ko se človek zave, da so ga vsi s katerimi je več kot dve desetletji delil dobro m zlo pozabili. Skoraj tri leta sem bil po bolnišnicah, pa sem bil razeg najožjih svojcev sam. Zaman sem dolge dneve, tedne, mesece in leta pričakoval koga iz podjetja. O pač, spomnim se, da me je obiskal moj sodelavec Lojze Šafranko potem pa zopet nič. Ostal sem sam kot iztrošeno orodje ali priprava, ki je ne rabimo več ali pa nam je celo v napoto. Ne, niti koga od sindikata ni bilo. Ostal sem sam s svojo bolečino in berglami, ki mi omogočajo kratke sprehode po sta-
novanju in bližnji okolici, bojim pa se, da še to ne za dolgo. Saj človek ne zahteva veliko. Le trohico časa bi si morali vzeti za človeka, ki ne more več delati. Prav je, da v tovarnah sleherni trenutek posvetite delu, pa vendarle ob vsem tem le ne bi smeli pozabiti na nas, ki sedaj preživljamo dolge ure in dneve sami, čakajoč na nekoga s katerim bi lahko obudil spomin na stare zlate čase. Ja takšno je življenje. Dva obraza ima. Eden je takšen, kaj pa drugi? Je kdo izmed vas razmišljal kako je je mogoče živeti s 5.000 dinarji pokojnine. Či-tai sem v vašem časopisu, kako gre nekaterim upokojencem lepo. Lepo pokojnino imajo, pa še kakšen dinar »zraven« zaslužijo.
Jaz pa se še obuti ne morem sam. Še huje bi bilo, če bi ne bilo dobdih sosedov. Saj sem od pol šestih zjutraj, pa do treh popoldan popolnoma sam. Bo že boljše.«
Tudi jaz upam, da bo in to mu tudi v imenu kolektiva želim. Po-tihem pa si mislim in želim, da bi ta prispevek vzpodbudil koga od sindikata TOZD Gumama in bo obiskal Jožeta. Saj ne zahteva veliko. Le toplo besedo, spomine...	M. Menoni
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN Ml
Že v 3. številki našega glasila 1977. leta, to se pravi od samega začetka izhajanja našega glasila, smo opazorjali na nesrečo, ki jo z našim početjem izzivamo. Gre za prečkanje železniških tirov. Res je, da je čas zlato. Res pa je tudi, da imamo eno samo življenje. Smo ga pripravljeni žrtvovati za pol ure časa? Zavedati bi se morali, da zakon o družbeni samozaščiti govori, da so za varno delo in početje delovnih Ijutji in občanov odgovorni delov; i ljudje in občani sami. Torej mi vsi. Spoznajmo nevarnost dokler je še čas.	M. Menoni
Vidi se, da že resneje razmišljamo o situaciji v kateri smo se znašli, kljub temu pa moramo priznati da je množičnost še premajhna kar pa je posledica žalostne resnice, da veliko mladih ne zaupa mladinski organizaciji. Vse preveč je zakoreninjeno mišlenje, da je ZSM le DPO na papirju, da je, to »pionirska« organizacija ki se ne more postavljati ob rob resni problematiki naše družbe. Dokler se bomo borili proti takšnemu mišlenju mladinska organizacija ne bo žela velikih uspehov in bodo poti do začrtanih ciljev mnogo daljše, težje in zahtevnejše v smislu povečanja političnega dela manjšine, ki pa vendarle drugače razmišlja. Nedvomno bo potrebno veliko dodatnega družbeno-političnega izobraževanja, kar pa smo si pravtako začrtali v naših programih dela na različne načine. Eden izmed načinov je delo po komisijah, kar je do določene mere že zaživelo, naslednji način je preko poldnevnih in enodnevnih seminarjev, kar pa bi začeli izvajati po kongresu in bi ostalo kot stalna oblika izobraževanja mladih.
Tudi na področju prostovoljnega dela ne mirujemo saj se je več mladincev udeležilo republiških in zveznih delovnih akcij, pravtako pa občasno, vendar bolj poredko, organiziramo delovne akcije po
Nekaj smo naredili vendar še veliko premalo, da bi lahko bili zadovoljni, zato še enkrat pozivam vse mlade v naši DO, »delajmo da bomo vredni člani ZSMJ«.
Darinka KELEiTc
Ko streha pušča
Že maja, od tega pa je že štiri mesece, je TOZD Kovinska obdelava dala zahtevek za popravilo strehe nad obratom TOZD Vzdrževanje, ki pa do danes ni uspela popraviti strehe oziroma organizirati popravilo le-te.
Upravičeno negodujejo delavci TOZD Kovinska obdelava, ko so mokri ob dežju. Pa ne samo oni. Tu gre za zavorne valje, ki morajo biti »neoporečni«. Kontrola kakovosti to tudi zahteva. Saj ima navsezadnje tudi prav. Prav imajo tudi delavci, ki negodujejo. Nenazadnje ima prav kupec, ki odklanja »zarjavele« zavorne valje. Ja, kdo pa nima prav? Kdo pa je odgovoren za to? Delavci gotovo ne! Vodstvo TOZD Kovnska obdelava tudi ne, saj je popravilo naročilo. Je krivo vzdrževanje? Razmišljajmo. Streha pa še kar naprej pušča ... (Zapis nastal mimogrede v ODP med malico)
M. Menoni
Samoupravni delavski kontroli večjo veljavo
Na posvetu z ,nekaterimi predsedniki organov samoupravne delavske kontrole, ki ga je pripravM republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, so razpravljali o vlogi in nalogah samoupravnega nadzora, posebej organov samoupravne delavske kontrole, ter o nalogah sindikalnih organizacij. Posveta, ki ga je vodil predsednik RS ZSS Marjan Orožen, sta se udeležila tudi Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve, in Ludvik Golob, republiški pravobranilec samoupravljanja.
Samoupravni družbeni nadzor, katerega del so tudi organi samoupravne delavske kontrole, je pomemben (instrument za zagotavljanje in spoštovanje zakonitosti, družbene lastnine, odgovornosti ter pravic in dolžnosti vseh delavcev. Kljub zakonu in sindikalnim stališčem pa samoupravni nadzor in posebej organi samoupravne delavske kontrole povsod niso zaživeli oziroma niso bili dovolj učinkoviti. V gospodarskih okoliščinah, ki včasih objektivno spodbujajo družbeno škodljivo vedenje, v zadnjih dveh letih naraščajo neupravičeno prilaščanje družbene lastnine, »koristne« malverzacije, kraje, pridobivanje dohodka brez dela, požari, in še bi lahko naštevali. Vzroki so pomanjkanje nadzora, slaba notranja kontrola iim včasih tudi omalovževanje ali ptežkočanje dela organov samoupravne delavske kontrole.
Kadar družbeno škodljivo ravnanje narašča in ob tem ni pravega samoupravnega nadzora, se seveda krepi dejavnost upravno-admini-strativnih organov in zadeve se kopičijo na že tako prepolnih sodiščih. Množična družbena samozaščita, ko se bo večina ljudi v delovnem in življenjskem okolju ravnala preventivno — torej kot dejavnik samoupravnega nadzora, ni samo cilj, pa tudi še ne množična praksa.
Samoupravni nadzor ima delavsko-razredni značaj in pomeni tudi nadaljnje podružbljanje kontrolne funkcije. Zato Srna sindikat kot politična organizacija na tem področju obveznosti po zakonu. Sindikalna organizacija je nosilka kandidacijskega postopka za člane samoupravne delavske kontrole i-n ima pravico predlagati odpoklic organa ali posameznih članov, poleg tega pa mora zagotavljati tudi politično vzdušje za delo teh organov, zaščititi člane samoupravne delavske kontrole, če jih šikanirajo, in politično ocenjevati delo organov samoupravne delavske kontrole. Ob ponovni uveljavitvi vloge samoupravne delavske kontrole pa naj bo sindikat pobudnik razprave o slabostih, kršenju samoupravljanja in odgovornosti!
Izkušnje iz dela organov pregona kažejo, da pri majhnih krajah storilce hitro odkrijejo, pri velikih pa je krivce praviloma težje odkriti. Dosti kaznivih dejanj se zgodi, ker ni redne kontrole, finančnih pregledov. Dosti malverzacij je bilo lani prav v notranji in zunanji trgovini, bankah in podobnih organizacijah. Delavska kontrola mora imeti vpogled v delo zunanjetrgovinskih predstavništev. S povečanim nadzorom bo mogoče zmanjšati ali pa vsaj preprečiti širjenje kreditnih malverzacij, zaposlovanje mimo razpisov, prikrivanje primanjkljajev, odpise osnovnih sredstev brez vednosti inventurnih komisij, nesreče pri delu In požare.
Pa ne samo nadzor, tudi neobveščenost ali nezadostna obveščenost sta lahko razlog za prepozno ukrepanje. Gre seveda za zavajanje samoupravnih organov, zadrževanje in prikrivanje pravih informacij pa tudi za preobširne in težko razumljive informacije, ki ne povedo dovolj.
Organ delavske kontrole seveda ni nikakršna »notranja policija« niti sam ne odloča. Opozarja in daje predloge samoupravnim orga--nom, če pa ti ničesar ne ukrenejo, lahko organ delavske kontrole sodeluje z zunanjimi organi kot npr. s pravobranilci, skupščinami in družbenopolitičnimi organizacijami. Delvska kontrola tudi ni strokovni organ, kot na primer SDK. Za uspešno delo organov je nujno načrtovanje dela. Pri tem se je treba osredotočiti na prednostne .naloge, kot na primer na uresničevanje planov ter periodične in zaključne račune. Organ delavske kontrole in sindikat sta dolžna o ugotovitvah delavske kontrole obveščati vse zaposlene.-
Predsedniki organov samoupravne delavske kontrole so na posvetu v glavnem navajali slabe izkušnje iz dela teh organov. Ponekod organi delavske kontrole ne dobivajo vabil in gradiv za pomembnejše seje v ozdu, drugod pa poslovodni organi niso zagotovili pogojev, sindikalna organizacija pa jih ni politično podprla. Zgodilo se je celo, da delavski svet ni obravnaval pobude delavske kontrole. Seveda se tudi pri nekaterih članih delavske kontrole pojavlja bojazen, da se ne bi komu Zamerili oziroma strah, da jih ne bi šikanirali. Tudi pri usposabljanju članov organov delavske kontrole smo v preteklih letih premalo storili.
Na posvetu so se dogovorili, da bodo v občinskih svetih pripravili podobne posvete s predsedniki organov samoupravne delavske kontrole, s predstavniki občinskih svetov pa zadolžili enega od članov za to področje (v predsedstvu republiškega sveta ZSS za to področje odgovarja Miro Gošnik). Izvršni odbori sindikalnih organizacij v ozdih naj preverijo, ali so bili v organe delavske kontrole izvoljeni res pravi ljudje. Kar zadeva sodelovanje s pravobranilci samoupravljanja v občinah, bodo ti o konkretnih zadevah z zvezi z ozdi vedno obveščali tudi organe delavske kontrole v teh ozdih. Organi delavske kontčole pa naj, kadar ni odziva na njihove pobude, obvestijo pravobranilca.	MK
O rasti OD v delovni organizaciji AGIS-DSSS
Družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Ptuj je dal pobudo za vskladitev rasti sredstev za osebne dohodke delavcev DSSS z rastjo teh sredstev v temeljnih organizacijah. Predlagal je, da delavski svet DSSS AGIS Ptuj zagotovi, da se sredstva za osebne dohodke delavcev DSSS do odprave obstoječega stanja in vskladitve rasti sredstev ne bodo povečala. To pobudo je družbeni pravobranilec samoupravljanja dostavil samoupravnim organom naše do, ker je na podlagi podatkov SDK, podružnica Ptuj ugotovil, da so sredstva za osebne dohodke v DSSS hitreje naraščala kot pa sredstva za osebne dohodke delavcev temeljnih organizacij.
1.	Po podatkih, na osnovi katerih je podal pravobranilec pobudo za vskladitev rasti osebnih dohodkov, je DSSS ob polletju 1982 prekoračila 3,5 %, s tem, da ta prekoračitev nastaja iz prekoračitve v letu 1982 za 0,30 %, za 3,2 % pa bi naj prekoračitev nastala v letu 1981, oz. po ZR/81.
Podatki na osnovi izračunov planske službe pa pokažejo, da tl izračuni niso vsklajeni z našimi, saj smo po ZR/81 prekoračili družbeni dogovor le v višini 1,71 %.
2.	Strinjamo se z ugotovitvijo pravobranilca, da so sredstva za osebne dohodke delavcev pora-stia za 34 % v i. polletju 1982, medtem ko ugotavljamo, da so sredstva za osebne dohodke v temeljnih organizacijah v povprečju porastia za 27 %. Vendar moramo pri tem pripomniti, da že iz samih podatkov, ki jih je SDK predložila IS SO Ptuj izhaja tudi ugotovitev, da je osebni dohodek na delavca v DSSS pora-stel le za 20 %, medtem ko je povprečni osebni dohodek v DO v povprečju porasteI za 23 %, torej je rastel hitreje kot v DSSS.
Razen tega je potrebno upoštevati pri teh izračunih tudi dejstvo, da je prišlo v DSSS v letu 1982, v primerjavi z letom 1981 do bistvene reorganizacije, saj je bila v tem času prenešena čistilna skupina 23-tih delavcev iz DSSS v TOZD Vzdrževanje, to je kategorija delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki v DO AGIS,
medtem ko so se iz TOZD vrnili v DSSS računovodski delavci, v skupnem številu 25 izvajalcev z znatno višjimi osebnimi dohodki. Ta razkorak med potrebno maso sredstev za osebne dohodke računovodskih delavcev v primerjavi s čistilno skupino bistveno vpliva na nekoliko hitrejšo rast mase sredstev za osebne dohodke DSSS.
3.	Obrazložitev, kako daleč je aktivnost za sprejem samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med TOZD in DSSS, ki po mnenju pravobranilca podaja razlog za zamrznitev OD v DSSS, pa naj poda splošni sektor.
4.	Izplačilni avtomatizem ugotavljanja vrednosti faktorja OD v DSSS pa zagotavlja povprečno rast osebnih dohodkov delavcev v DSSS v DO AGIS, kar jasno dokazujejo tudi navedbe pod točko 2.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dal tudi pobudo, da se v roku 2 mesecev sprejme SaS o pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci temeljnih organizacij, to je SaS, ki ga računovodski sektor v 3. točki imenuje za SaS o svobodni menjavi dela. Kakor je znano, bodo v času od 6. 10. 1982 do 8. 10. 1982 potekali zbori delavcev, na katerih se bomo odločali o sprejemu tega SaS. Besedilo Istega je bilo že. predisku-tirano in je tako pripravljeno za sprejem.
Vodja splošnega sektorja Alojz ŠALAMUN
Kako do znanja tujega jezika
ČE ZARADI ODDALJENOSTI OD ŠOLSKIH CENTROV ALI POMANJKANJA ČASA NE MORETE OBISKOVATI PREDAVANJ, PRIDITE!
—	Sami si boste določili čas, ritem im dolžino študija
—	Stike s svojim profesorjem boste vzdrževali:
pismeno
osebno, če želite po telefomu
—	Profesor vam bo poslal navodila za učenje
—	Vi pa njemu naloge, ki jih bo popravljal im komentiral
—	Po želji vam bo pismeno, osebno ali tefonsko razložil česar ne boste razumeli
—	Prejeli boste učbenik, priročnik za samostojno učenje in kaseto
Cena 2.300,— din
Pokličite ali pišite na Dopisno delavsko univerjo UNIVERZUM, Ljubljana, Parmova 39 tel.: 061 310-021 312-141 312-133
Dopusti so za nami
Poletje se je že krepko nagnilo v jesen. Skoraj večina nas je dopust že v celoti izkoristila. Nekateri ga pač niso koristili v pravem pomenu te besede. Preveč dela imajo, pa še žep je preplitvi, da bi jim dopuščal dopust na morju, 'loj namen ni sedaj razmišljati o tem, da je dopust namenjen oddihu in počitku, da bi si nabrali moči za premagovanje delovnih naporov. Moj namen je izvedeti kako so preživeli dopust tisti naši delavci, ki so se odločili letovati v naših po-
čitniških kapacitetah.
FORSTNARIČ Ivan, vodja OPD TOZD Vzmetarna
Leta 1979 sem prvič letoval v Agisovih počitniških kapacitetah in sicer v Supetarju na otoku Braču. Nameščeni smo bili v privatni hiši in sicer smo koristili samo prenočišče, prehranjevali pa smo se v gostinskem lokalu. Moram priznati, da smo se imeli odlično za sorazmerno malo denarja.
Letos pa smo letovali v Bio-gradu n/m, prav tako v privatni hiši. Letos smo se hranili v različnih lokalih, kar je seveda neprimerno dražje. Bilo je lepo. Motilo me je le to, da je hiša v kateri smo stanovali precej daleč od plaže. Pa tudi na to pozabiš, ko uživaš na resnično urejeni plaži in vročem soncu.
Moje osebno mnenje je, da ljudje preveč koristimo počitnice na morju, ob tem pa pozabljamo na planine. Kazalo bi torej organizirati letovanje tudi kje v planinah. Izhajati bi morali iz dejstva, da nekateri morja ne prenašajo.
Res je tudi, da se pni dopustu najprej zatakne pri denarju. Seveda ne pri vseh. Pprepričan pa sem, da jih je pri nas tudi nekaj takšnih, ki prav zaradi pomanjkanja denarja še niso videli morja. In prav za to mc -im, da bi morali najti rešitev za te ljudi. Kajti regres, je veliko premalo, da bi si lahko z njim privoščili dopust na morju ...
Jaz osebno sem z letovanjem v Agisovih kapacitetah zelo zadovoljen in upam, da se bodo z menoj strinjali vsi, ki so letovali v Biogradu na morju.
KMETEC ŠTEFANIJA — EVIDENTIRANJE KADROVSKE EVIDENCE
Leta 1979 sem letovala v organizaciji naše DO v Supetarju na otoku Braču. Stanovala sem v privatni hiši. Hranila pa sem se v gostinskem lokalu »Kod jastu-
ga«. Takrat smo za dokaj malo denarja preživeli izredno lep dopust.
Letos pa sem preživela deset dni dopusta v Filip Jakovu in sicer v prikolici. Težko je reči, kje je bilo boljše. Takrat je bilo seveda cenejše. Pa tudi letos ni bilo pretirano drago. To je pravzaprav odvisno od zahtev posameznika. Res pa je, da ima prikolica veliko prednosti, seveda pa je zopet odvisno od tega, kako te prednosti izkoristiš.
Največja pomanjkljivost prikolic so seveda sanitarije. Pa še to ne bi bil takšen problem, če ne bi ... ? Če ne bi bili ljudje takšni »prašiči«. Pa kljub vsemu je bilo čudovito. Še bom šla, seveda če bo prostor.
Kljub nekaterim težavam, ki tarejo gospodarstvo, menim, da premalo sredstev namenjamo za dopustniške kapacitete. Bojim se, če do sedaj nismo temu problemu posvečali dovolj pozornosti, da bomo sedaj še manj. Stabilizacija, bomo rekli.
M. M.
Že dneve in tedne stojim na dvorišču in čakam .. .
O MALICI
Sedim in poskušam razmižljati o naši prehrani v ODP. Pravzaprav me nič na svetu ne bi moglo pripraviti do tega, da bi pisal o teh stvareh, ampak v tem trenutku, ko se mi želodec obrača in ko mi j’e slabo da le kaj, se ne morem premagati, da ne bi izbruhal teh nekaj vrstic, prav tako kot sem malo prej na stranišču izbruhal tiste klobase, ki sem jih pojedel pri današnji malici (25, 8. 1982).
Če bi zdaj začel preklinjati Pintariča in pokvarjeno hrano, prav gotovo ne bi bilo nobene koristi od tega; prav tako ne vem, če bi kaj pomagalo, da napišem par sto pritožb in predlogov ter z njimi napolnim tisti nabiralnik v OPD za pritožbe. Rad bi seveda verjel, da je bil današnji primer izjema; kaj hočeš vsakomur se kdaj pa kdaj ponesreči — ampak, če se takšne »nesreče« ponavljajo (pre) večkrat, bi se lahko tako izvajalci kot uporabniki v OPD nekoliko zamislili. Kar se tiče uporabnikov vem, da jih od tega razmišljanja že boli glava (da o želodcu ne govorimo), na drugi strani pa je tudi veliko število hladnih malic podatek, ki govori za sebe.
Pomislil sem tudi na to, da sem morda sam preveč izbirčen, ampak zdi se mi, da ta varianta odpade. Spominjam se namreč življenja v JLA, kjer so nam v kuhinji kolegi marsikaj »čudnega« zakuhali. Vse smo potrpežljivo pojedli in ne pomnim, da bi koga zaradi hrane bolel želodec, niti tega ne, da bi po odhodu iz jedilnice še dve uri smrdeli po raznih kuhinjskih »dišavah« ...
Na 4. seji 10 konference osnovnih organizacij sindikata DO, smo med drugim govorili tudi o povišanju cene toplega obroka. Pri tem ostane participacija delavcev nespremenjena (5.— din za obrok), toda vse eventuelne podražitve do konca leta bodo šle izključno na račun participacije.
Navsezadnje smo na razno razne podražitve navajeni in ne boom preveč godrnjali, če bo treba odriniti za malico nekaj več denarja iz OD. Še več, prepričan sem, da je delavec za dobro malico pripravljen prispevati dva ali celo trikrat več kot sedaj in na drugi strani mu je še teh 5.— din preveč, če je malica pod kritiko.
Ali je topla malica v našem ODP dobra ali slaba pa je seveda vprašanje, ki ostaja in ga ne more razjasniti noben forum. Morda bi kazalo razdeliti anketo med delavce in zdi se mi, da bi bili repultati zelo zanimivi, predvsem pa objektivni. Kar se mene tiče je stvar jasna — drugi mesec bom pač jemal hladno malico, čeprav vem, da je to slaba zamenjava za topli obrok.
Na koncu upam le še to, da bo ta sestavek izzvenel kot konstruktivna kritika, saj sem se vedno prepričan, da je mogoče z malo truda in mimogrede nekaj več estetike (serviete in čiste tase) bistveno popraviti kvaliteto toplih malic, kljub višjim stroškom, ki bi jih rade volje pokril iz svojega žepa.
Bojan Rus
Navodilo — poslovanje z bloki za malico
Pod takim naslovom je prispel v uredništvo prispevek, ki bi ga naj objavili v našem glasilu. Takoj na začetku moram poudariti, da je prispevek nepodpisan, to je, anonimen. Pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in izdajanju glasila »V AGISU« pa v zadnji alineji 13. člena pravi. Anonimnih prispevkov se ne objavlja.
Ker pa vsebina prispelega pisma obravnava zelo pomemben člen našega vsakdana, to je prehrane, bomo poskušali na zadevo kratko odgovoriti.
Avtor pisma navaja, kako brezsmiselno je izdajanje treh vrst blokov (za navadno, dietno in suho malico), ker za »določene osebe« sploh ni važno kakšen blok ima, ampak dobi malico po lastni izbiri?
Avtor nadalje navaja, »delavci obrata družbene prehrane pa imajo že četrto vrsto blokov kajti le-ti sii takrat, ko so na vrsti agisove »specialitete«, pripravljajo posebno malico, lahko bi rekli »kosilo«.
In prav to slednje nas je vodilo, da poskušamo malo zadevo pojasniti.
Ljudje smo pač takšni, da si poskušamo kjer nam je le to mogoče izboljšati standard. Strugar si na stružnici naredi »kakšno malenkost«, rezkalec isto, tudi strojepiska si lahko »kaj napiše«, tako si tudi delavci ODP lahko kakšno malenkost »posebej« pripravijo? To je nesporno res!
Res pa je tudi, da gre v vseh primerih za dejanja, ki niso v skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti. Ta dejanja predstavljajo hujše kršitve delovnih obveznosti po 157. členu pravilnika o delovnih razmerjih in odgovornostih delavcev za delovne obveznosti TOZD in DSSS. Še manj pa je to v skladu s težnjami našega družbeno političnega sistema.
Obenem pa tudi močna ovira pri uresničevanju stabilizacijskih programov naše delovne organizacije in gospodarstva sploh. Kajti delavec, ki si kaj »naredi« ne uporablja samo stroja, energije, časa, ampak tudi mnogokrat dragoceni material. 4.
Menim, da bi se avtor pisma lahko podpisal in pismo bi lahko objavili s ciljem odkrite kritike na svoj in tuj račun.
Uredništvo
Komentar k obračunu osebnega dohodka
—	Delavski svet DO se je na osnovi polletnih rezultatov in pa porasta življenjskih stroškov odločil dvigniti osebne dohodke zaposlenih za 10 %. Zaradi same tehnike izvedbe tega sklepa in pa dejanskega dviga osebnih dohodkov, ter eliminiranja vpliva nenormalno visokih stimulacij, je delavski svet DO sprejel omejitve vrednosti izplačilnih faktorjev in sicer je najnižji izplačilni faktor bil določen na višini din 7.900.— bruto, ter se uporablja pri izplačilu osebnih dohodkov v vseh tistih TOZD, ki v kumulativi od 1. 1. 1982 do konca zadnjega dne obračunskega meseca presegajo delež mase osebnih dohodkov v strukturi fakturrane realizacije za to obdobje. Zaradi omejitve razlik povprečnega osebnega dohodka znotraj DO »AGIS« pa je bil določen najvišji zgornji možni izplačilni faktor v višini din 8.600.— bruto. Eventualno na ta način neizplačani del mase osebnih dohodkov pa se sme poračunati in izplačati ob koncu kvartala na osnovi periodičnega obračuna v kolikor pri tem niso prizadeta postavljena delitvena razmerja iz letnega plana poslovanza TOZD in določila družbenega dogovora. Vrednost omejitvenega faktorja ne zajema minulega dela.
—	Zaradi lažjega razumevanja dajemo primere izračunov izplačilnih faktorjev na osnovi dejanskih podatkov za mesec julij in to za TOZD Vzmetarno, ki je izpolnila pogoje na zgornjo mejo izplačilnega faktorja in za TOZD Kovinsko obdelavo, ki zaradi nedoseganja plana dosega spodnjo mejo izplačilnega faktorja.
Elementi za izračun	TOZD Vzme- tarna	TOZD Kovinska obdelava
Fakturirana realizacija 1. 1. — 31. 7. 82	38,975.053	94,393.604
Planirana udeležba OD v CP	19,82 %	11,70 %
Planirani obsolutni znesek bruto OD	7,724.855	11,044.052
Izpl. bruto masa OD 1.1. — 31. 7. 82	6,592.318	12,645.096
Pozitivno odstop, po 45. čl. SaS	1,132.537	—
Negativno odstop, po 45. čl. SaS		 ■	1,610.044
Bruto OD po obračunskem faktorju 7.230 brez minulega dela	1,059.311	1,856.050
Število faktorjev	116	232
Izplačilna vrednost faktorja (1,059.311 : 116 =)	9.132	8.000
Preseganje nad 8.600	6 %	—
Obračunski faktor (7.230x94 %)	6.796	
Obračunski faktor	—	6.941
Iz navedenega prikaza se da ugotoviti, da bo TOZD Vzmetarna neizplačani del OD v višini 1,132.537 din bruto lahko izplačala ob kvartalnem poračunu v kolikor bodo izpolnjeni vsi omenjeni pogoji, vtem ko mora TOZD Kovinska obdelava ostati na izplačilnem faktorju 7.900 din bruto vse dosler ne pokrije preveč izplačanih OD v znesku din 1,610.044.
Na osnovi povprečno izplačanega faktorja proizvodnih TOZD se izračuna izplačilni faktor za TOZD Komercialo, Vzdrževanje in DSSS. Navedeni sistem obračuna se bo upošteval do sprejetja novega SaS o ugotavljanju dohodka, čistega dohodka in OD.
Zlatko Spoljar
FESTO na razstavi drobnega gospodarstva
Temeljna organizacija servis motornih vozil spada s svojo dejavnostjo v drobno gospodarstvo, zaradi tega je tudi sodelovala pri organizaciji prve razstave drobnega gospodarstva občine Ptuj.
Oddelek FESTO servisa je izdelal dva eksponata in sicer krožni transparter in varnostno zaščitno rešetko v mini izvedbi, ter se predstavih na razstavi drobnega gospodarstva občine Ptuj.
Komisija za ocenitev eksponatov ni imela lahkega dela, saj je naš eksponat bil na zavidljivi višini po vprašanju estetskega videza, še bolj pa je vzbujal pozornost iz svoje funkcije. Eksponata sta bila zanimiva tembolj zaradi tega, ker sta bila v delovanju, zaradi česar sta vzbujala pri komisiji kakor tudi pri obiskovalcih razstave veliko pozornost.
Obrtemu združenju 4n Obrtni zadrugi Panorama gre velika zasluga za dobro organizacijo razstave, ki je pri obiskovalcih bila deležna pozitivne kritike.
Temeljna organizacija servis motornih vozil je za razstavljena eksponata prejela priznanje za inovacijo varnostne zaščitne rešetke.
Viktor Kelenc
Dan inovatorjev
12. oktober — Dan inovatorjev, je že nekaj let dan, ko inovatorji iz Maribora in ostalih podravskih občin, prejmejo priznanja za svoje inovacijske dosežke tudi izven lastnih delovnih organizacij. Že v lanskem letu smo podelitev priznanj organizirali skupaj Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, mestni svet ZSS Maribor in Raz-izkovalna skupnost Maribor — torej tiste strukture, ki si izven združenega dela najbolj prizadevajo, da bi množična inventivna dejavnost (kot del celotne raziskovalne dejavnosti) postala pomembnejši dejavnik v razvoju proizvajalnih sil in da bi kot del samoupravnega sistema zajela slehernega samoupravljalca ter ga vspodbujala k ustvarjalnemu delu.
Zavedamo se, da je javno pa-deljeno priznanje sicer pomembna potrditev dela za vsakega posameznika, skupino ali delovno organizacijo, vendar premalo za uresničitev ciljev na področju množične inventivne dejavnosti. Prav zato iščemo še druge oblike vzpodbujanja, ki se kažejo predvsem v izobraževanju, usposabljanju in sistematičnem organiziranju množične inventivne dejavnosti ter v njeni tesnejši povezavi s poklicnim razvojno-raz-iskovainim delom. Tako smo že v lanskem letu ob podelitvi priznanj organizirali tudi enodnevni posvet in pripravili razstavo nekaterih inovacijskih dosežkov podravskih Jnovatorjev.
Opogumljeni od lanskoletne pozitivne ocene in zanimanja inovatorjev za tako razširjeno aktivnost ob Dnevu inovatorjev, smo tudi letos sklenili 12. oktobru dati širši pomen. Podelitev priznanj smo, kot je znano, izvedli ob Dnevu samoupravljalcev 27. junija, saj je dosežek na področju inventivne dejavnosti istočasno tudi dosežek na področju samoupravljanja, ki temelji na ustvarjalnem doprinosu vsakega posameznika.
Za letošnji Qan inovatorjev ponovno pripravljamo obe aktivnosti iz prejšnjega leta: posvetovanje in razstavo.
1.	Posvetovanje smo imenovali NORMATIVNO UREJANJE IN ORGANIZACIJA USTVARJALNE DEJAVNOSTI. Potekalo bo 12. in 13. oktobra v prostorih Visoke tehniške šole v Mariboru. Program posvetovanja je pripravil poseben programski odbor, obsega pa devet referatov na navedeno temo in predstavitev vzorčnega samoupravnega sporazuma o množični
inventivni dejavnosti. Okrogla miza bo prikazala odnos do inovacij. Udeleženci posveta bodo prejeli zbornik povzetkov referatov, družbeni dogovor o razvojno raziskovalni dejavnosti in množični inventivni dejavnosti in vzorčni samoupravni sporazum o množičnii inventivni dejavnosti. Za uvodno besedo smo povabili tovariša Bulca, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, k1 se je povabilu tudi odzval.
2. Razstavo inovacijskih dosežkov v Podravju bomo odprli 12. oktobra v prostorih visoke tehniške šole in bo odprta še nekaj dni po posvetu, tako da bo tudi študentom in drugim obiskovalcem omogočila vpogled v tehnološke izboljšave in izume na področju Podravja.
Organizacijski odbor in programski svet za pripravo prireditev ob Dnevu inovatorjev menita, da smo tako organizacijsko (letos sodeluje tudi Univerza v Mariboru) in vsebinsko obogatili aktivnost iz prejšnjih let ter tako prispevali k težnji, da bi inova-torskim dosežkom ne posvečali le en dan v letu, ampak naj bi bila potreba po inovacijah vgrajena v sleherni delovni dan_ Menimo tudi, da je vsebina posvetovanja za vse delavce na področju množične in poklicne razvoj-no-raziskovalne dejavnosti dovolj aktualna in zanimiva, zato pričakujemo visoko udeležbo in. aktivno vključevanje v razprave ob posameznih referatih, ob okrogli mizi in ob oblikovanju zaključkov letošnjega posveta. Vse to bo temelj našega in vašega nadaljnjega dela na področju razvoja množično invetivne in poklicno-raziskovalne dejavnosti.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
Nasi delavci prejeli visoka odlikovanja
ALBIN MLAKAR se odlikuje z redom dela s srebrnim vencem za dolgoletno družbenopolitično delo, aktivnost v organih samoupravljanja in uspešno opravljanje zahtevnih delovnih nalog. Imenovani je v več kot 25 letih dela uspešno zastopal sodelavce na najraznovrstnejših samoupravnih in izvršilnih organih naše delovne organizacije in s svojim delovanjem pripomogel k razvijanju in utrjevanju samoupravljanja v naši delovni organizaciji. V tej svoji vlogi je žrtvoval veliko svojega prostega časa.
Zelo aktiven je bil tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah naše delovne organizacije, v katerih je opravljal odgovorne funkcije sekretarja mladinske organizacije, predsednika izvršnega odbora OOS in sekretarja osnovne organizacije delovne in temeljne organizacije ZK.
Zaupano mu je bilo vrsto zahtevnih delovnih nalog, ki jih je opravljal dosledno in kvalitetno.
MLAKAR je že pred nekaj leti ža uspešno delo sprejel kot priznanje srebrni znak.
MARIJA IVARTNIK se odlikuje z medaljo dela za njeno prizadevnost in doslednost pri delu, doseganje nadpovprečnega delovnega učinka pri zelo zahtevnih opravilih. Ves čas zaposlitve v
naši delovni organizaciji je bila zelo disciplinirana, ima do sodelavcev in strank korekten in tovariški odnos, zaradi česar je spoštovana in cenjena.
Ves čas zaposlitve ima pozitivni odnos do samoupravljanja in je v samoupravljanju aktivno sodelovala kot delegat raznih samoupravnih organov delovne organizacije. Aktivno tudi deluje kot delegat samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje. Imenovana je tudi aktivna članica družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije.
VIKTOR KELENC se odlikuje z redom dela s srebrnim vencem za dolgoletno aktivno delo v samoupravnih organih in uspešno opravljanje zelo zahtevnih delovnih nalog ter uspešno zastopanje naše delovne organizacije na raznih zunanjih institucijah.
V samoupravljanje se je vključil že v času samih zametkov samoupravljanja pri nas in je v vlogi samoupravljalca vzorno zastopal sodelavce na raznih samoupravnih in izvršilnih organih. Zelo veliko časa je posvetil gasilstvu, bil je ustanovni član našega industrijskega gasilskega društva in ima nasploh velike zasluge za vzgledno delovanje istega.
Že od samega začetka zaposlitve so mu bile zaupane odgovorne vodstvene naloge in je veliko pripomogel, da je TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL od leta 1977 do danes dosegla tako veliki napredek pri razvoju servisne dejavnosti in prodajne mreže avtomobilskih delov ter izgradnji objektov.
MIROSLAV DAJČMAN se odlikuje z medaljo dela, zaradi vestnega in doslednega opravljanja odgovornih del v vsej njegovi delovni dobi, posebej pa še v času težke gospodarske situacije. Pri delu se je pokazal kot discipliniran delavec, sodeloval v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah naše delovne organizacije.
Uspešno je tudi zastopal našo delovno organizacijo v družbenopolitičnih organizacijah občine Ptuj in kot delegat samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno in otroško varstvo.
MARJAN GAJZER se odlikuje z redom dela s srebrnim vencem za dosežene nadpovprečne rezultate pri delu, vzoren odnos do dela in sodelavcev in za marljivost, ki so je pri tem vsem kot delavec izkazal. Deloval je tudi v samoupravnih organih in ima nasploh pozitivni odnos do samoupravljanja. Aktiven je v družbenopolitičnih organizacijah, angažiran pa je tudi na kulturnem in športnem področju, kjer dosega dobre rezultate.
IVAN POLANEC, sedaj upokojenec, se odlikuje z redom zaslug za narod za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo pri zelo zahtevnih kreativnih nalogah, za pozitivni odnos do samoupravljanja in posebnega angažiranja pri izvajanju istega v naši delovni organizaciji in izven nje, kakor tudi za požrtvovalno in uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah naše delovne organizacije in za vzorno zastopanje naše delovne organizacije v raznih organih in institucijah v ptujski občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
POLANEC je prešel težko pot izseljeništva, se zelo hitro vključil v družbenopolitično
delo. Kot zanesljivemu, požrtvovalnemu in vzornemu delavcu mu je družba že takoj po osvoboditvi zaupala pomembne vodilne naloge, katere je vestno opravljal vse do upokojitve v lanskem letu. Med drugimi od-
govornimi nalogami je opravljal nekaj časa tudi naloge direktorja delovne organizacije, nadomeščal vodja DSSS in bil vodja splošnega sektorja. Na vseh teh dolžnostih se je zavzemal za izvajanje našega samoupravnega socialističnega sistema, bil pa je tudi dosleden pri izvajanju vseh številnih akcij, pri katerih je velikokrat tudi kreativno sodeloval. Velik je bil njegov prispevek pri združitvi. Pri delu je žrtvoval veliko svojega prostega časa in bil kot vzoren delavec priljubljen v svoji sredini.
JOŽE ILEC, sedaj že v drugi OZD, se odlikuje z medaljo zaslug za narod, zaradi posebne prizadevnosti pri opravljanju odgovornejših nalog in doseganja zelo dobrih rezultatov dela, katera je opravljal s posebnim čutom odgovornosti. Ril je predlagatelj inovacij, ki se v naši delovni organizaciji koristno uporabljajo. Aktivno se je vključeval v samoupravljanje kot delegat delavskega sveta delovne organizacije, posebej pa se je izkazal pri izvajanju zadev s področja civilne zaščite.
Zaradi njegovih dobrih osebnih lastnosti in aktivnosti v naši delovni organizaciji je užival ugled in spoštovanje med sodelavci.
Položaj in vloga delavcev v OZD in TOZD
Pred nami je 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in v zvezi s tem potekajo predkongresne aktivnosti. Ena od teh je bila tudi razširjeni sestanek IO konference OOS DO AGIS. Osnovno vodilo vseh razprav na vseh sejah 10 konference OOS DO kot tudi na 10 konference OOS TOZD in DSSS je tema »Položaj in vloga delavcev v OZD in TOZD.«
Navijanje vzmeti v TOZD Vzmetarna
Na omenjenem sestanku je direktor DO kot prispevek k lažji ob-ravnavi orisal položaj DO in je med drugim dejal, da so rezultati za I. polletje letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju precej boljši, vendar se s tem ne moremo zadovoljiti ker nam dohodek na delavca zaostaja za povprečjem dohodka v panogi. Delegat na 10. kongresu zveze sindikatov iz naše DO je Momčilo Savič, ki je do sedaj opravljal funkcijo predsednika IO konference OOS DO AGIS, ki je v svoji razpravi posebej povdaril.
»Zaostreni pogoji gospodarjenja ter posebej uvozno-izvozna problematika nam narekujeta dosledno realizacijo gospodarskega načrta in dvig produktivnosti dela. V zvezi s tem pa istočasno ugotavljamo, da posvečamo premalo pozornosti neposrednemu proizvajalcu, njegovim delovnim pogojem, socialni varnosti in družbenemu standardu.«
Ob vseh prizadevanjih izboljšanja položaja in vloga delavca v OZD in TOZD pa ne moremo mimo dejstva, da so med nami še vedno posamezniki ki želijo s svojimi dejanji onemogočiti večjo storilnost dela in boljšega počutja delavcev v delovni sredini. Takšnim pojavom sindikat ne more in ne bo dajal podpore. Še več, z vsemi silami se bomo morali zoperstaviti takšnim pojavom kakor tudi pojavom uničevanja družbene lastnine, nediscipline (zapuščanja delovnih mest, predčasno ustavljanje strojev, itd.).
Za odpravljanje teh pogojev pa so v prvi vrsti zadolženi poslovodni organi in ostali vodilni in vodstveni delavci, mi vsi skupaj in vsak posameznik, kajti le s skupno akcijo je mogoče pričakovati uspeh.	M. M.
Brezhibno vozilo, varno vozilo
Pod takim naslovom potekajo pri SVP aktivnosti in sicer s ciljem vzgoje voznikov in tehničnimi pregledi vozil.
Ugotovitve stanja vozil, ki se vključujejo v promet na naših cestah so dokaj ugodne. Saj je bilo od pregledanih, le nekaj vozil, ki so bila v takšnem tehničnem stanju, da so ogrožala varnost prometa. Največ napak je bilo odkritih na svetlobnih telesih.
Naj ne bo odveč opozorilo. Preden sedete za krmilo svojega vozila mu posvetite nekaj trenutkov časa in preglejte:
SVETLOBNA TELESA — žaromete, smerne kazalce (odstranite z njih prah in druge stvari, ki se na njih nalagajo med vožnjo).
ZAVORE — delovno ter ročno zavoro
PNEVMATIKE
S tem boste prispevali tudi svoj delež k varnejšemu prometu.
SPV
Kdaj in pri kom lahko iščemo informacije
NUDENJE INFORMACIJ S PODROČJA KADROVSKE DEJAVNOSTI
Delavci lahko ob vsakem času dobijo informacije v zvezi z delovnimi razmerji ter v vseh pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja in sicer:
1.	Pri vodji oddelka za kadrovanje in delovna razmerja tov. Rozaliji VUČAK.
—	vse v zvezi s sprejemom-v delovno razmerje,
—	o prostih delih oz. nalogah,
—	o razporejanju na dela in naloge,
—	o katalogu del ter vrednotenja del oz, nalog,
telefon 298;
2.	O vseh vrstah dopustov, dolžini delovne dobe, o socialnem zavarovanju, o statističnih podatkih, o izdaji odločb oz. sklepov v zvezi z delovnim razmerjem m razporejanju dobi delavec informacije pri Mariji iVARTNIK, Štefaniji KMETEC ali Barbari GREGOREC — telefon 382;
3.	S področja socialnih invalidskih in drugih podobnih vprašanjih pri Jasni TOPLAK — telefon 383;
4.	Za področje izobraževanja, pripravništva, usmerjenega izobraževanja, organiziranjem seminarjev itd. pri Francu SIMONIČU — telefon 298;
5.	Družbeni standard in rekreacija — o stanovanjskih zadevah, družbeni prehrani, rekreaciji — športnih tekmovanjih, letnih oddihih in drugo pri Štefanu MURKU — telefon 383;
6.	V primeru, da delavec ne dobi informacije od navedenih delavcev se le-ti naj obračajo na vodjo samostojne kadrovske službe Otona COKLI NA — telefon 297.
SPS
Informacije, ki se nanašajo na delo splošnega sektorja, bo podajal vodja splošnega sektorja Alojz Šalamun, razen zadev, ki se nanašajo na pravna dela, katere informacije bodo dajali pravniki pravne službe.
Glede na potrebno pogosto odsotnost ni mogoče določiti časa, zato bodo dane zahtevane informacije takrat, ko bo vodja sektor-
ja dostopen, to je v prostorih sektorja oz. delovne organizacije.
RAČUNOVODSKI SEKTOR
1.	Vučkovič Rade, vodja službe računovod. načrtovanja in analize, v njegovi odsotnosti
2.	Maroh Franc, interni revizor
Informacije je v računovodskem sektorju možno dobiti v ponedeljek in sredo med 13. in 14. uro. Ko na postavljena vprašanja ne bo možno takoj odgovoriti, bo računovodski sektor odgovarjal v pisni obliki.
OBRAČUN OD
Informacije v oddelku obračuna, OD vsak dan od 6 — 7 ure zjutraj.
LIDIJA POTOČNIK — razne reklamacije v zvezi z obračunom osebnega dohodka,
—	izdajanje potrdil o OD za invalide in delavce, ki odhajajo v pokoj
IDA JANČIČ — informacije v zvezi z obračunom boleznin in odtegovanjem kreditov in preživnin — prijave poškodb pri delu Zav. skupnosti
DRAGICA BOMBEK —
DANICA HOSTNIK — izpolnjevanje kreditnih pol, raznih potrdil o OD, vodenje porodniškega sta-leža — izdajanje bonov za prehrano, vajeniških in praktikant-skih nagrad.
SVD
—	vse splošne informacije v zvezi z varstvom pri delu in varstvom pred požarom dobijo delavci v tajništvu službe varstva pri delu vsak dan od 6.00 do 14.00 ure.
V kolikor je potrebna strokovna razlaga oz. odgovor delavcu pa se delavec obrne na strokovne službe varstva pri delu mu bodo podali obrazložitev takoj ali pa v najkrajšem možnem času v pismeni obliki.
ODP
Informacije o obratu družbene prehrane se dobijo v pisarni ODP. Posreduje vam jih vodja obrata družbene prehrane ali pa njegov namestnik.
Informacije lahko dobite vsak dan od 6 — 14. ure.
II. TEKMOVANJE KOVINARJEV V OBČINI PTUJ
Tekmovanje je doseglo svoj namen povezovanja in zbliževanja ptujskih kovinarjev; izmenjave mnenj in znanja. Enako pomembno je bilo poznavanje samoupravljanja, varstva pri delu in področje kovinske stroke, kakor tudi kvalitete, produktivnosti in ekonomičnosti.
Rezultati
Rezkarji
1.	Stanko IVANČIČ
2.	Janez LAČEN
3.	Martin POTOČNIK
Strugarji:
1.	Maks MEDVED
2.	Janez VERŠIČ
3.	Stanko KOREN
Orodjarji:
1.	Stanko VRTIČ
2.	Stanko KRAJNC
3.	Dani BEZJAK
Plamensko varjenje:
1.	Franc MAJCEN
2.	Alojz FORSTNARIČ
3.	Anton MEŠKO
Varilci MAG (C02)
1.	Stjepan HERCEG
2.	Anton Juirgec
3.	Marjan KELC
Športne aktivnosti v počastitev praznika DO
V počastitev tovarniškega praznika so bila organizirana športno rekreativna tekmovanja internega značaja in tekmovanja med kolektivi ptujske občine.
Čeprav smo se z aktivnostmi seznanili kaka dva tedna vnaprej preko informativnega biltena, ni bilo opaziti večjega števila ljubiteljev posameznih športnih panog kot prejšnja leta. Kot vedno je največjo udeležbo oz. sodelovanje imel nogometni turnir med TOZD, saj so se prijacile ekipe vseh TOZD in DSSS razen TOZD KOMERCIALA. Vodji ekip so se ponovno odločili za izločilni sistem.
Rezultati v četrtfinalu so:
KO — VZMET.	4 : 0
VZDRŽ. — SERVISI	3 : 0
DSSS — GUMARNA	1 : 0
PM — ORODJARNA	2 : 1
TAP — VELIKA OPREMA 2 : 0
Zmagovalne ekipe so se srečale v polfinalu, z žrebom so določile, da je TOZD KO prosta in se uvrsti v finale
PRECIZNA MEH. — DSSS 4 : 0 TAP — VZDRŽEVANJE 4 :3 (po prostih strelih]
Tako so se v finalu medsebojno pomerile ekipe TAP. KO in PM.
KO — TAP	5:1
KO — PM	1:0
TAP — PM	6:1
Tako je letos osvojila prehodni pokal v malem nogometu ekipa TOZD KOVINSKA OBDELAVA, lani oa ga je osvojila ekipa TOZD VZDRŽEVANJE. Ta ekipa je klonila v polfinalu, ko je v regularnem času vzdržala neodločen rezultat, po izvedbi prostih strelov pa je prejela en zadetek več.
Ribiči so se na sam praznični dan pomerili v lovu rib splovcem v konkurenci med TOZD in med DO ptujske občine. Osem ekip je nastopilo v interni in prav toliko v konkurenci med DO. Prehodni pokal je osvojila ekipa TOZD KOVISKA OBDELAVA in prav gotovo najbolj presenetila s takim rezultatom. Uvrstitev ekip so naslednje:
1.	TOZD Kovinska obdelava
2.	TOZD Avtooprema
3.	TOZD Velika oprema
4.	TOZD Orodjarna
5.	TOZD Vzdrževanje
6.	TOZD Gumama
7.	ODP
8.	DSSS
Prvi tri uvrščene ekipe so prejele medalje in diplome. V konkurenci med delovnimi orgartiza-oijapii je letos zmagala ekipa TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj pred našo prvo ekipo in Mercatorjem. Druga ekipa Agisa je bila četrta, peta ekipa dislocirani obrati, šesta TAM —obrat Ptuj, sedmi GRADIS TOZD Gradnje in osmi IMP TOZD Elektro-kovinar Ptuj.
Kegljači so se pomerili med TOZD na kegljišču Drave in sicer v borbenih partijah. Novi prehodni pokal je osvojila ekipa TOZD Avtooprema, ki je že prejšnjega osvojila trikrat zapored in ga tako dobila v trajno last. Prijetno je presenetila ekipa TOZD Orodjarna, ki je za prvouvrščeno ekipo zaostala le za 15 podrtih kegljev. Rezultati so naslednji:
1.	TOZD	Avtooprema	227	kegl.
2.	TOZD	Orodjarna	212	kegl.
3.	TOZD	Gumama .	167	kegl.
4.	TOZD	Kov. obd.	160	kegl.
Strelci so se prav tako pomerili med TOZD in meddružinsko. Pokal, ki ga je lansko leto osvojila SD Kidričevo, je letos osvojila naša strelska družina, ekipa Kidričevega pa je bila druga, tretja je bila SD MIP Ptuj, četrta SD Opekarna Ptuj, peta Gradis TOZD Gradnje Ptuj in šesta II. ekipa Agisa.
V konkurenci med TOZD je prehodni pokal osvojila strelska ekipa TOZD Avtooprema, kj je z osmimi krogi prednosti premagala ekipo DSSS.
Rezultati so bili naslednji:
1.	Avtooprema	495	krogov
2.	DSSS	487	krogov
3.	Orodjarna	463	krogov
4.	Kovinska obdelava 458 krogov
5.	Servisi	452	krogov
6.	Precizna mehanika 234 krogov
(2 tekmovalca) mš
ODMEV S PROSLAVE TOVARNIŠKEGA PRAZNIKA
Letos smo se odločili izvesti sklepno slovestnost ob praznovanju tovarniškega praznika v ptujskem gledališču. Že na začetku lahko ugotovim, da je bila odločitev pravilna.
O času in vsebini programa smo zaposlene obvestili z biltenom, ki je bil izdan 9. 8. 1982 in istega dne razdeljen po vratarnicah DO. Brezplačne vstopnice so prevzeli predsedniki sindikatov po TOZD in DSSS in sicer po ključu števila zaposlenih. Zadnji dan pred prireditvijo so skoraj vsi predsedniki tarnali, da imajo premalo vstopnic. S posredovanjem smo jih lahko dobili le še 24. Torej smo razdelili vsega skupaj 224 vstopnic.
Sklepne slovesnosti se je po približnih ocenah udeležilo ie kakšnih 150 ljudi.€akaj tako malo? Saj je že ime igralca, ki je nastopal, zagotavljalo, da bo večer prijeten. In je tudi bil! Prepričan sem, da so vsi, ki so vzeli vstopnice, tudi rekli, da bodo šli na proslavo, pa niso. Zakaj, to niti ni pomembno. Pomembno je to, da vsi niso prišli, in da v bodoče naj ne sprejemajo vstopnic, če nimajo namena 1t)i ali pa naj vstopnico vrnejo, s tem pa omogočijo drugemu, ki bi šel in bi si to tudi zaslužil ...	M. Menoni
Zahvali
Ob nenadomestljivi izgubi moje drage babice MARIJE KRAJNC, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TAP (statični kontroli ter obr. I in II) za darovano cvetje, denarno pomoč ter izrečena sožalja.
Olga Krajnc
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta FELIKSA TOŠA
se iskreno zahvaljujem delavcem TOZD Gumama za nesebično pomoč, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti.	Hčerka Anica
MLADI DOPISNIKI IZ OŠ FRANC OSOJNIK
MOJA BABICA — NAJSTAREJŠA KRAJANKA
Moja babica je doma v Podvin-cih. Stara je 82 let. Imasive lase, spletene v dve kiti. Babica je srednje postave, veselega o-braza in ima rada otroke. Hodi še pomagat drugim ljudem. Rada hodi na izlete, ,ki jih organizira krajevna skupnost. Letos za dan žena, je dobila darilo, ker je bila najstarejša na proslavi. Rada |e med ljudmi in se z njimi veseli. Včasih nas tudi obišče.
Želel bi, da bi še dolgo živela in bila zdrava.
Šilak Boris 4, b
VESELI DOGODKI IZ POČITNIC
Zelo sem se veselila počitnic. Med počitnicami sem bila dvakrat na morju. Prvič s taborniki. Bilo je zelo lepo. Spali smo v šotorih, igrali smo se različne družabne igre, ponavadi ob večerih. Veliko smo plavali in tekmovali, delali veščine in tudi dežurali smo od desetih do polnoči. Na taborjenju sem spoznala veliko prijateljev, ki jih še zdaj sre-čujerm
Drugič sem šla na morje z mamico in očkom v Borik pri Zadru. Tudi tam sem imela dve prijateljici: Darjo iin Sabino. Počitnice so zelo hitro minile.
Tina Perger 4. a
IZLET NA SUSAK
Ko smo bili na Malem Lošinju, smo šle nekega dne na Susak. V pristanišče smo morali iti že zgodaj. Ko je ladjica priplula na sredo morja, je začelo škropiti. Na otoku so bile ulice ozke. K cerkvi, ki je na vrhu hriba, vodijo stopnice iz kamna. Susak je peščen otrok.
peščen otok. Žene hodijo po otoku v nogavicah, v debelih bluzah in krilih. Sence nima skoraj nič, zato sem zelo težko hodila. Komaj sem čakala, da gremo nazaj. Ko smo se vračali, nam je neka žena ponujala vino. Na ladji sem vročino prenašala lažje, ker je bila senca in, je pihljal veter.
Ivan Giglenečki 4. a
MOJE POČITNICE
Bila sem na morju v Perman-turi blizu Pule. Z mano so bili očka, mami, sestrica in babica. Živeli smo v prikolici.
Lepo mi je bilo, ko sem privezana na vrv plavala za jadrnico, Včasih smo šli na sladoled, dobila sem tudi štiri kepice. Imeli smo sosede iz Kranja. Za prijatelje sem imela Luka, Saro in sestrico Vanjo. Na plaži so bili tudi nudisti.
Blizu naše parcele so taborili Čehi. Bili so študenti. S seboj so prinesli kitare. Zvečer so nam peli češke pesmi in zraven igrali. Moj očka je imel rojstni dan in takrat so se še posebej izkazali. Šli smo tudi v Pulo.
Na vrtu ob morju imamo lubenice. Poleti nam niso dozorele, ker smo jih prepozno posejali. Sedaj so gotovo že zrele. Škoda, da je do Pule tako daleč!
V počitnicah mi je bilo lepo, vendar sem se tudi veselila začetka šole.
Nina Meško 4. a
STRAN ZA RAZVEDRILO
V JEDILNICI
—	Ti, kaj ni danes tovarniški praznik?
—	Ja je, pa?
—	Po maljci sodeč ni ...!
Tovarniški praznik
—	Gost, ki je na dan tovarniškega praznika prvič malical v našem ODP:
»Joj, praznik imate pa takšna malica —• kakšno imate še-ie v navadnih dneh ... ?
SERVIETE
Ti veš zakaj ni serviet v našem ODP?
Zato, ker ni toaletnega papirja! Zakaj pa ni toaletnega papirja? Ker ni serviet!
Nadevana paprika
Kaj ti ne ješ paprike?
Ja jem. Pa jo raje vrnem, da se lahko še enkrat nadeva . .. Stabilizacija veš ...
REŽIJA
Nekje so se pogovarjali, da bi bilo potrebno 10 % zmanjšati režijo.
Kaj bi to pomenilo?
Da bj morali odslej ostali bolj delati... Ali pa nekateri do sedaj niso nič delali...
V AGISU
Nekoga smo obsodili, ker je ukradel nekaj, kar je rabil.
Kdaj bomo pa obsodili tiste, ki nam že desetletja čas kradejo?
ODLIKOVANJA
Nekdo je dejal: »Način, na kakršen smo v AGISU podelili našim sodelavcem zvezna odlikovanja, bi to lahko bilo tudi na DAN MRTVIH.«
Lahko mu verjamemo.
DOPISUJ V NASE GLASILO
SKLADEN PAR! TODA ŠUŠLJA SE, DA SE LOČUJETA ...!
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Osenjak Stanko, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gabrovec, Anton Zagoranskl, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.