Čim manj uvoženih materialov
Letosnje leto bo bolj kot vsa dru-ga posvečeno prizadevanjem za izvoz. Stanje. kakrsno je sedaj. Ce bl se nadaljevalo, bi nas po bese-dah sekretarja občinskega komfte-ja ZK. Lojzeta Novaka. lahko pripe-ijalo do ekonomske odvisnosti od tujino Kako j« s t«mi izvozntmi pri-zatiamnfl, mmo M hoMI pnpiWW v praksf. zato vno obiskalt Inzanlrja Petra Kosoroka. vodjo uvoza in tzvoza v Termiki.
Termika je »tara triindvsiset let, v Sestih tozd in v delovn) skuprtostl skupnlh glužb j« zaposlenih 2400 delavcav, prolzvodnja zajema vse vrste izolacijskega matarlals, od mineralne volne. plastičnih kitov, perlita, pa do polisslrakih snowi za ¦vtomobilaito induslrtjo in gradb#-npd*jwn<m PraMN d« ntthom dejavnostl k» uamtrjvn v montato vseh vrst Izdacijsklh materialov. kar kaže podalek, da »e 350 zapo-slenih ukvarja z neposredno proiz-vodnjo. fiez 2000 pa z montaino dejavnostjo Ob tem imajo po toz-dlh organizlrane Siu2be operativ-nega razvoja, na delovni skupnosti pa sluibo za eiementami razvoj.
PovpraSevanje po njihovih rzdei-kih doma, koi v tujim naprestano naraSfia. zlaatt v gradbenistvu. Mi-mogrede tahko navademo podatsK, da v lanskem letu. pa tudi sedaj. nekaterih njihovih izdelkov eno-stavno nl bilo na domačem trgu Inž Kosorok nam je pojasntl. da so prolzvodnjo pravllno naCrtovali. Zaradi energet*ke krizs In varteva-n)e z energijo je povpraSevan|e po njihovih izdelkih tako naraalo, da jlh je enostavno začelo primanjko-vatf. Tudi ni priiakoveti bistvenega izboljaanja, saj Imajo pramafhne proirvodrte kapacitete.
Naftrtujejo gradnjo novlh proiz-vodnih zmogljivosii. Tako bo tozd v Novem Marofu ze v apnlu zaiSel s proizvodnjo minaralne volne Sele v letu 1982. ko boata stakli se dve novr llniji bodo v stanju zadosttti vsem potrBbam iržl&ča
Lani so imeli tez 9 milijonov do-larjev realiiiranega izvoza, od tega so Izvozill za stiri mili|one dolarjev izdelkov, ostalo pa so dobili na ra-čun montazerskih storitav v tujinl Pri izvozu izolacijskih materialov so ae pretežno usmerili na zahodno konvertibiino Irzisče (Avstnja, ZR NemCija, Italija. Švica, Prancija, Gr-čija}, Izvažajo pa tudi v Bolgarjjo, Madzarsko. iran. Egipt, indonenjo in ae kam. Podobno je z izvozom storitev, kjer vedno nastopajo kot kooperantl veiikih jugoslovanskih posiovnih združenj ali inzenlhn-gov; Emone, Hidromontaze, Djura
Djakoviča. Imgra. Kot ponudnlM storitev za zdaj 5e nikjor nlso n*-stoplti samoslojno- Zelo dobro p« sodetujejo z rramskimi >n holand-sklml pa tudi f rancosklmi partnsrjl, za kalor« opravljBjo moniažna del« domala po vaei zahodnr Evropi In v rmkatmrih ditaiah afrišk* cmlln*.
Prt Mn mmmOm «• gm bitiUn, Pr»dvt«m tri »tvari \\m povzroC*]o nenehn« glavobote Na prvem me-stu je neustrBzna pariteta dinarja, kjer kljub Izvoznlm prsmijam koma) ostajajo malo conejii od oatalih evropsklh ponudnikov Orug pro-blem so premajhne proizvodna ka-pacltete, ki jih bodo rtekako zapol-nili do konca leta 1982 in kot tretja. slaba organizacija zelezniskega t«r castnega promata. Izdeiujejo na-mreč zelo voluminoine materiale. kjer prl proizvodnjl. kakrino (majo, Ža en dšlovni dan domal« napotnl vsa skladifiča. Zato Ja nujen sprotni odvoz, kjar pa sa kot rečano včasih zaiakne. Resrteje so zafieh vTerml-kl izvažati nekako leta 1989, ko so v MOnchnu ustanovill flrmo Termika izolierbau, kjer je zaposlenih S4 vl-sokokvaliflciranlfi monterfev In I« tnje uradnlkl Zu razllko od zuna-njetrgovinskih predstavmaisv. po-menl obrat v Munchnu odskočno desko za osvajanje zahtevnih zaho-dnih triisč. Pri uvozu reprodukcij-skega maleriaia, ki ga je v izdalkih Termlke med 35 In 40 odstolki. se kaie usodna povezanost med uvo-zom in izvozom. To, in pa rezervrM deti so slcer edino kar prl Termlki uvaza|o. vendar je ie to dovoij Ne-nehno si prizadevajo. da bl v struk-tuh svojih končnih izdelkov zmanj-sali delez uvoienega matenala In za letos bodo ta delež znizali za 5 odstotkov ob 25 odstotnem pove-čanju izvoza. Leta 1982. ko bodo koniane m dograjene nove proiz-vodnje zmogijivosti. se bo izvoz Termike poveCal trikralno v primer-javi z lanskim tetom.
Težave bo tudi s premajhno stl-mulacljo delavcev, ki detajo na izvozu. Poiav je simptomatiden za ce!o drzavo. in težaven zlasli zaradi miselnosti Ijudi samih, kl tudi v ti-Btih, ki se neposredno ukvarjajo z izvozom, vidljo zgolj uradnike in re-ferente Na pojav je pred nedavnim opozorll. tudl sflkretar OK ZK Lojze Novak, ko je govoril o kadrovskih problemih v tovreinih organizacl-jah, V Termiki dela neposredno na izvozu sademnajst Ijudi. Na vsake-ga od njih pride 13 milljonov dinar-jev realizacije. za svoje delo pa ni-kakor niso ustrazno nagrajeni. Na-praviii bodo vse, da bi premagali zastarefo mentafiteio in ob pomoči občfnske skupsčin« jim bo lo zago-tovo uspelo
Ob koncu bi kazalo omeniii Se misel, ki jo je izrazil inl KoSorok: »Dobro je. da pospesujsmo izvoz. toda ne za vsako ceno. sicsr se bo zgodilo, da bomo osiromašiii do-maCt trg. Izvoz mora biti selekti-ven.- V primflru Tarmike to gotovo drzi.                      TADEJ  BRATOK