11 43030 G KNJIZNICARSKE NOVICE 1(1991), st. 4 5. april 1991 *********************************** V SREDISCU POZORNOSTI *************************************** TEZAVE Z DEVIZAMI OZIVLJAJO KOORDINACIJO NABAVE INOZEMSKE LITERATURE Z zacasnim izboljsanjem placilnega prometa s tujino v zadnjih nekaj letih, zlasti se s konvertibilnostjo dinarja )eta 1990, je pre­cej opesalo koordinacijsko ravnanje knjiznic pri narocanju inozemske literature. Bloki­rano placevanje racunov v tujino ob prehodu prejsnjega v zdajsnje leto, s katerim so se morali soociti tudi uvozniki inozemske liter­ature, prakticna (ceprav uradno vehementno zanikana) razveljavitev konvertibilnosti di­narja in zelo slabi izgledi za skorajsnjo sanacijo razmer, pa postavljajo knjiznicno mrezo pri pridobivanju inozemskih publikacij in drugih virov informacij v polozaj, ki je v mnogocem podoben tistemu izpred nekako deset let. Mi­nimalni izbor inozemske literature, ki je nuj­na za nemoteno znanstveno-raziskovalno, izo­brazevalno in kulturno dejavnost, ki jo se lahko povezemo z vizijo vsaj priblizevanja razviti Evropi, morajo knjiznice zagotoviti s smiselno uskladitvijo narocil, kar velja se zlasti za periodicne in serijske publikacije. Tako kot v prvi koordinacijski eri je vlogo medresorskega usklajevalca akcij (za znanstveno-raziskovalno, izobrazevalno in kul­turno sfero) na relaciji zakonodaja/upra­va/banke na eni in uvozniki/knjiznice na drugi strani, ze prevzel Republiski sekre­tariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (RSRDT). Za vse utemeljene nabave tuje li­terature bo tako v tej funkciji dajal soglasja oziroma priporocila za odobritev tkim. eviden­tiranih deviznih pravic (EDP) za njihov nakup po (Ijubljanskem) borznem tecaju. Opozoriti velja pri tern, da bo z ukinitvijo klirinskega placevanja rezim EDP-jev edini merodajni za vse nakupe v tujini. Zahtevke za placilo racunov preko EDP bo zbiral RSRDT bodisi od uvoznikov ali od knjiznic (v primeru, da zelijo te uvoziti litera­turo same brez njihovega posrednistva) konec vsakega meseca za dodelitev pravic v nasled­njem mesecu. Banke bodo realizirale vplacila v tujino potem, ko bodo dobile se potrdilo o vplacani razliki med borznim in uradnim tecajem ( "borzna sticunga") in bo vso doslej nasteto dokumentacijo verificiral se Republiski sekretariat za mednarodno sodelovanje, kupec pa banki seveda tudi nakazal dinarsko pro­tivrednost po uradnem tecaju. RSRDT ocenjuje, da bo do konca leta za nabavo inozemskih publikacij, nekonvencio­nalnih informacijskih virov (bibliografskih baz podatkov na magnetnem zapisu, CD-ROMov), taks za online poizvedbe in bonov /kuponov za 1 mednarodno rnedknjiznicno izposojo ozirorna placevanje kopirnih storitev rnoc pridobiti EDP-jev v skupni vrednosti 10 do najvec 12 rnilijonov USD, kar predstavlja v dinarski vrednosti po dnevnih borznih tecajih (ki bodo sarno se rasli!) ob realizaciji vplacil domet skupne kupne rnoci knjiznic ozirorna INDOK centrov in s tern gornji ornejevalni faktor ob­ sega njihovih nakupov. S to realnostjo bo treba uskladiti zelje. Kon­ica tega bo v letosnjem Jetu vsekakor pri jesenskih prednarocilih periodicnih in serij­skih publikacij za leto 1992 -tu se s stro­kovno podkrepljenimi selekcijskimi mehanizmi vkljncuje knjiznicni inforrnacijski sistem. V ta namen se revitalizira delovanje ze doslej obstojecih koordinacijskih krogov : za hu­manisticne in druzboslovne vede pri NUK, za tchnicne in prirodoslovno-matematicne pri CTK, za rnedicinske pri CMK, za ekonomsko­organizacijske pri CEK, in se posebej za potrebe mariborskega univerzitetnega centra pri UKM; k tern se sedaj uvede se povsern nov krog za pokrivanje specificnih potreb splosnoizobrazevalnih in solskih knjiznic s KOZ kot nosilcem. Ta razsiritev krogov je nujna tudi zato, ker so se v primerjavi s prejsnjirni koordinacijarni prav pri SIK­ih zaradi splosne druzbeno-politicne preori­entacije, ekonomske situacije in pospesene rnodernizacije v poslovanju (vkljucevanje vseh regionalnih centrov in se nekaterih vecjih SIK­ov v vzajernni katalog) in delu z uporab­niki bistveno sprernenile zahteve in kriteriji za nabavo inozemske literature. Delovanje koordinacijskih krogov bo uskla­jeval in njihove akcije usrnerjal NUK kot republiska maticna knjiznica predvsem na nivoju koordinacijskih krogov. Pri tern izhaja iz stalisca, da je koordinacija nakupov knjiznicnih gradiv (in to prav vseh, t.j. tu­jih in domacih) pomemben in v vseh ure­jenih knjiznicnih sisternih mocno uveljavljen racionalizacijski instrument, ki pa se lahko v 2 krizni situaciji, s kakrsno se pravkar konkretno srecujejo knjiznice pri nabavi inozemike, pod pritiskom pretirano radikalnega zmanjsevanja stroskov nabave sprevrze v gola adminis­trativna "rezanja", s katerimi se pa lahko na racun trenutno spektakularnega, vendar kratkotrajnega ucinka za dalj casa vitalno ogrozijo razvoj nase znanosti, prosvete in kul­ture rta nacrtovani poti v Evropo. Smotrna je lahko sarno taka selekcija in re­dukcija narocil, ki je rezultat usklajevanja na osnovi strokovnih, teoretsko utemeljenih in v praksi dognanih meril. Koordinacijski napori, ki nas cakajo, se naj zato opirajo na tiste kriterije, ki so se v dosedanjih ze pokazali kot dobri in dopolnijo z novimi, ki sledijo razvoju KIS-a pri nas, se pa tudi povzamejo po tujih sistemih. Selekcija v smislu nakupa enega samega naslova je lahko tudi tvegana, darovi in zamene kot nadomestilo za nakup pa se bolj zaradi velike nezanesljivosti posiljanja zvezkov zlasti pri periodiki nemalokrat de­jansko celo visje cene zaradi stevilnih rekla­macij. Dolocena podvajanja so nujna in up­ravicena z zahtevami in stevilcnostjo upo­rabnikov -pri narocanju vec izvodov istega naslovaje za razsojanje upravicenosti smiselno uravnoveseno upostevanje kvantifikacijskih kazalcev (npr. cene, pogostosti uporabe) in strokovno-organizacijskih momentov (prisot­nost dveh univerz v slovenskem prostoru, os­rednjost knjiznice v stroki/disciplini, doku­mentacijska obdelava primarnega vira ipd.). Pri spogledovanju z razvito Evropo se je treba vsaj priblizati tudi normativom, ki tam vel­jajo v zvezi s spostovanjem avtorskega prava oziroma zascite in to ustrezno vgraditi v koor­dinacijske kriterije. Izhajajoc iz trenutnega kriznega stanja in zavedajoc se aktualnosti usklajenega pridobi­vanja knjiznicnih gradiv nasploh tudi v nor­malnih pogojih, se bo v okviru dejavnosti bib­liotekarskega razvojnega centra v NUK obliko­vala posebna projektna skupina, ki bo pod vodstvom mag. Primoza J uznica, predsednika Programskega sveta za raziskovalno delo na podrocju bibliotekarstva v Sloveniji, studijsko preucila probleme koordinacije in ustreznih kriterijev, upostevajoc pri tern tako dosedanjo prakso, kakor tudi bolj eksaktne pristope npr. na osnovi citatnih analiz, distribucije ob­javljanj ipd. Prvi rezultati dela te skupine naj bi se ze vkljucili v koordinacijo jesenskih prednarocil inozemskih periodicnih in serijskih publikacij. mag. Joze Kokole KOORDINACIJA NABAVE TUJE LITERATURE V vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega. Koordinacija nabave tuje literature, kakorkoli vsiljena in neprijetna (nekaj zaradi nepriprav­Ijenosti nanjo, neka.j zaradi se svezih "slabih" spominov na njen potek v bliznji preteklosti), bi vendarle lahko bila tudi vzpodbuda za uveljavljanje raziskovalnega pristopa v bib­liotekarstvu in predvsem uveljavitve Razisko­valnega centra pri NUK, kot koordinatorja vseh prizadevanj po raziskovalnem delu v bib­liot.ckarstvu. Optimisticno upam, da bi se ob velikih sredstvih, ki se odvajajo za nabavo tuje literature, naslo tudi nekaj financnih sredstev za podporo taksnemu, lahko celo recem, ap­likativnemu projektu. Delo si predstavljam kot fazno, vendar za­kljuceno do septembra 1991, ko bi lahko za­kljucili usklajevanje narocil tuje periodike, oz. pripravili vsaj metode, kako tako narocilo izdelati. Prva faza: Upostevati je treba, da koordinacija nabave ni nobena nasa posebnost ali posebnost dezel 3 s tezavami v zagotavljanju deviznih sredst.ev, temvec je zaradi izjemno hitrega narascanja cen posameznih periodicnih znanstvenih pub­likacij, stvarnost tudi v tako "bogatih" dezelah, kot je ZDA. Ni malo postopkov in metodologij, ki so postale ze dovolj uveljavlje­ne, da jih lahko uporabimo tudi pri nas. Pre­gledati je treba literaturo o njihovi dosedanji uporabi predvsem o naslednjih temah: l. Pogostost izposoje in njihovo uporabo, merjenimas statistiko izposoje in medbib­liotecne izposoje. 2. Uporabo publikacij, merjeno z njihovo citiranostjo v delih znanstvenikov in raziskovalcev, potencialnih uporabnikov. 3. Objektivna merila kvalitete posamezne periodicne znanstvene publikacije ( cita­tion impact in razlicne variante cost­benefit analize). 4. Razlicne ankete in vprasalniki med poten­cialnimi uporabniki. Prva faza je zamisljena predvsem kot pregled obstojecih ze uporabljenih metod v svetu in kot priprava za morebitno evalvacijo, ki bi jo izpeljali glede na casovne in financne moznosti . Druga faza: Potrebno je opredeliti pogoje in nacine dostopnosti tujih periodicnih publikacij in monografij v posameznih knjiznicah. Pogoji morajo vsebovati vsaj: l. Udelezbo v vzajemni katalogizaciji. 2. Nacine zagotavljanja medbibliotecne 1z­pos0Je. 3. Koordinacijo s strani osrednjih knjiznic. 4. Nacine financiranja. Tretja faza: Izgradnja podatkovne zbirke Tuja periodike v knjiznicah Slovenije, ki bi vsebovala vse po­datke, ki jih potrebujemo za uspesno koordi­nacijo. Casa je pravzaprav izjemno malo. Zato bi morali delo zaupati manjsemu stevilu stro­kovnjakov, ki bi ob pomoci tehnicnega kadra (predvsem pri vnosu in obdelavi podatkov), lahko opravili zacrtano do septembra. Pro­jekt ima svoj svet, sestavljen iz predstavnikov nosilcev koordinacijskih krogov, ki bo rezul­tate preveril, preden gredo na Strokovni svet za knjiznicarstvo in Republiski sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. mag. Primoz J uznic *************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** PRVI SESTANEK DELOVNE SKUPINE ZA STATISTIKO SIK Scstanek delovne skupine za statistiko SIK­Alojz Urbajs (IZUM), Zlatka Rabzelj (Knjiz­nica Jozeta Mazovca), Slavica Rampih-Vajzo­vic (Mariborska knjiznica), Alenka Sauperl­Zorko (Osrednja knjiznica Koper), Silva Nov­ljan (NUK) in Melita Ambrozic (NUK)-je bit dne 20.3.1991 v NUK-Enoti za razvoj knjiznicarstva. Sestanek je bi! sklican na pobudo splosnoizobrazevalnih knjiznic, ki se t.estno ze vkljucujejo v vzajemni katalog. Udelezenci sestanka so ugotovili, da (ra­zlicne) knjiznice zbirajo in oddajajo vec vrst razlicnih statisticnih porocil za razlicne narocnike, da pa pri tern ni usklajena niti ter­minologija niti nacin zbiranja podatkov. Taka 4 neusklajenost seveda ne omogoca ustreznih programskih resitev za avtomatsko vodenje statistik znotraj sistema vzajemnega kataloga, pri rocnem zbiranju podatkov pa pomeni,