Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Vic’em - via Vilt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella postale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418
Lelo XIII. - N. 14 (263)
MATAJUR
Sped. in abb. post. II0 gruppo
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI F> OKRAJI ISTI
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
UDINE, 1. AVGUSTA 1962
Izhaja vsakih 15 dni
VELIKA	ZMAGA DEMOKMTIČNIH REEIONALISTIČNIH
PARLAMENT ODOBRIL POSEBNI STATUT
ki ustanavlja deželo Furlanija - Julijska Krajina
Določba o nacionalnih pravicah jezikovnih manjšin v statutu - Pornz centralistov in nacionalističnih	protislovenskih	ultrašev-
membnih	domačih	fašističnih	renegatov -	Napre
FAŠISTIČNE
METODE
Vsi Slovenci, ki živimo v videmski provinci, se radujemo, ker smo dosegli dvojno zgodovinsko zmago: 1. dosegli smo avtonomno deželo FurlanijafJiAli j ska Benečija in 2. zakonsko določbo v statutu nove dežele, da so zaščitene in zajamčene naše jezikovne pravice.
Dolga leta je trajala borba za deželno avtonomijo. V tej borbi smo se mi zavedni Slovenci Furlanije borili v prvi vrsti in smo premagali nasprotnike deželne avtonomije, ki so hkrati vsi po vrsti naši najhujši nasprotniki. Nasprotniki deželne avtonomije bi nas najraje vtopili v žlici vode. Ti so kričali: Ne dajte avtonomije, ker bodo od tega imeli koristi samo Slovenci. Ni to res: Od tega bodo imeli koristi i Slovenci i Furlani. Zmagala je pamet in smo dobili deželno avtonomijo, a ljudstvo bo še bolj spoznalo, da smo
za interese ljudstva mi, zavedni furlanski Slovenci in ne oni stari nacionalistični frazerji.
V borbi za deželno avtonomijo smo se mi Slovenci videmske province morali boriti na dveh frontah: Prvič na fronti za deželno avtonomijo proti rimskim centralistom, proti krogom, ki nočejo, da bi se avtonomno vladali v novi deželi, proti starim idejam vladanja iz enega centra, drugič pa na fronti pravičnega deželnega statuta za vse ljudi, za pravice vseh jezikovnih skupin v novi avtonomni deželi, za pravično in enakopravno novo avtonomno deželo proti tistim, ki so zagovarjali krivice, proti videmskim in če-dadikim centralistom, ki niso hoteli priznati nam furlanskim Slovencem in Slovencem v Kanalski dolini nobenih jezikovnih pravic.
Naša zmaga je popolna. Zmagali smo na obeh frontah. Dobili smo novo avtonomno deželo Furlanija-Julijska Benečija in odobren je bil tudi statut nove dežele, ki vsebuje določbo, da so zajamčene in garantirane jezikovne pravice. Poraženi so torej nasprotniki deželne avtonomije in nasprotniki naše «Slovenščine».
čisto na koncu borbe za deželno avtonomijo so poslali naši nasprotniki v boj kot ovne nekatere naše plašljive ljudi, da bi nastopili proti uporabi slovenskega jezika v javnosti. Tudi ta manever ni uspel.
Prvič v naši zgodovini živimo zdaj namreč furlanski Slovenci v administrativni enoti, v deželi, ki ima v svojem statutu odločbo, ki garantira zaščite naših jezikovnih pravic, to pomeni pravico do uporabe našega materinskega slovenskega jezika v javno-
Zdi se, da se v naše kraje vračajo časi fašizma, čeprav niso več v modi (de quadrate legioni», rimski orli, golenice, bič, manganel in ricinusovo o-Ije.
Takrat je fašizem besnel na-pram našemu delavnemu in poštenemu prebivavstvu z vsemi sredstvi, da bi ga prizadel in raznarodil vsak košček zemlje, na katerem bivajo Slovenci. Med svojimi prvimi ((zgodovinskimi dejanji» je bilo tudi tisto, da so prepovedali Slovencem izražati se v cerkvi in v javnih krajih v svojem materinem jeziku. Kdor ni ubogal so ga čakale hude kazni : konfina-cija, zapor, nasilja, uboji (vsi se še dobro spominjajo kako strašen konec je napravil zaradi fašistov ubogi Zef Sturma (CimarJ iz Brezij pri Tipani).
Nihče ni še pozabil tabel, ki so bile razobešene na vratih komuna, pošte, mlekarne in na sedežih ((fascia di combattimento», na katerih je bilo napisano: ((QUI SI PARLA SOLO L’ITALIANO» in ((SI SALUTA ROMANAMENTE».
No, danes, ali verjamete, bi radi znova začeli. V Tipani je konsilir Tedoldi kot običajno govoril na komunskem konsilju v domačem slovenskem jeziku, da bi ga številni prisotni ljudje bolje zastopili, saj to ni nič novega, če pomislimo, da se po vseh naših komunih razpravlja o vaških zadevah tudi v domačem narečju in tudi v Furlaniji sami se s kakšnega govorniškega mesta govori še v furlanskem jeziku. Na konsilju je župan na prošnjo novinarja videmskega ((Messaggera Veneta» prepovedal Tedoldiju govoriti v domačem jeziku in ga hotel primorati, da govori izključno italijanski, čemur se Tedoldi seveda ni pokoraval. To
je vzbudilo kajpada dosti
(nadaljuje na 2. strani)
ARTIKUL 3
Prinašamo v celoti besedilo člena 3 statuta dežele Fur-lanija-Julijska krajina, ki ga je poslanska zbornica odobrila pred nedavnim z ogromno večino.
Gre za zelo važen člen, ki ne zadeva samo slovensko govorečega prebivavstva, ampak tudi Furlane, ki imajo svoje posebne jezikovne in etnične značilnosti in ki so vedno govorili in pisali in še' danes govorijo in pišejo v svojem materinem jeziku:
«V deželi se priznava enakost pravic in ravnajo vsem državljanom, ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, z zavarovanjem njihovih etničnih in kulturnih značilnosti».
(Nella Regione è riconosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali).
*.}
Ampezzo Toìmezzo^
ìl f SwJisffl
Humin
A f	^
... #2* fcn.
.Tarcent
Ma",a>f7r ®S Daniele \ \ TOjU J*
. Spd.mWo	l	®	Čedad	J
Spìlimoergo
A viano
Cordenons J
pacile
XX-^°Lodroipo
;• 'TOBDENojvKTU
3* .
 	Palmanova«»
AQUUeÌ/Is^ i<
V ODGOVOR VIDEMSKIM NACIONALISTIČNO NASTROJENIM KROGOM
NA KOMUNSKEM	K
so ljudje zahtevali	naj	s
Pogumen in odločen nastop svetovavca Tedoldija in prisotnega zavednega ljudstva je preprečil sindikov poizkus, da bi spet uvedli fašistično prakso «Qui si parla soltanto Vitaliano»
sti.
Vemo sicer, da je prav vsak furlanski Slovenec v svojem srcu za slovenski jezik, toda nekateri gotovi elementi so nastopali v političnem manevru nekaterih videmskih nam nasprotnih demokristjanskih krogih kot «avtolesionisti» proti skupnim interesom vseh Slovencev, ki živimo v Italiji. Naj vsi vedo, da niso bili furlanski Slovenci v nobeni vojski avtolesionisti in da tudi sedaj v miru takšnih ljudi ne marajo v svojih vrstah. Nad temi elementi pa ne praznujemo nobene zmage, pač pa nad njihovimi političnimi gospodarji.
(nadaljuje na 5. strani)
Videmski in čedadski demokri-stjanski desničarji so mobilizirali vse sindike slovenskih in jezikovno mešanih komunov, ki so jih potem «prijatelji Slovencev» senator Pellizzo in odv. Candoli-ni peljali k videmskemu prefektu, da bi tam v imenu svojih občanov podpisali izjavo, da so proti dvojezičnosti in kakršnemko-lem posebnem ravnanju napram naši jezikovni manjšini.
Ta izjava je bila očitno potrebna demokristjanom za nastop proti predlogu socialistov in komunistov, ki so pri debati o deželnem statutu predlagali priznanje materiščine in uvedbo dvojezičnosti v vseh kraji, kjer prebivajo Slovenci.
Da je prišlo v komunih Furlanske Slovenije spet do hujskaškega in šovinističnega razpoloženja nasproti domačemu prebivavstvu, je zgovoren dokaz tudi zadnja seja komunskega konsilja v Tipani. V tem komunskem konsiliju je prišlo že v navado, kot v neštetih naših komunih, da se konsilir ji med seboj pogovorijo v domačem slovenskem narečju, po italijansko le kadar se navaja besedilo za uradni zapisnik.
Poslužujoč se te navade in pravice, je na tej seji spregovoril v domačem narečju tudi konsilir Tedoldi, ki je predlagal posebno resolucijo, katero prinašamo v celoti na drugem mestu, v kateri je govora med drugim o zahtevi, da
se začne z industrializacijo teh krajev in da se iim tudi drugače priskoči na pomoč v hudi krizi, ki jih je zajela.
Proti temu posegu v domačem narečju je nastopil župan in celo novinar nekega videmskega časopisa, ki je zahteval od župana, naj primora konsilirja govoriti v
(nadaljuje na 2. strani)
Zaradi običajnih poletnih počitnic tiskarne bo prihodnja številka našega lista izšla v prvi polovici septembra. Uredniški in administrativni uradi bodo zaprti od 15. do 30. avgusta.
Stran 2
UST.A.ID.A.I-.JEV.A.ISr.JE IZ FR.VE STR-A-ISTI
Sv. Peter
NA KOMUNSKEM KONSILJU V TIPANI
so ljudje zahtevali naj se govori «po naše»
italijanščini. Tedoldi je protestiral zaradi vmešavanja tega novinarja v zadeve komunskega kon-silja in zahteval naj se odstrani. Dejansko je ta šel potem med občinstvo in tam še nadalje protestiral. Komunski svetovavec Tedoldi je nato poudaril, da so minili časi, ko je bila pritrjena na občini posebna tabla z napisom «Qui si parla l’italiano», kar je veljalo v dobi fašizma, ko so delili škvadri-šti brce in klofute tistim domačinom, ki so se drznili govoriti v
FAŠISTIČNE
METODE
hrupa s strani filo fašistične g a in konservativnega tiska. De-mokristjanski «Il Gazzettino»,
« Messaggero Veneto » in « Il Piccolo», iz katerih prinašamo del člankov, ki nas zanimajo, so kazali nanj s prstom, ker se je izražal na zasedanju komunskega konsilja v materinem jeziku, ki je tudi jezik župana samega (saj se težko izraža v i-talijanskem jezikuJ in ostalih članov komunskega konsilja.
Zgoraj omenjenim listom so se takoj pridružili z volgarni-mi in nesramnimi govoricami običajni poklicni provokatorji, in da povemo bolj natančno, tisti demokristjani, ki ščuvajo fašiste, da bi izvajali odvratno in gnusno gonjo proti Slovencem.
Posebno demokristjanski «II Gazzettino» je hotel, vse prej kot ne, opomniti oblasti, vsaj nam se tako zdi, da bi morale izdati zakon, ki bi zamašil usta vsem, ki bi hoteli govoriti v slovenskem jeziku. Beneški list je namreč, potem ko je ostro napadel konsilirja Tedol-dija, pisal dobesedno takole:
«Il consigliere, però, ha potuto agire come ha agito, poiché non vi sono sanzioni previste dalle leggi comunali per casi del genere» ( svetovavec pa se je mogel ravnati kot se je ravnal, ker občinski zakoni ne predvidevajo nobene kazni za takšna dejanja).
Skratka, hoteli bi priti do tega, da bi se v naših krajih na komunskih sedežih spet razobesile tiste table, o katerih smo pravkar govorili in nas spominjajo na žalostne čase, ki bi nam omejevale svobodo in o-čitno kršile našo pravico do u-porabe lastnega materinega jezika.
Ne bi bilo vredno trošiti ne časa ne papirja za tiste, ki v resnici izvajajo tako politiko in zato nasprotniki vsake koeksistence; in več kot vse-to dela prav all Gazzettino» - netijo rasno sovraštvo, namesto da bi podpirali z vzajemnim razumevanjem in strpnostjo bratstvo med narodi in njihov ekonomski preporod, vir dobrega in sreče. Pisali smo zato, da bi demokratično ljudstvo seznanili do kakšne nizkosti so prišli tisti ljudje.
Vsekakor odobravamo pogumen nastop ainkriminiranega» komunskega svetovavca, nastop, ki ga moramo samo pohvaliti in si želimo, da bi bil za vzgled vsakemu, ki resnično ljubi svojo zemljo in svoj materini jezik.
/o%m
;čju!S»
domačem slovenskem na-
svc
rečjiP
številni domačini, ki so prisostvovali seji, so nato prosili Te-doldija, naj govori še naprej v domačem narečju. Tedoldi je predlagal županu naj da na glasovanje predlog, da se na seji lahko govori v domačem narečju, župan pa tega ni hotel storiti, ampak je dal na glasovanje predlog kdo je za to, da se na sejah govori italijanski. Ko je Tedoldi videl, da župan noče nikakor dati na glasovanje njegov predlog, je zastavil vprašanje vsakem kon-silirju posebej, če so zadovoljni, da nadaljuje govoriti po domače. Z ne so odgovorili samo sledeči : župan Vittorio Noacco (Sinikič), Valentin Berrà (Berolič) in Valentin Vazzaz (Kulavič) iz Tipa-
ne, Alojz Sedola ( žvanočo ) iz Platišč in Beniamin Bombardir iz Prosnida. Ta zadnji je zbral kompromisno pot : je bil za slovenski jezik, a ne na komunskem konse-
ju-
Seja se je potem nadaljevala in trajala do nedelje zjutraj. Zanimivo je tudi dejstvo, da čeprav Tedoldijeve resolucije niso hoteli sprejeti, se je tudi niso upali zavrniti, ker bi potem pred ljudmi pokazali svojo pravo barvo. Zato so se glasovanja o njej zaenkrat izognili in jo preložili na prihodnjo sejo komunskega konsilja, ki se bo morala vršiti v kratkem, ker niso utegnili obravnavati vseh točk dnevnega reda. Izpuščena je bila zadnja točka dnevnega reda, ki zadeva sistemaci j o vaških poti in kanalizacijo v Platiščih.
RESOLUCIJA ZA INDUSTRIALIZACIJO PREDSTAVLJENA ZA ODOBRITEV
Podpisani komunski konsilirji si štejejo v čast predstaviti komunskemu konsilju za obravnavanje sledečo resolucijo:
KOMUNSKI SVET V TIPANI, ki si je sestal na izrednem zasedanju v soboto, dne 14. julija 1962;
ZARADI TEŽKEGA EKONOMSKEGA STANJA, v katerem se nahaja večina prebivavstva, težkih ekonomski razmer, ki so nastale iz raznih faktorjev, med katerimi v prvi vrsti pomanjkanje dela na domačih tleh, slabe cestne povezave, ki otežkočajo ali onemogočajo komunikacije in ovirajo posebno malo trgovino s sosednjimi kraji in tudi zaradi premajhne pomoči s sirani države;
UPOŠTEVAJOČ, da se ustanavlja avtonomna dežela Fur-lanija-Julijska Benečija s posebnim statutom, ki med drugim predvideva poleg zaščite (člen 3 ) pravic našega prebivavstva, ustanovitev obširnih industrijskih predelov v Furlaniji;
ZAHTEVA, da se tudi v naših dolinah, ki znatno prispevajo pri proizvodnji električne energije (hidrocentrale v Torla-nu, Kruožah pri Čezirjah, Njivica in Liščeca), naj se s prispevki, ki jih bo dala država v ta namen deželi, vzpostavijo tudi v naših krajih industrijski obrati, ki bi omilili težko in zaskrbljeno lokalno ekonomsko stanje, da bi se ustavila emigracija vsaj v tolikšni meri, da bi bil še naprej zagotovljen obstoj naših vasi, kajti če bo ta nadaljevala s takšnim ritmom, preti nevarnost, da te izginejo in z njimi vse naše delavno in pošteno ljudstvo, ki ga je treba vsekakor zaščititi in ohraniti.
V nedeljo dne 22. julija so se v špetru ob Nadiži zbrali komunisti in njihovi simpatizerji, da so razpravljali kako izboljšati ekonomsko stanje tega pasivnega predela videmske province in kaj ukreniti, da se priznajo jezikovnim manjšinam pravice, ki jim pritičejo.
Pavel Petričič je prisotnim razložil pomen ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom in beneficije, ki jih bo ta morala prinesti tudi našim zapuščenim vasem Nadiške doline. Opisal je težko ekonomsko stanje, nizke dohodke kmeta, ki mora kljub temu plačevati visoke dajatve, emigracijo, ki poganja v propad že tako slabo domačo ekonomijo, kajti v okolici ni nobene industrije, ki bi mogla ugotoviti vsaj nekaterim kruk na domačih tleh in še tiste, ki so obstojale so zaprli (primer Čemur, kjer je bila fabrika cementa in Lipa s kamnolomi). Z u-stanovitvijo avtonomne dežele bodo cementarne morale spet oživeti, a odpraviti bo treba monopol «Italcementi». Nadiška dolina, je povedal Petričič, bi prav lahko postala industrijska cona, če bi izkoristili vse kamnolome in ilovico. Pozval je tudi ljudi naj vplivajo na svoje politične stranke, svoje organizacije in parlamentarce, da bi se ti zanimali za probleme Nadiške doline in da morajo komunske administracije dobro analizirati ekonomsko in socialno stanje, da bodo mogle napraviti načrt za čimprejšnji ekonomski preporod. Nazadnje je govornik predlagal, naj se sestavi odbor, ki naj ga sestavljajo pripadniki vseh političnih strank, da bi skupno, z združenimi močmi, rešili pereča vprašanja.
Za Petričičem se je oglasil Izidor Predan, ki je v svojem refera-
Provocatori
Ci eravamo illusi che il tempo delle provocazioni a buon mercato, a mezzo stampa altro non tosse più che un ricordo. Santa ingenuità: tutto è ancora rimasto di moda. Ne è una riprova quanto hanno scritto, da poco il «Messaggero Veneto» di Udine ed in particolare « Il Gazzettino » fiancheggiatore a pieni polmoni della Democrazia Cristiana.
Le provocazioni, però, dei citati organi, mirano al di là del semplice fatto di cronaca, ad inserirsi nella campagna generale della destra politica italiana la quale, sulle orme del fascismo da essa stessa generato, ha per traguardo un unico obiettivo: lo scalzamento o meglio la completa snazionalizzazione della popolazione di parlata slovena.
Questa gente, però, noi la terremo d'occhio; e non le permetteremo di offendere e denigrare oltre, in qualsiasi forma, l’onestà, la rettitudine e il buon nome delle operose e fedeli popolazioni di parlata slovena esistenti nel Friuli.
w.
CRONACA	DTAIPANA
j INDIGNATA	LA
Socialcomunista in Comune
parla in
ti
Un increscioso episodio, particolarmente grave in questo^ ... delicato momento in cui tuttl'ÌSS :i Comuni della zona di confi-ne del Friuli si sono categori-camente pronunciati contro il bilinguismo, si è verificato nel corso dell’ultimo Consiglio co-•munale di Taipana. Un consigliere di minoranza, eletto nel-;la lista socialcomunista, du-,j:rante i suoi interventi si è •^'sempre espresso in lingua sio-
'mwm
'. «vel'V"'	1
G nV,(,
1
"7 dei luogo, con||
— ^munalc (le . lla ma%;:
gioranzO’
. «i\a\cfre
untate )
: a P nuava a «fi?»
ma.
mal. ,d,VQcms'eu° C
tu opisal težko ekonomsko stanje Nadiške doline. Razložil je veliko krizo, ki je vezana na splošno krizo kmetijstva in jo pri nas najbolj občutijo, ker so vse vlade, ki so se do danes vrstile, zanemarjale ta del Furlanije. Vladne pomoči so bile neznatne. Zemlja se obdeluje še na primitiven način, manjkajo kmetijski stroji, poljske poti, teleferike itd. Na ta način ne more uspevati kmetijstvo (letni dohodek posameznega kmeta znaša le 30.000 lir) in zato ljudje zapuščajo zemljo in domove, že pred desetimi leti je bilo v komunu Dreka 62 zapuščenih hiš, 21 v Sv. Lenartu in So-vodnjah, 32 v Grmeku, 24 v Pod-bonescu itd. Takrat je bilo 4189 emigrantov, danes jih je pa dosti več, ker vsako leto odhajajo novi in hiše se praznijo ena za drugo. Ob zaključku je sugeriral kako bi se mogla omiliti ta kriza: obnova živinoreje in mlekarn, razvoj sadjarstva, pogozdovanje, obdelava zapuščenega sveta, ustanovitev kooperativ in še druge možnosti, ki bi se mogle izvesti, če bi bila dana na razpolago zadostna sredstva.
Arnaldo Baracetti, sekretar federacije iz Vidma, je obravnaval vprašanje jezikovnih manjšin. Med drugim je dejali: «Obsojati moramo pozicijo desnicinkrščan-ske demokracije same v Furlaniji, ki smatrajo za zločim proti domovini govoriti slovenski. Te doline so Italija, prebivavci so zvesti podložniki Republike Italije, a imajo pravico govoriti svoj materini jezik». (Dobbiamo denunciare la posizione delle destre e della stessa destra della D. C. in Friuli, che considerano delitto di lesa Patria il parlare la lingua slovena. Queste vallate sono Italia, i cittadini sono fedeli sudditi della Repubblica Italiana, ma hanno diritto di parlare la loro lingua madre).
Ob zaključku sestanka je bila izglasovana resolucija, v kateri zahtevajo, da bi se v okviru možnosti, ki jih nudi dežela, izboljšalo ekonomsko in socialno stanje Nadiške doline.
Iz Nadiške
Mjesca junija je blo skuoz obmejne bloke v naši daželi 12.593 prehodov. Od tjeh je šlo čez mejo s prepustnicami 2024 italijanskih državljanov in 9349 jugoslovanskih. Z dovlastniškimi dovoljenji pa je prešlo konfin 636 italijanskih in 524 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov je blo skuoz blok parve kategorije v štupci, ki jih je blo 7359; skuoz blok v Učji 699, skuoz Most na Nadiži pri Platiščih 959, skuoz blok v Robediščih 834, skuoz Po-lavo 755, skuoz Solarje pri Dreki 748, skuoz Most Klinac 369, skuoz Mišček pa 865.
K lenjè
Naš vaščan Leonardo Kjuk, ki je star komaj 4 ljeta, ima zlo ve^ liko vesejè do šofiranja. Pretekli tjedan ie šil s starši na puoje an kar ga ni nobedan vidu, je sednu na traktor, ki je biu v pogonu an premaknu ročico. Traktor je za-čeu orati an zaki mali ga ni znù opravjati, je zavozu na vart an se potlè zvarnù u jarek, kjer je obstù, mladega šoferja je pa var-glò iz sedeža. Na srečo se puobič ni udaru, le prestrašu se je precej, morebit ga bo od sadà minila želja po volanu.
šPETER OB NADIŽI. Prejšnji tjedan se je oklicala naša vaščan-kaRina Dorbolò, ki se bo omožil» z mehanikom Renzom Lizzi jem iz Čedada, želimo jima pouno sreče v zakonskem stanu.
k mi/A/ '■* " * ■: I
TAVORJANA: USPEH NAPREDNE liste pri komunalnih volitvah
Administrativne votacioni v ko-munu Tavorjana, ki so ble 22. julija, so dale tele rezultate : demo-kristjanska lista 618 votov (glasov) in demokratična zveza (združeni komunisti, socialisti in neodvisni) 610; prva ima 13 konsili-rjev, druga pa 7.
Diferenca je takuò samo za- 8 votov, kar dokazuje, de bi sigurno krščanska demokracija izgubila, če bi ble votacioni v času, kar so doma stagionalni emigranti.
Od upisanih votantov jih je votalo 1683, tuo je 74,50%. Kot znano je komun Tavorjana mješan komun: v ravnini so vasi furlanske, v brjegu ležeče pa slovenske. Od 20 izvoljenih konsilirjev so 4 slovenskega jezika in sicer Mirello Makorič, Peter Makorič in Silvio Speccogna iz Mažerol ter Angelo Cormons iz Tojana. Prvi trije so bli izvoljeni na listi krščanske demokracije (D.C.), četrti pa na listi «Demotratične zveze».
Zanimivo je to, da so hribovske slovenske vasi, ki so vedno bile in so še danes najbolj zapuščene in zapostavljene, volile skoraj stoodstotno za krščansko demokracijo in s tem izročile komun v roke tej stranki in istim možem, ki ga administrirajo 12 let.
V slovenskih vaseh je velik del volivcev odsotnih zaradi emigracije, doma so le stari ljudje in žene, katere so z lahkoto pridobili demokristjani na svojo stran z običajnimi obljubami in izsiljevanji (ricatti). Nekaj so pomagali pa tudi paketi makeronov, ki so jih demokristjani razdelili par dni pred volitvami.
Gorenji
Pretekli tjedan je blo u naši vasi usè razgibano, pa kaj bi ne bluò, saj so čakal svojega vaščana Guglielma Birtiča, ki je biu kar cjelih 39 ljet v Argentini. Od-šu ie u Buenos Ayres še ljeta 192,3, kar je biu star 24 ljet, in vsa ta douga ljeta je tardo djelu, de si je ošparu tarkaj, de bo sada mo-gu v miru gioldit večer življenja. Nimar je želču varnitiseudomače zelene dolince, v svojo gorsko vas, med svoje ljudi. Naveličan hrupnega življenja velikega argentinskega mesta se je odločiu za se
Te dni je začel delovati konzorcij za babiško službo (consorzio levatrice), ki so ga vzpostavili med našim komunom in Rezjuto. Konzorcij ima svoj sedež v Ra-venci, za babico pa je bila imenovana gospa Gilda Pascolo, ki je bila do sedaj nameščena v Rezju-ti. Stroške ža vzdrževanje konzorcija bo kril 60% naš komun, 40% Pa komun Rezjuta. Pogodba (kon-trat ) je petletna, katero pa lahko obnove.
V odboru konzorcija so naš žu-Pan Enzo Letič, odbornik Marcellino Pielich in Renato Madotto; iz komuna Rezjuta pa Aldo Peres-sutti, Domenico Bergamini in Giovanni Not.
Po zelo mučni in dolgi bolezni Pas je za vedno zapustila naša
varniti za nimar damù in sada je med nami par sestri Margeri-ti. želimo mu, de bi se dobrò po-čutu na domačih tleh med svojo žlahto in parjatelji iz mladih ljet.
SISTEMACIJ A SUOLE. Komunski konsèj je na svoji zadnji seji odobriu proget za tretji lot djel par sistemaciji naše šuole. Tisto djelo bo koštalo več kot dva milijona lir.
Sv. lenurt Slovenov
Ljetos se nam obečuva strašna slaba ljetina. Pozno pomladi, ko je puoje žej ozelenjelo, je padla slana an požgala veliko part posejanega; sada je potoukla že ta-
Huda ura ne u čentski okulici anu najbuj u gorskih vaseh Šteli anu Smrdeči nardila velikansko škodo. Najbuj te stari judje se ne nahordajo kèj takega:	netikere
kraje ne pokrila 20 centimetru debela plast touče anu na drevju (alberi) to njè ostalo nančej 'dne-gà perja. Najbuj dišperani so težje, ke no rede krave, zaki so zgubili usè seno. U tj eh krajih no re-dè dosti blaha anu lahnò ve moremo rejči, e to e ta njih najte-venči vir entrat. Huda ura ne spo-gnala u propad usò ekonomijo. Parmuorani bojo prodati usè bla-ho, zaki u riservi no majò sena le za 15 dni, posejči pa to njè kuò. Anjelè se komunske anu provincialne autorità interesuvajo, de bi na kako maniero pomagale kulpidim kontadinom.
še kle to e emigraciòn velika, anjele na če beti še venča, saj na se èè škoda od hude ure poznati več ljet. Judje so preokupani anu no djelajo progete u tikeri stat naj bi emigrali, zaki u bližini naših krajeu to njè moči o-brjesti majednega djela. žej do-stim zapuščenim hišam se bojo u kratkem unile še druge, deštin u èè na usak modo prehnati judi iz slovejskih gorskih vasi, sebèn težje usèskuozdre z usemimi moč-
dobra vaščanka 65 letna Emilija Buttolo vdova Chinese, mati našega komunskega konsilirja Bepija Chinese. Zadnje čase se je zdravila v huminski in videmski bolnici, a vsa zdravljenja niso nič pomagala in zato so jo malo pred smrtjo prepeljali domov. Ranjka Emilija je bila izredno delavna žena in zelo priljubljena med vaščani. Po smrti moža je od jutra do večera sama garala na njivicah, ki zahtevajo od človeka obilo truda, a dajejo malo, da je tako mogla preživljati družino. V globoki žalosti zapušča dva sina, od katerih je eden na sezonskem delu v Germaniji. V teh težkih trenutkih sočustvujemo z njima in vsemi sorodniki ter izrekamo naše globoko sožalje.
kuò slabo obetajoče pardjelke pa še tuča. Več ku kajšna fami-lija bo tarpjela, zak u jeseni ne bojo imjel kaj spraviti v hram an sada je prepozno, de bi mogli še kaj posejat. Njihovo življenje bo dipendilo samo od tistih malo li-ric, ki si jih ošparajo emigranti an jih pošjejo familiji.
Huda ura ne u čentski okuolici tud cjesto, ki peje v Utano an Ja-gnjed, ki jo glih sada djelajo.
Komunska davčna komisija (commissione delle tasse) je zbrala za svojega predsednika geom. Romea Namorja.
ČEPLATIŠČE. Prejšnji dni so odprli u naši vasi helioterapično kolonijo za 19 otrok iz Čedada, ki so potrebni frišnega gorskega zraka. Kolonija je u prostorih šuole, ki so jo preuredil, da odgovarja vsem pogojem.
mi lotajo za svojo eksistenco.
U tj eh dneh so finili asfaltuvat cjesto, ke na peje iz Tera do Muz-cev. No pravijo, ke no jo tè drugo ljeto asfaltati do Tanameja anu Bjelega potoka. To djelo bi blò zarjes util, saj u je u Bjelem potoku kunfin, anu dobra c jesta bi sigurno moltiplikala tranzite. To njè izključeno, ke non če potèm orè lošti še autobusno linijo, ki bo vezala Bovško s Tersko dolino. Anjele ne Terska dolina, ke na ma asfaltano cjesto od Cente do Muzca, zarjes priulačna za turiste, ke no se radi za nekèj časa oddahnejo.
Iz Idrijske
Zavoj srčne paralize je umrù 60 ljetni Cornelio Pavša iz Bodi-goja. Mož je sjeku travo an kar naekrat mu je paršlo slabo in je padu na tla. Domači, ki so bli u negovi bližini, so mu hitro par-skočili na pomuoč in poklicali mjediha. Ta je konstatiru, de je Pavša umrù, zaki ga je zadela paraliza.
POROKE. Oženh se je naš vaščan stolar Silvio Kavčič z Edo Bergamasco iz Vidma in Roberto Zanutič z Matildo Konstanjevic iz Premariacca. Obema paroma želimo, de bi bla u zakonskem življenju nimar srečna in konten-ta.
HUDO NEURJE. U nedejo 15 julija, kar je divjala po usej naši okuolici strašna huda ura, je tuča uničila dobrò part pardjelku. Največ škode so utarpjele vasi Kodromac, Stari Mlin, Cubici in Bordon.
Podvruto
Zlo je pretresla usò našo okuo-lico noticija, de so ušafalti u nje-kem seniku u Campeju našega vaščana 34 ljetnega Alberta Sgia-rcvella martvega. Mladi mož je biu u nedejo do pozne ure u Campeju an kar se je uraču pruot duo. mu, to more beti trudan ali no màr opit, je šh spat u nek senik anu tam ga je zadela sarčna paraliza. Drugi dan so ga ušafal kmetje an preča poklical mjediha, a ta mu ni mogu nič pomagati, zaki je ubogi mož biu žej mar-tu.
POSEBNI
Beseda mora meso postati. Kar je določeno v italijanski državni ustavi in kar je določeno zdaj v deželnem statutu nove avtonomne dežele, se mora realizirati: ne samo na Tržaškem, ne samo na Goriškem, ampak tudi v Furlaniji. V eni in isti deželi morajo veljati deželni zakoni povsod^ od Trsta do Pordenona in tudi v Slavij i, ki ne sme več trpeti nezakonitosti in nacionalne diskriminacije.
Zmagali smo po dolgem boju na vsej črti, na dveh frontah, proti bo-; gatemu in močnemu nasprotniku. Zmagali smo mi mali, šibki ali nekompromisni in vztrajni ter hrabri, ker so nam pomagali drugi bratje Slovenci v Italiji in velike italijanske delavne množice, ki jim je tuj vsak nacionalizem.
Najhujše boje smo premagali, zdaj pa gremo v manjše, lažje boje, ker nas krepi moralna zavest, da je bila naša dolgoletna vztrajnost že poplačana.
še tistim nezavednim, predvsem pa preplašenim našim ljudem, se morajo po naši dvojni zmagi odpreti oči in morejo videti, da jim je edino mesto, ako želijo sebi dobro, med nami, da sledijo našemu praporu, ki nas vodi naprej za ekonomske in jezikovne pravice Furlanske Slovenije.
Avtonomna dežela Furlanija-Julij-ska Benečija je fakt in kmalu bo lahko vsakdo videl, da so vse tiste fraze o nevarnostih na mejah, same prazne fraze. Vsi naši ljudje pa nam morajo pomagati, da dokažemo tudi to, da je
Pa še dnà dobrà noticija.. Naši otroci no če najeti tele bòt oka-žjon priti do «istruzione media» u domači vasi. škuolski provedito-rat jedau «autorizzazione»presidu škuole medie «A. Manzoni» u Vidmu, de odprè parvo klaso škuole medie u Njemah, ki bo filijala zgorè povjedane škuole. U tjelih dneh bo dnà posebna komišjon pregledala lokale, kjer bojo učili, potèm bojo pa orè nardili nove lo-kalje. U škuolskem ljetu 1962-63 bo kòj parva klasa, a tjeh parvih klas to èè beti več, kolkor študentu se bo pač u njo upisalo. Drugo ljeto to če beti še druga anu potèm se kapi še tretja klasa. U škuole no se morejo upisati še študenti iz komuna Tipana anu Ahtnà. Do anjelè so muorli usi težje, ki so tjeli priti do «istruzione media» iti na škuolanje u Cento. Čedad ali videm, kar pa to nje bò usakemu par rokàh zavoj distance anu zavoj špež.
Tipu n u
Prejšnji tjedan smo položil u grob našega vaščana Matija Cuf-folja, Beč po domače. Ranek Matija ta bi te najbuj stari mož našega komuna, star e bi 94 ljet. Usè njegovo živenje te bò 'dan sam doug djelaunik. Sebèn je imèu tekaj križeu na harbatu je še do zadnjih časov djelu na njivah anu oku hiše. Njegà vaščani an izven vasi so ga mjeli usi radi, kar je pokazu njegà funeral, na tikerega so paršli judje usè naše okuolice. Usej žlahti izrekamo naše iskreno sožalje.
KRNICA. Zadnjibot je «Matajur» dobrò povjedu kako no malo se interesajo za na komun anu provinci j a. To more beti, ke no so glih «Matajurjeve». besjede pomagale, de so nam tele dni odeča-li pokomodati cjesto, ke na vodi u našo vas an še to u Crneji, ke na je glih tako zapuSèenà. No pravijo, de bojo te djela koštala 2 milijonov lir an de jih bojo nar-
STATUT
borba za naše nacionalne pravice tudi borba za boljšo, pravičnejšo in bolj demokratično Italijo, ne pa neko protidržavno postopanje. Ni je boljše obrambe meja od pravičnosti, enakopravnosti in zadovoljstva ljudstva na mejah.
Naši ljudje pa ne smejo dovoljevati, da bi nam kdorkoli zasajal nož v hrbet, ko se borimo za pravice življenjskega pomena, za ekonomske in nacionalne pravice našega taptanegai, obubožanega in zastrašnega ljudstva; ne smejo in ne morejo podpirati tistih, ki izključno iz oportunističnih zasebnih interesov zanikajo svoj lastni jaz in ne čutijo nikakega sramu, ko v svoji notranjosti udušujejo vsak ostanek svoje prave nacionale pripadnosti. In v svojih izjavah bi radi zahtevali celo, da bi jih ljudstvo smatralo za svoje zagovornike in zaščitnike, čeprav delajo vse v škodo slovensko govorečega prebivavstva naše dežele.
Takšna ravnanja izhajajo, morda bi se lahko reklo, prav gotovo ne iz lojalne akcije, in zato jih mora obsojati vsa demokratična slovenska in i-talijanska javnost.
Kdor ne ljubi svojega materinega jezika, kdor zanika svojo nacionalno pripadnost, kdor ne ljubi svoje male domovine, ljubi še manj svojo veliko domovino, ki bi bila v našem primeru Italija.
Naprej k novim zmagam!
Naj živi avtonomna dežela Furla-nija-Julijska Benečija!
dili žej u jeseni. Vervali bomo, ko bomo vidali z našimi očmi, zaki obečuvajo nam tuo že ljeta anu ljeta an zatuò smo usi štufi takih obeč.
Iz Kunulske
V naši fari smo zelo zaskrbljeni odkar smo zvedeli, da bomo najbrže izgubili našega župnika g. Jožefa Simiča, ki je že toliko let naš dušni pastir. Zdi se, da bo odšel službovat v kratkem v videmsko bolnico. Gospoda Simiča imamo vsi radi, ker vse Slovence spoveduje v materinem jeziku in zato se bojimo, da bi drugi, ki bi ga nadomestil, ne poznal našega ježika. Če bodo namestili takšnega, bodo sigurno pogrešali slovenskega duhovnika ne samo verniki slovenskih vasi Kanalske doline, ampak tudi slovenski romarji iz sosednje Koroške, ki hodijo pogostoma na božjo pot na Viša-rje.
Ho st ne
Vso našo okuolco je zlo užalo-stila novica, de je v Belgiji umrù Kjuk Tilijo iz Hostnega. Ranki Tilijo je bil star komaj 46 ljet in je bil že nekaj cajta v penzjonu, zaki je dosti ljet djelu v minieri. Umrù je nenadoma. Zapušča v veliki žalosti ženo in tri otroke. Ob tej težki izgubi izrekamo vsem domačim rankega Tilija naše globoko sožalje.
NA KRATKO POVEDANO
GRMEK. Pretekli tjedan se je poročila naša vaščanka Žnidariča Marija Florjančič z učiteljem Lucijanom Calligarisom iz Povolet-ta. Novoporočencema želimo usè dobro na skupni življenjski poti.
AŽLA. 13 ljetni Fabrizio Bat-taino je par igranju z drugimi o-troci padu an si zlomù levo roko v zapestju. Zdraviti se bo muoru mjesac dni.
Iz	Rez jonske
Iz Terske doline
Iz Krnotske doline
E’ IT AT A E A REGIO JVE
Lo Sfatoto approvato dalla Camera - Al Senato la parola deflnifiva - In particolare ci riguarda l’arL 3
E’ nata la Regione Friuli-Venezia Giulia a statuto speciale.
Precisamente alla Camera dei Deputati è stato approvato, con pochi emendamenti e con l’abolizione di un articolo secondario, il progetto di costituzione governativo composto di 71 articoli.
Ma ce n’è voluta in quanto le destre liberali, monarchici, missini — ed in sottordine, ma non meno impegnativi, i vari Sceiba, Pella, Tambroni e compagni della destra democristiana — si sono coalizzati in un fronte unico, decisi più che mai, abusando naturalmente del regolamento camerale, a fare il massimo ostracismo al fine di buttare a mare il progetto e così impedire l’attuazione dell’istituto regionale. Lotta perciò dura, ma, a conti fatti, vittoriosa.
LA NOSTRA SODDISFAZIONE
Tecnicamente, però, la prassi parlamentare, trattandosi di legge, stabilisce che questa debba essere approvata da entrambi i rami del Parlamento e nel medesimo testo; ed in più vi è l’inconveniente, da non dimenticarsi, che a causa di emendamenti o aggiunte o annullamenti, la legge debba anche più volte fare la spola dalla Camera al Senato o viceversa prima di venire approvata definitivamente e resa esecutiva.
Questo per spiegare come ci si trovi ora solo a metà strada; e soltanto fra tre mesi la legge sulla Regione potrà essere presa in esame al Senato. Ed in questa sede bisogna venga approvata in tempo — e naturalmente senza emendamenti o altro per evitare la spola di cui sopra — e prima della fine della presente legislatura. Anzi, perchè la legge sia valida, 76 giorni prima che abbia i-nizio la nuova campagna elettorale politica fissata per il marzo 1963.
Esiste perciò il pericolo che la legge si insabbi. Ed allora sarebbe giocoforza attendere la formazione del nuovo Parlamento per procedere al varo della legge, tenuto conto che l’equilibrio politico nelle due Camere permanga.
Detto questo, non ci rimane che unirci al coro generale di tutti i regionalisti ed esprimere anche noi la nostra piena e sincera soddisfazione per l’avvenimento che corona una lunga ed estenuante battaglia di cui le popolazioni della Slavia Friulana e della Val Resia sono state le più attive e le più conseguenti; e lo facciamo anche con una certa punta d’orgoglio in quanto anche questo foglio, fin dall’inizio, è battuto con estrema decisione e risolutezza per la Regione, anzi per una Regione che tenesse soprattutto conto dei diritti delle minoranze etniche e linguistiche.
ATTENTI Al FALSI PASTORI
E se nello Statuto della Regione vi figura l’articolo 3, che inquadriamo a parte, possiamo ben dire che è merito precipuo dello sforzo continuo, intenso e tenace di tutti i veri cittadini, onesti e intelligenti, di parlata slovena
della provincia di Udine; e non certo di coloro i quali, già servi del fascismo e schiacciando nel proprio intimo ogni residuo pudore atavico, continuano oggi anche da posizioni di responsabilità e verosimilmente per conservare queste posizioni, a farsi paladini, od a ritenersi tali, della Slavia Friulana svisando in tal modo, o meglio cercando di svisare, la realtà dei fatti ed in ultima analisi, avversando i sentimenti, i principii e le stesse aspirazioni della gente di parlata slovena.
Ed è forse, da questo procedere che affiora una certa, si potrebbe dire, slealtà d’azione che ben si potrebbe definire antisociale e vergognosa ; ed a tutto danno delle popolazioni che quei tali dichiarano, a voce purtroppo alta e in sede poco opportuna, di servire e difendere.
Attendiamo con fiducia la discussione che affronterà il Senato. Intanto ripetiamo qui quanto noi, e con noi tutti i cittadini di parlata slovena del Friuli, abbiamo sempre invocato e reclamato e cioè una Regione che, oltre al totale rispetto e tutela di tutti i diritti dovuti alle minoranze linguistiche, proceda senz’altro a creare da noi tutti i presupposti atti a dare inizio ad una efficace rinascita economica a cominciare da una conveniente industrializzazione, sfruttando le acque locali, seguita a ruota da una bonifica stradale, che colleghi tutti i centri tra di loro e questi con le rotabili provinciali.
NELLA VAL CORNAPPO ULTIMO RICHIAMO
In merito alle necessità urgenti della Slavia Friulana, ancora nello scorso mese, venne presentate* al Consiglio Comunale di Taipana il seguente ordine del giorno :
Il Consiglio Comunale di Taipana, riunito in seduta straordinaria il giorno di sabato 14 luglio 1962;
PRESA VISIONE del grave stato di disagio economico in cui versa la maggior parte della popolazione, stato di disagio derivante da vari fattori tra cui in primo luogo la mancanza di fonti di lavoro, la precarietà della rete stradale e che blocca o rende oltremodo difficili le comunicazioni ed in ispe-cie i piccoli commerci con i paesi vicini e la irrisorietà degli aiuti da parte dello Stato;
TENUTO CONTO che è in via di attuazione della Regione Friuli-Venezia Giulia a Statuto speciale che prevede, tra l’altro, oltre alla salvaguardia (art. 3) dei diritti delle nostre popolazioni, la creazione di vaste zone industriali nel Friuli ;
CHIEDE che anche nelle nostre Convalli, in considerazione del notevole apporto idrico che effre — specie con le esistenti centrali elettriche che attingono l’energia dalle acque del Corna po, del Torre e del Resia (centrali di Torlano, Crosis di Ciseriis, Vedronza e Lischiazze ) — l’intera nostra zona si proceda, con i fondi integrativi dello Stato passerà
alla Regione, alla creazione di opportuni impianti industriali che valgano, oltre che ad impedire lo aggravarsi della già preoccupante situazione economica locale, a far si che l’emigrazione non assuma da noi l’aspetto di uno spopolamento che, continuando sul ritmo attuale, non può, purtroppo, che assumere tra non molto proporzioni tali da minacciare addirittura, con la scomparsa delle borgate, l’esistenza stessa delle nostre operose popolazioni che vanno comunque difese e tutelate.
'■	Z::	'.
CERGNEU: Malgrado il tocco panoramico, dà i'impressione di essere in agonia. I suoi abitanti, in breve volgere di anni, da oltre 1000 sono scesi a poco più di 300 per cui se si dovesse continuare di questo passo Cergneu non dovrebbe tardare molto a scomparire dalla carta geografica. Per fortuna sta spuntando all'orizzonte la Regione.
METODI FASCISTI CHE NON TORNERANNO DI MODA
Nella Slavia Friulana, ahinoi, sembra di essere ritornati indietro assai in quanto l’atmosfera, malgrado la dura e meritata lezione della Resistenza, tende ad assu mere un tono da «ventennio>> anche se non sono più di moda le «quadrate legioni)), le aquile, i gambali, lo scudiscio, il manganello e l’olio di ricino.
Allora, nel clima «imperiale», nei confronti delle operose e leali popolazioni slovene della nostra provincia, il regime si accanì con ogni mezzo per colpire queste popolazioni e per snazionalizzare o-gni plaga di terreno che ospitasse gruppi etnici sloveni.
Fra i suoi primi «atti storici)) vi fu anche quello di impedire ai cittadini di parlata slovena di e-sprimersi — pena misure severissime : leggi confino, galera, violenze, omicidi; e tutti ben ricordano che fine orrenda ha fatto ad opera dei fascisti il compianto Giuseppe Sturma detto Cimar di Montemaggiore di Taipana — in chiesa e nei luoghi pubblici nella loro lingua madre. Per questo fatto anzi, dappertutto, ci vedevano affissi dei cartelli con la scritta:
« QUI SI PARLA SOLO L’ITALIANO! ».
Ebbene ora, lo credete?, si è daccapo. Infatti un consigliere comunale — eletto non solo per difendere gli interessi dell’intera popolazione ma anche perchè in sede di Consiglio comunale, come vuole l’usanza secolare, svolgesse i suoi interventi anche e special-mente nella parlata locale affinchè il pubblico in sala meglio li comprendesse. Del resto ciò avviene in tante altre parti d’Italia e nello stesso Friuli in cui da qualche pulpito si parla ancora in friulano — è stato indicato a dito da alcuni giornali filofascisti e conservatori, ivi compreso «Il Gazzettino)) di ispirazione democristiana di cui riportiamo qui sopra il tratto che ci'interessa, per essersi appunto espresso in aula consiliare nella sua lingua materna che è la lingua di tutti i membri del Consiglio comunale.
Ai fogli citati hanno fatto subito eco, con volgare e impudente linguaggio, ì soliti provocatori di professione, e più precisamente
quei democristiani che, protetti da aalto loco)) aizzano i fascisti, malati di nostalgia, e come essi carichi di odio antidemocratico e antislavo, a svolgere la più odiosa e rimpugnante delle campagne nei confronti delle popolazioni di parlata slovena.
In particolare il democristiano all Gazzettino)) ha voluto dare il alà)) alle autorità costituite per sollecitare, a noi sembra, a fare una legge che tappi la bocca a quanti intendono e vogliono parlare nella lingua materna slovena. Il foglio veneziano, infatti, ha pubblicato testualmente:	a	IL
CONSIGLIERE, PERO’, HA POTUTO AGIRE COME HA AGITO, POICHÉ’ NON VI SONO SANZIONI PREVISTE DALLE LEGGI COMUNALI PER CASI DEL GENERE ».
Si vorrebbe, in una parola, giungere così al punto che negli uffici pubblici, così come nelle sedi municipali della Slavia Friulana, vengano rimessi in onore quei famosi cartelli di triste memoria
or ora accennati e che suonano limitazione di libertà e flagrante violazione di un riconosciuto diritto.
Non meriterebbe sciupar tempo nè carta per coloro che in effetti svolgono opera antidemocratica e antislovena, e perciò contraria ad ogni coesistenza civile; e più chi tutto fomentando — come fa appunto all Gazzettino)) — l’odio di razza anziché compiere ogni sforzo per favorire, con la mutua comprensione e tolleranza, la fratellanza dei popoli e la loro rinascita economica fonte di bene e di felicità. Ma se sprechiamo qualche parola lo facciamo soltanto per esprimere nei loro riguardi tutto il nostro disprezzo.
Teniamo, comunque, a sottolineare il fiero e coraggioso comportamento del consigliere comunale « incriminato »; comportamento che non possiamo che approva e lodare e che ci auguriamo valga di esempio a chiunque vera-mente ama la propria terra e la propria lingua materna.
Me-iUiizza
“SULKO„ IMPORT - EXPORT
GORIZIA - via L. Ariosto n. 14 - Tel. 56.68
1
M
mline
UDÌ NT
Vi« < tuutnfqrt• 1 Te! :,l ;,M i! 3
lutti gli occhiali per tutte le viste
ottica
UIMSIK
nuova
di C. GOBESSI
via Gcmona, 29/C - Telef. 511.450
OD	». DO 14. AVGUSTA V KRAA.JU
DAL « AL 14 AGOSTO A KKA\J
B XII. GORENJSKI SEIEM-FIERA della GORENJSKA
*	v
tekstil» in predmetov široke potrošnje
tessuti e prodotti «II larg«> eousiini<’
L’importante rassegna economica vi darà la possibilità di conoscere, in un ambiente pieno di suggestive attrazioni turistiche, lo sviluppo nel camP0 dei prodotti di largo consumo della vicina Gorenjska. - Dancing all’aperto - Manifestazioni folkloristiche - Specialità gastronomiche.