SPET PRAVOPIS, KAJPAK - TO POT KAR VELIKA PORCIJA
KOST ZA GLODANJE
STANKO KLINAR
Kdor nese dvajsetkilogramski nahrbtnik na Triglav, a drugače neobremenjen pogleda sončni zahod nad Planino pri jezeru (ali Planino pri Jezeru, ali Planino Pri jezeru, ali planino Pri jezeru, ali planino Pri Jezeru, ali planino Jezero, ali Planino jezero, aii Planino Jezero - ???) -kdor torej nese tak nahrbtnik in se koplje v lastnem znoju, mu je laže kot Franciju Savencu, ki pripravlja drugi natis četrte izdaje vodnika po Julijskih Alpah. Kdor se namreč okoplje v lastnem znoju in potem še v Bohinjskem jezeru, se skozi cankarjansko očiščenje in pomlajenje vrne v svet prerojen kot ptič feniks, Franci Savenc si pa na pravopisnih čereh do živega guli svoje jezikovno slovenistično domoljubje, in namesto feniksovega vzleta ga čaka prejko-slej kakšna gorjača, da ga pobije na tla. Taki smo namreč Slovenci.
Gorjačo, namenjeno njernu, hočem v jezikovnem (dvo-/mnogo-) boju vnaprej prekrižati s svojo kostjo za glodanje:
KAKO PISATI IMENA PLANIN?
Predlagam:
1. Poskusimo črtati predloge: V Lazu (naj postane) - Laz, Planina pri Jezeru - Planina Jezero {glej točko 3), Planina na Kraju - Planina Kraj, Na Griču - Grič (glej točko 4), Na Javorci -Javorca, Na Kalcu - Kaleč, Na Kalu - Planina Kal, Na Kotlu - Planina Kotel, Na Kraju - Kraj, Na Lapoč - Lapoč, Na Polju - Polje, Na Rešlju -Rešelj, Na Slemenu - Planina Sferne, Na Str-mah - Strme, Na Vojskeh - Vojske. Na Vresju -Vresje, Na Zgornjih Prodih - Zgornji Prodi, Pod Osojnico - Osojnica, Pri Tamarju - Planina Tamar, V Dolini - Planina Dolina, V Plazeh -Planina Plazi, V Prodeh - Planina Prodi, V Ravneh - Planina Ravni, Za Ciprnikom - Planina Cipmik, Za Črnim vrhom - Planina Črni vrh. Za Malim vrhom - Planina Mali vrh, Za Migov-cem - Planina Migovec, Za Osredki - (Planina) Osredki, Za Savni ko m - (Planina) Šavnik, Za Črno goro - Planina Črna gora. Ko predloge črtamo, se večina imen oblikovno poistoveti z našo 4. točko spodaj, nekatera pa se (lahko) preoblikujejo tudi (ali predvsem) v smislu naše 2. in 3. točke. (Zato so v tukajšnjih predelavah nihanja: ali bomo rekli Planina Kraj ali samo Kraj, Planina Osredki ali samo OsredKi, Planina Črna gora ali (planina) Začrnagora, itd.) Vendar ni toliko pomembno, v katero novo obliko prerazporedimo imena, kolikor to, da se
otresemo mestnika (petega sklona) in njegovega predloga, in da preidemo na imenovalnik (prvi sklon).
Če tega ne storimo, ostanejo težave:
•	s sklanjatvijo in skladnjo (vsiljujejo se nesistemske formulacije kot »Kje leži Pod Osojnico?«, «Kako se pride do Pod Osojnico?« namesto naravnih »Kje leži Osojnica?«, "Kako se pride do Osojnice?«):
•	in s pisavo (pri drugi, zlasti pa tretji besedi, zlepa ne bomo vedeli, ali se piše z veliko ali malo začetnico; pri »Planini na Kraju« se ponovi zgodba »Planine pri Jezeru«: Planina Na kraju, Planina Na Kraju, planina Na kraju, planina Na Kraju ???; podobno: Na Zgornjih Prodih, Na Zgornjih prodih. Planina Na Zg. P/ prodih, planina N/na Zg. P/prodih???; včasih nas bega še prva beseda: »Kako se pride do P/ pod Osojn ico/ ( Osoj n ice ? ) ? «
Glede na nihanja: namenoma je puščeno za razpravo, da bi dokončno obliko imena pomagali določiti tisti, ki imena poznajo od blizu, iz svoje vsakdanje prakse, tako rekoč kot jezikovni informant, ki bi tudi pomagali določiti naglas.
Zelenci so zaščiteni
V septembrski številki 90. letnika Planinskega vestnika (PV 90: 370-374, 1990) sem že podrobneje predstavil Zelence z okolnim močvirjem kot izredno naravno znamenitost, prav tako pa tudi najrazličnejše interese, ki so ogrožali to naravno dediščino. Končal sem z željo, da bi lahko čimprej poročali o prepotrebnem zakonskem zavarovanju Zelencev. Moralo je priteči še precej vode iz izvira Save Dolinke, da se je ta želja uresničila. Po dolgoletnih prizadevanjih naravovarstven i kov je skupščina občine Jesenice oktobra lanskega leta razglasila Zelence z okolnim močvirjem za naravni rezervat. S tem so se povečale možnosti, da bomo ta izredni biološki, geološki, hidrološki in krajinski spomenik ohranili našim zanamcem.
Rezervat je razdeljen na ožje in širše območje. Ožje obsega Zelence ter močvirje In barje, širše pa travnike in njive okoli močvirja do ceste na severu in trase nekdanje železnice na jugu
Na ožjem območju je prepovedan lov in ribolov ter nasploh uničevanje rastlinskega in živalskega sveta (izjema je zatiranje komarjev). Še naprej bo možen turistični obisk po sprehajalnih poteh, vendar bo potrebno nekatere obstoječe poti opustiti ali prilagoditi razmeram.
PLANINSKI VESTNIK
(Pravzaprav bi morali iti jezikoslovci in zem-Ijepisci/kartografi na teren k informantom. Si bo kdo vzel čas?)
ZGLEDI, KI NAJ VLEČEJO
2. Po zgfedih Zajavor, Zajamnlki, Zapotok, Zakotel, Zabrdo, Zaprikraj, Zapleč poskusimo melamorfozo:
Za skalo (naj postane) - Zaskala, Pod Mišelj vrhom - Pod m i Se Ij v rti. Za Črnim vrhom - Začr-nivrh, Za Malim vrhom - Zamalivrh, Za Šavnikom - Zašavnik, Za Čmo goro - Začrnag-ora. Za Greben - Zagreben, Za jezeri - Zajezeri, Za Kolom - Zakol (izg. zakou), Za Kosmom -Zakosem, Za krajem - Zakraj, Za Liscem - Za-lisec, Za Plečam - Zapleč, Za Robom - Zarob, Pod Osojnico - Podosojnica, Nad Sočo - Nad-soča. Lahko si mislimo, da pred imeni po novem rabimo dodatek »planina« (z malo začetnico, v smislu naše 4. točke); »planina Zaskala« itd., kjer je »planina« samo pojasnjevalni dodatek, ki pove, kateri reliefni pojav ime označuje, ni pa obvezni del imena. Če pa bi se ustalila in utrdila zveza »Planina Zaskala« in bi se izkazalo, da je nemogoče rabiti samo Zaskala«, potem bo treba besedo »Planina« kot obvezni del imena dosledno pisati z veliko začetnico. (Kar pa je rahlo v nasprotju z našo 3. točko.) Moja želja je, da bi rabili ime Zaskala
itd. enako kot, recimo, Uskovnica {točka 4), torej samo, in le izjemoma s pojasnjevalnim dodatkom »planina«.
Kot rečeno pri 1. točki: stvar je odprta za razpravo, ki naj pomaga določiti eno ali drugo obliko. Ali pa se bo izbrana oblika tudi ustalila, bo odločala dejanska vsakdanja jezikovna raba v prihodnosti.
Rad pa bi opozoril, da moja predelava rešuje neurejeno vprašanje, katere od drugih besed v sedanji rabi se pišejo z malo in katere z veliko začetnico [Za skalo ali Za Skalo?, itd.). Ko namreč pišemo imena skupaj kot eno besedo, vprašanja ni več.
RAZLIKOVALNA NALOGA PLANINE_
3. Kjer se isto ime uporablja prvenstveno za nekaj drugega, naj tedaj, ko pomeni planino (In to je verjetno drugotna raba imena), pred imenom stoji beseda »Planina« - z veliko začetnico, ker je stalni del imena in prva beseda v imenu. (Beseda »Planina« ima tukaj razlikovalno nalogo in je obvezni del imena!) Planina Jezero (samo Jezero je pač le jezero na tej planini. A tudi če lahko rečemo »Koča stoji na Jezeru«, »Pastirski stanovi na Jezeru«, »Žli smo čez Jezero« in mislimo pri tem planino, ne jezero, ¡e še zmeraj bolje postaviti pred »Jezero« besedo »Planina«, ker ima »Jezero«
Na celotnem območju je prepovedano čolnarjenje in povzročanje hrupa (razen kmetijske mehanizacije). Prepovedano je vsako izvajanje melioracij, spremembe vodnega režima, spreminjanje naravne temperature in sestave vode.
Zelenci, v ozadju Ponce.
Foto: Igor Mäher
Tudi vsaka gradnja je nedopustna. Vedeti moramo, da so v neposredni bližini Zelencev nekoč načrtovali celo gradnjo tovarne. Prepovedano je vsako odlaganje odpadkov. Prav smetišča so eden od večjih trenutnih problemov. Divja odlagališča smeti in odpadnega materiala se z vseh strani zajedajo v močvirje. Na severni strani so to dejavnost delno preprečili s postavitvijo cestne ograje, zato pa so se sedaj odlagalci bolj osredotočili na južne robove. Tradicionalno kmetovanje bo na obstoječih površinah ohranjeno. Močno se bodo povečale možnosti za tako imenovani naravoslovni turizem, ki bi ga lahko vključili v turistično ponudbo bližnje Kranjske gore. Rezervat tako ne bo ovira, temveč celo pospeševalec razvoja. Seveda pa je za dosego takega razvoja potrebno zagotoviti tudi širše varstvo Zelencev, torej tudi na območjih, kjer bi s pretiranimi posegi ali onesnaževanjem lahko škodljivo vplivali na Zelence, Problematičen je predvsem skakalni center v Planici.
Vsekakor upajmo, da bo zavarovanje pomagalo usklajevati okoljevarstvene z drugimi interesi. Običajno si vsi ti interesi sploh niso tako nasprotni. Ponavadi smo samo tako zelo ozko omejeni z domačim plotom, da ne vidimo, kaj je dobrega pri sosedu.
Igor Maher
205
premočan svojski pomen; torej: "Koča stoji na Planini Jezero«, itd.).
Planina Vodični vrh (samo Vodični vrh je kota 1621 m sz. nad planino; planina sama ima višino 1486 m).
Planina Viševnik (G. Viševnikje kota 1723 m jv. od planine; planina sama ima višino 1625 m). (So pa višinske kote Viševniki še drugod.) Podobno še pri imenih Bala, Blegoš, Brdo, Čisovec, Črni vrh, Dol, Globoko, Krn, Kuhinja, Lom, Martuljek, Pekel, Plazje, Planina, Polov-nik, Ravenca, Rut, Sleme, Suha, Suhi vrh, Tamar, Tosc, Trenta, Prisank, Vogel, Vršič, Zali potok, Zelenica, Loka. in gotovo še pri katerem.
(V praksi bo jeziko(slo)vna strogost, s katero je formulirana ta točka, verjetno morala nekoliko popustiti in ne viti roke v grozi, če bomo napisali besedo »planina« z malo začetnico ali jo v jasnem kontekstu ob ponovitvi imena morda celo izpustili.)
VELIKA IN MALA PLANINA
4. Kjer ime pomeni samo planino, je beseda »planina« odveč, ker nima razlikovalne naloge. Če pa jo že kdo iz razlagalnih potreb (toliko, da pove, kateri reliefni element ime označuje) pred-postavlja imenu, naj jo piše z malo začetnico:
Uskovnica (ali: planina Uskovnica) (Npr,: »Šli smo čez Uskovnico«, ali »... čez planino Uskovnico«, ne »... čez Planino Uskovnico«); Dedno polje (alt: planina Dedno polje); Ovčarija (ali: planina Ovčarija); Krsteni-ca (ali: planina Krste niča); Grintovica (ali: planina Grintovica); Blato (ali: planina Blato). Podobno še pri Imenih Arta, Bareča dolina. Veverica, Blatca, Biba, Božiča, Brezovec, Bukovec, Čarji vrh, Čarov vrh, Čete že. Čisovec, Črča, Pungrat, Dobrenjščica, Dolga Črča, Dolga njiva, Drnohla, Gol obar, G orel je k, Goričica, Govnjač, Gozdec, Hebed, Jelje, Kališnik, Kašina, Kačji rob, Klin. Klom, Kol, Kolovrat, Konjska dolina, Konjščica, Kukla, LapaČ, Lašca, Laška seč, Lepoča, Lepoče, Les kovica, Upanca, Lopučnica, Mednje, Oblek, Obranica, Ohoje, Otavnik, Ovčja stran, Pečana, Police, Poljana, Polje, Pologar. Praprotnica, Prednji (Prvi) Zadnji Vogel, Pretovč, Raven, Ražnova Suha, Repečnikov rovt, Rečitna, R le man, Spodnja Mija, Spodnji Klek, Spodnji Kozjek, Storeč raven, Strženca, Školj, Talež, Trebiščina, Trstje, Velo polje, Vipelnica, Višek, Vodice, Vogar, Voglova Jelovica, Veje, Vršan, Zajavor, Zapotok, Zaprikraj, Zaslap, Završan, Vodole, Podvežak, Rovtarica, Korošca, Ko sov i travniki, Pungrat, Seča, Šija in še pri mnogih drugih.
Ne domišljam si, da sem to točko idealno opredelil proti točki 3. Boljši poznavalci bi gotovo
kako ime od tu premaknili tja. (Naj to tudi povedo!)
Če sprejmemo ta sistem, pridejo pod to točko vsa «nova« imena pri točki 2 in nekatera »nova« pri točki 1. (Nekatera druga od točke 1 gredo k točki 3.)
Pri dvobesednih imenih iz te točke ostane, žal, vprašanje odprto glede velike ali male začetnice pri drugi besedi: Bareča dolina, Kačji rob, Ovčja stran; Voglova Jelovica, Spodnja/Zgornja Mija, Prvi/Zadnji Vogel. Toda zakaj Laška seč in ne Laška Seč, ko se »seč« verjetno kot občno ime sploh ne rabi, in zakaj Storeč raven in ne Storeč Raven ob lastnem imenu Raven? Gotovo se bomo nekoliko lovili tudi okoli vprašanja, aH naj res brezpogojno pri vseh teh imenih pišemo besedo »planina« z malo začetnico, Prihajalo bo do kontaminacije s točko 3, in mislim, da je to dopustno. {Kot je tudi tam rečeno, da bo dopustna kontaminacija s točko 4.) 5. Kjer je beseda »planina« druga in obvezna beseda v imenu, ni kaj pripomniti In ostane vse kot doslej - »planina« z malo začetnico: Velika planina, Vrtaška planina, Zasipska planina, Soriška planina, Belska planina, Idrska planina in še dolga vrsta imen tega vzorca, ki jih nikakor ni treba naštevati,
POLEMIKA
Kdo ima pravico dajati zadevna imena? Vsi, ki jih stvar zanima ali so poklicno vključeni v reševanje te problematike. To pa niso več samo pastirji in divji lovci (ki jih ni več)!!! Vsi, ki nas stvar zanima ali se poklicno ukvarjamo s tem, pa Imamo tudi pravico in dolžnost, prilagoditi imena jezikovnemu siste-
Vpisne knjige na vrhovih
Vrhovi precej slovenskih gora bodo ob začetku letošnje poletne sezone dobili lepo darilo; Komisija za pota je na svoji marčni seji sklenila, da bo naročila kar 500 vpisnih knjig za vrhove. Kot so se dogovorili, bodo knjige v trdi vezavi, s plastificiranimi platnicami in formata A5. Vsaka od knjig bo imela približno 50 strani, kar bo zadostovalo za približno tisoč vpisov. Kratka razprava je bila sicer o tem, da bi bilo nemara smotrneje nabaviti debelejše vpisne knjige, vendar je prevladalo mnenje (ki je skoraj gotovo upravičeno), da se debelejše knjige prehitro uničijo. Spredaj naj bi odtisnili ustrezno besedilo o varovanju. Dogovorili so se tudi, da bodo prosili Zavarovalnico Adriatic za denarno pomoč, v reklamne namene pa bi ji v vpisnih knjigah odstopili prvo in zadnjo Stran,
mu (tako da iz mestnika naredimo imenovalnik) in vnesti malo več jezikovne enotnosti in jasnosti (glede sklanjatve, skladnje In pisave). Zato še nismo grešili proti domoljubnemu slovenstvu kot tisti kramarji, ki nam sredi Ljubljane strežejo s Holiday inni in Dairy Queeni, in tisti nosoviški »bendi«, ki na vaških odrih davijo iz sebe cmerave in razsajave »country song:s«. Da se razumemo: vse spoštovanje do pristnih starožitnih imeni Kot jezikovno ozaveščeni domoljubi pa hočemo narediti korak naprej proti jezikovni sistemizaciji. To ni zapuščanje okvirov materinščine. Ravno nasprotno: je izobraževanje lastnega jezika, njegova krepitev
in jamstvo preživetja ob vključevanju v višji jezikovni sistem. Kot tako točno nasprotje današnji kugi angloameriškega jezikovnega izdajstva. Res pa je, da je jezik muhast sistem in ne daje jamstva, da bo podpora sprejel. Kaj torej? Bi vseeno poprijel i?
ZAHVALA
Skoraj vsa tu zapisana imena mi je po abecednem redu dostavil Franci Savenc. Moja je samo jezikovna obdelava. Porabil nisem niti polovice imen s seznama, vendar sodim, da je tipologija izčrpana. {Kljub temu, da je imen planin še neprimerno več, kot jih je zbral F. S.)
PD LJUBLJANA MATICA PROSLAVLJA ENAK JUBILEJ KOT SPD-PZS
STOLETNICA OSREDNJEGA DRUŠTVA
Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki je neposredni naslednik Osrednjega društva SPD, je pripravilo letošnjega 10. marca ob 19, uri v veliki dvorani Dela v Ljubljani ob Dunajski cesti 5 jubilejno proslavo ob 100-letnici svojega društva. Kot smo na kratko že poročali v prejšnji številki Planinskega vestnika, so na proslavi sodelovali pevski zbor Grafičar iz Ljubljane, dramski igralec Polde Bibič in harmonikar Milče. Najvišjega zastopstva PZS na proslavi ni bilo. Slavnostni govornik je bil predsednik PD Ljubljana Matica Gregor Klančnik, ki je poudaril, da je bilo 27. februarja 1893 ustanovljeno osrednje društvo SPD, ki je bilo predhodnik PD Ljubljana Matica, potem pa je dejal: Letos proslavljamo stoletni jubilej organiziranega slovenskega planinstva. Zakaj tega jubileja nismo slavili že pred dvema desetletjema, saj je vendar dokazano, da je prvo slovensko planinsko društvo bilo ustanovljeno že leta 1872, in sicer v Bohinju? Res je, da ni dolgo delovalo, bilo pa je tako aktivno, da je zgradilo celo prvo slovensko triglavsko postojanko, na Zgornji Ledini, 2400 metrov visoko pod Triglavom. Ta pomembna prva organizirana slovenska planinska aktivnost je šla v pozabo, ker so za začetek organiziranega slovenskega planinstva proglasili ustanovitev Slovenskega planinskega društva, ki nikoli več ni ugasnilo. 27. februar 1893 je rojstni dan tudi našega društva. Navdušeni hribolazci, piparji, so prvi imeli pogum in so revolucionarno zahtevali, da morajo planine v Sloveniji biti v slovenskih rokah in so se 23. julija 1892 na vrhu Stola zavezali, da bodo organizirali Slovensko planinsko društvo. Težko je bilo iskati in pridobivati zavedne, sposobne, izobražene in pogumne Slovence, ki naj bi pristali na prevzem dolžnosti v slovensko narodno usmerjeni organizaciji. To v tistih časih ni bil pogoj za napredovanje.
ENERGIČEN ZAGON
Le sedem mesecev po sklepu na Stolu je minilo in sklican je bil ustanovni občni zbor s potrebnimi oblastnimi odobritvami podprte organizacije, Slovenskega planinskega društva. Izvoljen je bil Osrednji odbor SPD, za predsednika ali načelnika so izbrali štiridesetletnega profesorja zemljepisa in zgodovine Frana Orožna. Isti odbor je imel dve nalogi: kot osrednji odbor SPD je skrbel za širjenje slovenske planinske organizacije in ustanavljanje podružnic SPD po vseh slovenskih območjih, kot Osrednje društvo SPD pa je v Ljubljani zbiral člane in mecene, reševal finančno-materi al no problematiko, držal stike z oblastjo, skrbel za dokumentacijo in gradbena dovoljenja za izdelavo slovenskih planinskih postojank in dostopov.
Začelo se je z Orožnovo kočo za Liscem pod Črno prstjo leta 1894, nadaljevalo z Aljaževim stolpom na Triglavu leta 1895 in se stopnjevalo na drugih triglavskih postojankah. Kljub velikim začetnim učinkom Odbora SPD pa je po ustanavljanju podružnic prihajalo do očitkov, da si Osrednje društvo pridržuje preveč pravic. Ta spor, ki nI bil brez nevoščljlvosti, je tlel od začetka dvajsetega stoletja, obremenjeval pa je predvsem načelnika dr. Frana Tomlnška, ki je polnih 23 let, od leta 1908 do 1931, požrtvovalno vodil SPD. Stopnjeval se je s prodiranjem aipinizma med Slovence in tudi po ustanovitvi Skale, leta 1921, se ni polegel, temveč je z udarom leta 1931 dosegel kulmlnacljo. Šele nova garnitura vodstva SPD z dr. Josipom Pretnarjem na čelu je z večjim posluhom do alpinizma in do njegovih junakov ter z izenačeno pozornostjo do vseh sposobnih podružnic SPD dosegla složnejše delovanje SPD.
Dr. Pretnarje vsem podružnicam omogočil sa-