KURIR
NOVO MESTO 16. marec 1983 leto XII. *7
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Sanacijski program IMV v javno razpravo
Na 6. redni seji delavskega sveta delovne organizacije IMV, kije bila 2. marca 1983, so dali pobudo za pričetek javne razprave o sanacijskem programu Industrije motornih vozil.
Industrija motornih vozil Novo mesto je zaključila poslovanje z izgubo:
leta 1980 v znesku 722 milijonov din leta 1981 v znesku 1251 milijonov din leta 1982 v znesku 1598 milijonov din
Prvi ukrepi za odpravljanje vzrokov izgube so bili sprejeti julija 1981. Vsebovali so številne akcije v delovni organizaciji, ki pa niso bile uresničene v predvidenem času, posebej ne tiste, ki so bile povezane z nujno potrebnimi kadrovskimi okrepitvami, razreševanjem likvidnostne situacije, montažo nabavljene opreme ter boljšo izrabo razpoložljivih zmogljivosti. Pokazalo seje, da ob sanaciji IMV, kije močno vključena v mednarodne blagovne tokove, dolgoročnih ukrepov ni bilo mogoče pripraviti v relativno kratkih rokih.
V tem času so potekali intenzivni pogovori s firmo Renault, s katero je bil dosežen sporazum o dolgoročnem sodelovanju.
IMV že nekaj let išče programe, tehnologije in izvaja ostale ukrepe za odpravo izgube in saniranje OZD. S 1. majem 1982 je bil v ta namen imenovan tudi kolegijski začasni organ (KZO), ki vodi IMV do 1. maja 1983.
KZO je v tem letu iskal različne možnosti dolgoročne sanacije — od zmanjšanja proizvodnega programa do ukinitve proizvodnega programa, mož nosti preusmeritve na druge programe in slično. Analize s< pokazale, daje vsaka preusmeri tev IMV praktično neomogoča, ker so osnovna sredstva, ki jih IMV ima, namensko prilagojena proizvodnji osebnih avtomobilov. (Iskane so bile možnosti za preusmeritev s TAM Maribor, CZ, za posebne namene, za proizvodnjo prikolic in za druge neavtomobilske programe).
Iz analize sledi sklep, da je proizvodnja osebnih avtomobilov možna le z inozemskim partnerjem (RNUR), saj kooperacija s CZ ne omgoča zmanjšanja naložbe oz. ne izboljšuje
devizne bilance, kar je hiba avtomobilskega projekta.
Sanacijski program Industrije motornih vozil sestavljajo trije
programi: program IMV I, ki zajema proizvodnjo osebnih avtomobilov, program IMV II — proizvodnja velikoserijskih vitalnih avtomobilskih delov in sanacijski program prikoliške dejavnosti.
Temelj za izdelavo programov so bili prej izdelani elaborati, s katerimi so bila proučena posamezna področja kot npr. tehnologija, surovinski viri, investicije, kadri itd. za posamezne TOZD, ki se s svojim delom
Glasovali smo za
Na referendumu, kije bil 28. februarja 1983, smo delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb v SOZD Industrija motornih vozil Novo mesto glasovali o sklenitvi samoupravnega sporazuma o skupnih metodoloških izhodiščih za oblikovanje razvidov del in nalog, ugotavljanje njihove zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev v SOZD IMV.
Od 5816 vpisanih volilcev je volilo 5367 ali 92,2 % delavcev, ZA je glasovalo 4400 ali 75,6 odstotka delavcev.
Objavljamo izid referenduma po posameznih TOZD in DSSS. Kako smo glasovali, lahko razberete iz tabele na drugi strani tega glasila.
združujejo v proizvodnji končnih izdelkov — avtomobilov in prikolic.
Sanacijo IMV moramo obravnavati celovito, saj so posamezne dejavnosti medsebojno tehnološko, proizvodno, finančno in lokacijsko tesno povezane ter z razvojnega, organizacijsko funkcijskega in še posebej z deviznega, likvidnostnega ter rentabilnostnega vidika soodvisne.
Za sanacijo IMV bo potrebno zagotoviti različne oblike financiranja, predvsem z združevanjem dela in sredstev delovnih organizacij, ki se vključujejo v posamezne faze proizvodnje in menjave.
V blagovni menjavi s tujino bo z izvozom možno zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala in obveznosti anuitet za nova posojila. Zaradi velikih zahtevkov domačih dobaviteljev glede devizne participacije za uvozne sestavine bo potrebno zagotavljati devize za pokrivanje skupne devizne bilance vseh treh programov tudi v bodoče z nakupom deviz na deviznem trgu ter iz prodaje deviz občanov za nakup proizvodov IMV.
Sestavni del sanacije IMV so tudi spremembe v samoupravni organiziranosti, preoblikovanje IMV v sestavljeno organizacijo združenega dela ter druge aktivnosti, ki jih izvajamo, da bi bolj smotrno porabili delo in sredstva, zagotovili rentabilnejše poslovanje, zmanjšali uvozne odvisnosti, ustvarili produktivne medsebojne odnose ter se tesneje povezovali s sedanjimi in novimi poslovnimi partnerji.
i m v
Rezultati referenduma 28. februarja 1983											
TOZD DSSS	vpisanih volilcev	volilo		ZA		PROTI		NEVELJ.		odsotnih	
		štev.	%	štev.	%	štev.	%	štev.	%	štev.	%
1. T. A. N. m.	2678	2440	91,11	1848	69,01	535	19,98	57	2,13	238	8,88
2.T.P.N. m.	530	495	93,39	390	73,58	86	16,23	19	3,59	35	6,60
3. Tehnoservis	297	288	96,96	215	72,39	54	18,18	19	6,40	9	3,03
4. Commerce	226	218	96,46	204	90,27	11	4,87	3	1,32	8	3,54
5. DSSS	530	448	84,52	410	77,36	35	6,60	3	0,57	82	15,47
6.ZIF	30	28	93,33	28	93,33	—		—		2	6,67
7. TO Mirna	409	393	96,08	357	87,29	26	6,36	10	2,44	16	3,91
8. TOKG Šmarjeta	96	86	89,58	64	66,67	16	16,67	6	6^5	10	10,41
9. Podgorje	167	162	97,00	153	91,62	6	3,59	3	1,80	5	2,99
10. TAP Brežice	208	200	96,15	189	90,87	9	4,33	2	0,96	8	3,84
11. TO Črnomelj	339	318	93.80	263	77,58	42	12,39	13	3,84	21	6,19
12.TSO B. M.	306	291	95,09	279	71,18	11	3,59	1	0,33	15	4,90
	5816	5367	92,28	4400	75,65	831	14,29	136	2,34	449	7,72
Prispevati želimo svoj delež
0 akciji izvršnega odbora konference 00S DO IMV, s katero naj pred letno konferenco ocenijo dosedanje delo in aktivnosti osnovnih organizacij sindikata, smo v Kurirju že pisali.
Osnovni cilj obiskov in pogovorov v vseh tozdih in DSSS je bil, da se na osnovi analiz oblikujejo smernice za nadaljnje delo sindikata.
Imenovali so tričlanske delovne skupine, ki so obiskale
vse OOS, ki delujejo v Industriji motornih vozil. Pogovori so bili pestri, umestni in koristni. Vsi predsedniki OOS so podali poročila o delu in aktivnosti OOS v preteklem obdobju, nato pa so govorili o poteku akcije „zaključni račun 82“. Podana je bila družbenopolitična ocena situacije v tozdu, ocenjena vloga samoupravnih organov in
vpliv delavcev na odločanje v tozdu, analizirane so bile možnosti dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, ocenili so odnose med delavci v tozdu, socialni položaj zaposlenih, vključevanje v stabilizacijska in sanacijske prizadevanja, delo delegatov itd.
Snovi za pogovor, ki je povsod potekal odkrito in dina-
Ko so se člani delovne skupine izvršnega odbora konference sindikatov DO IMV mudili na delovnem obisku v tej temeljni organizaciji, so imeli delavci zbor delovnih ljudi, kjer jim je predsednik KPO tozd TA Pavle Valentič predstavil poslovanje v minulem letu. Govoril je tudi Ivo Štebljaj, v. d. direktor organiza-cijsko-informacijskega sektorja.
mično, je bilo več kot dovolj.
Ko bodo zbrane in oblikovane vse ocene, bomo analizo objavili v Kuriiju, danes pa nekaj več o sestanku v temeljni
organizaciji Servisna oprema Beli Manastir.
V pogovoru, ki je potekal v sproščenem in tovariškem vzdušju, je bil najprej govor o
vlogi sindikata, najbolj množične organizacije delavcev. Rečeno je bilo, da sindikat kar prepočasi dobiva nazaj svojo pravo vlogo. Vse preveč je bil med ljudmi zapisan kot trgovina, ki nam je občasno ponudila ugoden nakup. Verjetno ni skrb sindikata le ozimnica, veliko več pozornosti bi morali nameniti obveščanju delavcev. Vsak delavec bi moral biti preko sindikata pravilno in točno obveščen o vseh dogajanjih v svojem okolju.
Sestanki izvršnih odborov ne bi smeli biti skrivnost. Teme sestankov bi morale biti konkretne, prisluhniti bi morali vsakemu problemu, ga poskušati rešiti ali pa delavca usmeriti tja, kjer bo našel rešitev svojega problema.
Tako na primer delavci v starem, temačnem in hladnem
delu naše temeljne organizacije v Belem Manastiru, kjer izdelujejo servisno opremo, čakajo in upajo, da bo tudi njihov program končno prišel na dnevne rede sestankov in sej, da bodo lahko delali več, bolje in kvali-tetneje.
Vse prevečkrat zastojem v proizvodnji botruje pomanjkanje materiala — delo je neredno, tega pa priden, vesten in zagnan baranjski delavec ne mara. Želeli bi prispevati svoj delež k sanaciji podjetja, vendar jim je za to potrebno dati tudi možnost.
Kljub vsemu gledajo v jutri z optimizmom; vzdušje in zavest vseh članov kolektiva sta zdrava in spodbudna, ocenjujejo pa, da so premalo samoiniciativni, da vse preveč čakajo pobude od drugod.
Razvojni inštitut naj bo resnični center znanja
Ko govorimo o makro organizaciji SOZD — IMV, ne moremo mimo samostojnih delovnih organizacij, ki predstavljajo del te celote. Tako se kot samostojne delovne organizacije pojavijo proizvodnja avtomobilov, proizvodnja prikolic, Tehnoser-vis in ne nazadnje razvojni inštitut.
Razvojni inštitut mora ob tej reorganizaciji postati resničen center, zbiralnik znanja, ki naj se ukvarja le z razvojem novih proizvodov. To naj bi bila osnovna in glavna naloga enovite delovne organizacije Razvojni inštitut - vsekakor pa ne edina. Tako naj bi RI v sodelovanju s prodajo pripravljal analize tržišča in spremljal dosežke konkurence, na osnovi tržnih analiz pa naj bi pripravljal programe razvoja novih proizvodov. V sodelovanju s prodajo planira RI tudi nastope na sejmih.
Delavci razvojnega inštituta razvijajo nove proizvode za SOZD IMV, izdelujejo prototipe novih proizvodov in jih preizkušajo in pridobivajo homologacijo novih proizvodov na tržiščih, kjer jih želimo plasirati. Delo razvojnega inštituta je, da raziskuje nove tehnologije, jih preizkuša in uvaja v proizvodnjo skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela oziroma delovno organizacijo ter pri razvoju proizvodov maksimalno upošteva nove tehnološke dosežke.
Naj naštejemo še ostale naloge razvojnega inštituta: v sodelovanju s tehničnimi službami
delovne organizacije opredeljuje nosilce proizvodnje za posamezne dele oziroma sklope, sodeluje pri izbiri kooperantov in dobaviteljev materialov, projektira nova orodja, priprave in pripomočke, skrbi za zaščito patentov, znakov in proizvodov kot celote, skrbi za standardizacijo, unifikacijo in uveljavljanje inovacij, preizkuša nove proizvode, materiale in izdaja interno homologacijo itd.
Naj predstavimo še organiziranost razvojnega inštituta kot enovite delovne organizacije: vodstvo delovne organizacije in splošne službe, služba programiranja razvoja, služba razvoja novih proizvodov, služba za raziskave, služba izdelave prototipov, služba konstrukcije, služba tehnološke nrojektive, služba za kooperacije in služba tehnične operative.
Na kratko še o projektih in nalogah, s katerimi se trenutno ukvarjajo delavci razvojnega inštituta.
V pripravi so prikolice za sezono 83/84, kjer ločimo serijo A in B, to so nove prikolice, serijo prikolic, ki jih vključujemo v skupino A, označujejo kot lahke, skupino B pa kot konfortne. Za obe skupini so skupni nova oblika, nov način proizvodnje in tehnologija izdelave, novosti v designu, v notranji in zunanji opremi. Ob teh dveh skupinah sledi še skupina D, kjer so zajete velike prikolice, in skupina E, ki jih označujejo kot švedske. Za ti dve skupini so v pripravi sezonske spremembe in izboljšave.
Začelo se je tudi delo na razvoju prikolic za sezono 84/85. Predviden je tudi razvoj nove prikolice iz skupine D, na ostalih prikolicah pa bodo izvršene sezonske spremembe. Največ pozornosti v RI namenjajo v tem trenutku standardizaciji prikolic, saj izdelujemo preveč različnih tipov, s tem je proizvodnja prera/nolika in tehnološki proces moten.
V	razvoju so predvidene še tovarne prikolic in avtodomi, ki pa glede na funkcionalnost niso vezani na sezono.
V	proizvodnjo se že postopoma uvaja dostavno vozilo 83, na katerem so izvedene tehnične izboljšave na zavornem mehanizmu, spremenjena je zastarela notranja oprema. Zamenjani in spremenjeni so sedeži, notranje obloge, armaturna plošča in še več manjših sprememb.
V	razvoju posvečajo veliko pozornosti tudi razvoju novega dostavnega avtomobila, ki naj bi bil tako po obliki kot tehnologiji novost, predvidoma naj bi začeli s proizvodnjo tega vozila po letu 85.
V	programu razvoja je tudi posebno terensko vozilo, ki bo razvilo do leta 86.
Kar se tiče prispevka razvoja pri osebnih vozilih, sta v obdelavi tehnološka projekta IMV I in IMV II, torej proizvodnja R 4, R-18, R-9 in R X ter proizvodnja vitalnih strateških delov za potrebe IMV in Renault.
Razvoj ne pušča vnemar tudi servisno opremo, v delu je analiza obstoječega stanja pro-
izvodnje servisne opreme in iskanje možnosti uvajanja novih programov, ta proizvodnja bo koncentrirana v Belem Manastiru.
JUGOSLAVIJA MED SVETOVNO „ELITO"
Jugoslavija med največjimi svetovnimi dolžniki v letu 1982 zavzema ,,solidno" deseto mesto. Na tej lestvici zavzema prvo mesto Brazilija, ki je imela v letu 87 milijard dolarjev dolgov, na drugem mestu pa je Mehika z 80,1 milijarde dolarjev dolga. Na tej lestvici so pred Jugoslavijo, ki ima po informaciji Morgan garanty trust company 19 milijard dolarjev dolga, še naslednje države:	Argentina,	Južna
Koreja, Venezuela, Izrael, Poljska, ZSSR in Egipt. Po že omenjenih virih naj bi Jugoslavija v letu 1983 morala odplačati 6 milijard dolarjev, to pa je 41 odstotkov od skupnega izvoza blaga.
i—	-
POPRAVEK
I V prejšnji številki Kurirja
j smo objavili imena delegatov
j Industrije motornih vozil Novo mesto v skupščini ! medobčinske gospodarske i zbornice za Dolenjsko. Po- tj motoma smo izpustili enega ! delegata, in sicer Stanislava 1 Tomca iz tozda Tehnoservis. f
O letovanju razmišljajmo že danes
Zima počasi popušča, še nekaj dni in pomlad bo tu, nato pa vroči poletni dnevi, ko nas
bo pestila vročina in ko bomo odhajali na dopuste.
Zato nikar ne mislite, da je
prezgodaj, če se že danes s člani svoje družine usedete za mizo in se dogovorite kje in kako si boste letos privoščili dopust.
Pakoštani so kraj, kjer se poleti srečujemo ob toplem Jadranskem morju. Vsako leto
opažamo, da je ta kraj med nami vse bolj priljubljen, vsako leto se nas več odloči poletno vročino prebiti v našem kampu v Pakoštanih.
In zakaj ne, saj sta kraj in kamp na moč privlačna in nudita vse, kar potrebujemo v dneh, ko nabiramo moči za nadaljne delo.
Torej se tudi letos vidimo v Pakoštanih. V sektoiju za družbeni standard so nam posredovali vse podatke, ki bi vas utegnili zanimati. V Pakoštanih je na voljo 78 prikolic različnih tipov, ob višku sezone letuje od 320 - 380 ljudi. V Kaštelu so na voljo tri prikolice tipa 450.
Letovali bomo lahko sedem, deset ali štirinajst dni. Vsak, ki se bo prijavil za letovanje, naj na prijavnici navede tri termine - v katerih bi želel letovati. Opozaijamo vas na letovanje v pred in po sezoni, ko so cene 50% nižje kot v sezoni, kapacitete našega kampa pa takrat niso izkoriščene v polni meri. Zato želimo vse, ki nimajo šoloobveznih otrok, kolektivnih dopustov ali kakšnih drugih tehtnih vzrokov za letovanje v času sezone, opozoriti, da je tudi letovanje v posezoni prijetno, saj se izognete gneči morje in sonce pa tudi tedaj ne varčujeta s toploto.
ROK ZA PRIJAVE JE 10. APRIL 1983!
Upoštevajte ga!
In termini:
7 dnevni
18/6-25/6 25/6- 2/7 2/7- 9/7 9/7-16/7 16/7-23/7 23/7 -30/7 30/7- 6/8 6/8 - 13/8 13/8-20/8 20/8 - 27/8 27/8- 3/9 3/9 - 10/9
PRIJAVA
za letovanje v avtokampu.......
Podpisani........................................... roj.
....... oddelek............matič. št.........
iz TOZD—DSSS
telefon ...........želim letovati v avtokampu počitniške skupnosti: 7 dni, 10 dni, 14 dni (ustrezno
do
do
od.......
od.......
od............do.............rezervna termina
v prikolici tip.........
Z MANO BODO LETOVALI:
1............................................
2............................................
3	........................................
4	...........................................
starost
starost
starost
starost
starost
starost .
starost ,
SKUPAJ:..........oseb
Na letovanje bomo potovali z: 1. LASTNIM AVTOMOBILOM 2. TOVARNIŠKIM AVTOBUSOM (navedi št. oseb)......
S podpisom potijujem prijavo in se istočasno obvezujem poravnavati vso morebitno škodo, ki bi nastala po moji krivdi ali krivdi oseb, ki bodo letovale z mano, na prikolici ali inventarju ter neopravičeno odpoved (razen vpoklica na vojaške vaje, težke bolezni ali smrti v družini) in pooblaščam računovodstvo — obračun OD TOZD DSSS, da od mojih OD odtegne znesek za najemnino prikolice in prevoz z avtobusom pri izplačilu OD v 4 obrokih.
dne
Podpis
SOGLASJE TOZD - DSSS
TOZD - DSSS potrjuje, da ni ovir za koriščenje letnega dopusta v navedenem času.
PODPIS ODGOVORNEGA VODJE
10 dnevni 20/6- 1/7 1/7- 10/7 10/7 - 20/7 20/7- 1/8 1/8 - 10/8 10/8-20/8 20/8- 1/9 1/9 - 10/9
14 dnevni 18/6- 2/7
2/7-16/7 16/7 - 30/7 30/7 - 13/8 13/8-27/8 27/8 - 10/9
Objavljamo informativne cene prikolic (dnevni najem). Cene taks in prijavnin še niso znane. Točne cene bomo objavili pozneje.
Cene prikolic:
tip	za delavce IMV	zunanji člani
305	195,00	245,00
380	210,00	290,00
450	260,00	370,00
500 in 550	330,00	450,00
640	390,00	550,00
700 in 750	460,00	650,00
Tudi letos bodo do Pakošta-nov organizirani prevozi z našimi avtobusi. Prevoz za odrasle bo znašal 520 din, za otroke od 7 do 15 leta pa 390 din.
Objavljamo tudi prijavnico, ki jo čitljivo izpolnite in pošljite v službo družbenega standarda.
Dopisujte v pričakujemo novice prispevke tudi iz temeljne organizacije!
Vzpostavitev nove linije
V novi tovarniški hali temeljne organizacije v Belem Manastiru, ki še ni popolnoma zasedena s stroji (del prostorov uporabljajo tudi za skladiščenje materialov), postavljajo novo linijo za izdelavo zadnjih in sprednjih sedežev za R-4. Sodobna linija, ki bo manj kot v mesecu dni nared za obratovanje, bo predvidoma omogočila za 30 % večjo proizvodnjo.
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH
Tesnejše sodelovanje med D PO
Da ne bi ponovno opisovali, kako in kaj delajo osnovne organizacije ZSMS v tozdu Tovarna avtomobilov, bi se v tem kratkem prispevku lotili drugih stvari.
Vključimo mlade v delo OO ZSMS
I
S fluktuacijo delovne sile, ki je bila v tozdu Tovarna I opreme Črnomelj precej časa zelo aktualna, smo sprejeli v delovno ra/.meije veliko mladih delavcev, največ takih, ki prvič združujejo delo in naloge.
Zato je naša OO ZSMS | sklicala za nedeljo, 6. aprila 1983, spoznavalni sestanek, kjer sc bomo pogovarjali o našem bodočem delu in vključili nove člane v delo osnovne organizacije, da bo lahko delovala bolj aktivno. Eden od vzrokov za našo ! dosedanjo neaktivnost je bila namreč tudi visoka povprečna starost delavcev tozda.
DANICA IVANUŠIČ TOZD TO Črnomelj
Naj omenim le to, da sta bila delo in aktivnost vseh sedmih OO ZSMS, ki deluje v naši TOZD, ocenjena na seji KS ZSMS TOZD TA kot dobra in uspešna.
Naša temeljna organizacija je največja med temeljnimi organizacijami, združenimi v Industriji motornih vozil. Med zaposlenimi je veliko mladih. Vendar pa si mi svojo vlogo, položaj in ne nazadnje tudi vpliv na dogodke znotraj DO in tozda šele pridobivamo.
Trudimo se dati od sebe čim več, biti čim boljši, stremimo za tem, da bi mladinska organizacija postala dejansko enakovredna drugim družbenopolitičnim organizacijam. Moti nas omalovažujoč odnos do naše organizacije, do njenega in našega dela, akcij in prizadevanj. Mladi se trudimo, da bi pokazali, da smo tudi mi tu, da je naša organizacija čvrsta, daje prav tako pomembna kot druge.
Vzemimo na primer OOS delavec se vse premalo poslužuje te OO, kjer bi lahko in moral reševati svoje probleme. Vloga sindikata, ki je zrasel iz vrst in zaradi delavcev, bledi, ker se delavcu odtujuje. Vsi, ki delamo v družbenopolitičnih organizacijah, opažamo, da naše delo ostaja preveč na papirjih,
ki največkrat ostanejo v predalih In tuje konec akcije.
Mladi menimo, da bi morale vse tri družbenopolitične organizacije v naši delovni organizaciji združiti svoja prizadevanja, poenotiti naloge in jih voditi skupaj. Nekje je tako povezovanje že zaživelo, vendar še ne dovolj.
Na eni strani zapisniki v predalih, na drugi pa obilica sestankov, morje izgovoijenih
besed, ki odhajajo v prazno. Kaj ljudje vedo o delu OO ZK ali OOS, OO ZSMS v naši delovni organizaciji? Malo, skorajda nič. Vloga DPO bledi in ljudje izgubljajo zaupanje vanje, česar ne smemo dopustiti, saj konec koncev nismo organizirali organizacijo zaradi organizacije.
JANEZ LOBE TOZD TA - proiz. III
Kličejo nas!
Zimsko spanje se bliža koncu. Pomlad že kaže vsoje prve znake. Prebuja se narava in hkrati tudi Goijanci. Mladi smo zopet pričeli razmišljati, kje in kako bi lahko svojo energijo potrošili v kar najbolj koristne namene. Čaka nas nedokončano urejevanje okolice IMV, kličejo nas Goijanci, vabi naš počitniški kamp v Pakoštanih.
Vodstvo SMPDB in člani koordinacijskega sveta ZSMS DO IMV upamo, da bomo letos naleteli na kar največ razumevanja glede reševanja programov SMPDB in ostalih problemov, tako pri članih ZKO kot tudi ostalih, ki bi nam lahko pomagali s sredstvi, nasveti.
Program aktivnosti brigade je dokaj pester. Upamo, da bomo s skupnimi močmi, dogovori in
posvetovanji le našli pot, ki bo v korist in zadovoljstvo obenem. Ob vsem tem pa računamo na večji interes med mladimi, ki bodo pripravljeni del svojega prostega časa žrtvovati tudi za preživetje v prijetni družbi, za družbeno koristno delo in zabavo.
To so odlične priložnosti za razširitev kroga prijateljev, znancev ...
Pridružite se nam, spoznali boste nove tovariše, nova dela, nove prijatelje in nov način življenja. Pričakujejo vas nova delovišča, novo okolje, nova doživetja!
Z veselim brigadirskim H-O-R-U-K v novo akcijsko sezono.
Dokler so medalje čakale na zmagovalce so se najmlajši z njimi prijetno zabavali.
Miro je takole zadovoljen prejel pokal, ki so ga tudi letos odnesle skupne službe, vendar pa letos veliko težje.
In takole, drug za drugim, po hribu navzdol do cilja
Ne, ni Krvavec niti Kranjske gora - hrib na Rago ve m smo izbrali za športni dan in bilo je prav prijetno.
Tekma je bila mednarodna, saj so tudi Francozi poslali svojega predstavnika.
r i
tekmovali, sta pa nam potešili lakoto in žejo. Ivan, ki? na sliki ni videti, je skrbel, da česa ne bi zmanjkalo.
f	>
ZIMSKI ŠPORTNI DAN DELAVCEV im v 27. februar-nedelja
Rezultati veleslaloma IMV1983
Vsi smo nekako s strahom čakali nedeljo, saj vremenska napoved ni obetala nič dobrega — napovedan je bil dež. Ko pa se je v Ragovem, kjer je bil organiziran športni dan, zbrala kar precejšnja množica, se je izza oblakov sramežljivo prikazovalo sonce.
Na Gorjancih, kjer je bil mišljen športni dan, je zapadlo veliko snega in cesta ni bila prevozna. Tako je varianta padla v vodo, vendar ni to domiselnih organizatorjev nič zmedlo, poiskali so novo lokacijo, kar sredi mesta — Ragovo.
Že teden dni prej so nas na dogodek opozarjali vabljivi plakati. Morda se je ravno zato na startu pojavilo kar sto tekmovalcev, ob progi pa so jih spodbujali številni gledalci.
Proga je bila dobro pripravljena, primerna za vsakogar. Junaško so se smučmi na nogah po „strminah" spuščali tudi tisti, ki so letos prvič stopili na deske. Vsi smo srečno, brez usodnejših padcev prismučali do cilja.
Ko se je na startu pojavil Robert Michael, predstavnik Renaulta za kvaliteto, se je po smučišču raznesel glas, da je naša tekma mednarodna. Robert Michael je od organizatorja dobil posebno priznanje za udeležbo.
Po končani vožnji smo se vsi zbrali okrog improvizirane kuhinje, kjer sta nam Marija in Tereza postregli z okusno pripravljenim golažem in toplim čajem.
Ko smo čakali na razglasitev rezultatov, seje razvnela prava mala vojna — snežne kepe so letele na vse strani in nikomur niso prizanašale.
Naj ob koncu napišem še, da je bil dan zares prijeten, da so se organizatorji ponovno izkazali, da so vešči in domiselni. Vsi si takšnih dni, pa čeprav le na bližnjih mestih hribih, še želimo.
REZULTATI VELESLALOMA IMV 1983
ŽENSKE
1. BUČAR Sonja	TA	40,79	37
2. KRANJC Elioa	TAP	41,73	33
3. VRTUNSKI Milina	TA	42,65	30
4. CERAR Majda	THS	44,02	28
5. POTOČAR Sonja	TA	44,81	27
6. GRAMC Milena	TAP	46,81	26
7. KLEPEC Ana	DSSS	46,88	25
8. DJAIP Mojca	TP	49,25	24
9. ŠINKOVEC Jasna	DSSS	49,31	23
10. ŽAGAR Katarina	THS	56,21	22
11. TURK Katarina	DSSS	57,13	21
12. GROZINA Majda	TA	58,52	20
MOŠKI IMV nad 40 let			
1. JASNIČ Miro	DSSS	34,12	36
2. MAROLT Lado	THS	35,90	32
3. SEVER Rudi	TP	36,36	29
4. MUHIČ Andrej	TA	37,78	27
5. JAKŠE Anton	TAP	38,75	26
6. ŠTEBLAJ Ivo	DSSS	39,19	25
7. POŽUN Franc	Commerce	40,27	24
8.GERSTENHOFER	TA	40,38	23
9.VVINDISCHER Tomo	TP	42,91	22
10. ROBERT Michel	TA (France)	43,43	21
H- VRTUNJSKI Miodrag	TA	43,50	20
MOŠKI od 30 - 40 let			
1. TURK Jože	DSSS	32,93	46
2. ŠINKOVEC Jože	THS	33,05	42
3. GO RENČ Franc	TP	34,97	39
4. KRANJC Janez	TAP	35,33	37
5. NEGOVANOVIČ Čedo	Com.	35,56	36
6. ARKO Marjan	Com.	35,64	35
7. ŽVAN Franc	DSSS	35,80	34
8. GRAMC Stane	TAP	36,11	33
9- ŠALI Rudi	Com.	36,15	32
10. FINK Mirko	THS	36,35	31
11 • GAZVODA Stane	TA	36,70	30
12. LUKŠIČ Stane	DSSS	37,51	29
13. MOHORIČ Andrej	TA	37,64	28
14. OMERZO Ivan	TAP	37,90	27
15. GORIŠEK Janez	THS	38,17	26
16. ŠTRUMBEU Brane	TA	38,52	25
17. MIKLIČ Zvone	THS	38,98	24
18. LEŠNJAK Ciril	Comm.	40,17	23
19- DUNATO Anton	DSSS	44,67	22
20. DRENOVEC Vlado	Com.	47,63	21
21. HAFNER Ivan	TP	51,32	20
MOŠKI DO 30 let			
1. MAROLT Darko	Com.	32,28	54
2. GAZVODA Brane	TA	32,49	50
3. KASTE LIC Bogdan	DSSS	34,16	47
4. VRŠČAJ Miro	TA	34,66	45
5. ŽALEC Zdravko	DSSS	34,79	44
6. SIMONČIČ Jože	Podgorje	34,94	43
7. GAJIČ Dušan	TA	35,15	42
8. RAVNIKAR Fani	TAP	35,18	41
9- NOVAK Rado	TAP	35,66	40
10. ČRTALIČ Miran	Podgorje	36,51	39
11. MEDIC Janez	TA	36,65	36
12. KRAMAR Tone	TA	36,84	35
13-14. SEMEC Ivo	DSSS	37,59	36
13-14. NARAT Vinko	TA	37,59	35
15. LOBE Janez	TA	37,79	34
16. SREBRNJAK Anton	TP	38,51	33
12. ŽULIČ Damjan	DSSS	38,89	32
18. PILETIČ Milan	DSSS	39,18	31
19. KOS Jože	Podgorje	39,51 (Nadaljevanje na		30 8. str.)
In še naj mlajši zmagovalec
Ta predstava je kar nekaj časa trajala. Vsi smo se prijetno nasmejali, kmalu pa je izbruhnila tudi prava keparska vojna.
(Nadaljevanje s 7. str.)
20. GRUBAR Jože	Podgorje	39,72	29
21. RAJER Marjan	TA	40,10	28
22. BARBIČ Fonzi	TA	40,18	27
23. ZUPANČIČ Bogdan	TP	40,33	26
24. KRANJC Milan	TAP	40,84	25
25. GRUBAR Pavel	Podgorje	41,00	24
26. ŽELEZNIK Andrej	TP	43,32	23
27. ČEGELIČ Bojdfi	TA	45,51	22
28. HERVOL Stane	TAP	45,55	21
29. KOTAR Janez	TA	46,03	20
Družinski člani — moški			
1. TURK Peter			32,48
2. VRŠČAJ Aleksander			36,09
3. VRTAČIČ Peter			36,84
4. JAKŠE Bojan			37,68
5. TURK Mitja			38,85
6. ČAVLOVIČ Aleš			39,99
7. KLEPEC Dane			41,43
8. JERMAN Bojan			41,96
9. PLUT Milan			46,48
Otroci do 8 let			
1. TURK Kristijan			52,28
2. NEGOVANOVIČ Daniela			59,64
3. KLEPEC Katja			1.49,44
Otroci do 14 let — fantje
1. TURK Sebastijan	35,53
2. FINK Matjaž	37,79
3. MUHIČ Aleš	41,27
4. LAVRIČ Boštjan	42,62
5. GRMC Tomaž	43,16
6. ŠTRUMBELJ Borut	44,40
7. VRTUNJSKI Stašo	46,79
8. MOHORIČ Gregor	47,76
9. ŽUNIČ Gregor	48,72
10. PAVLIN Boštjan	49,61
11. ŽUNIČ Rok	51,36
Otroci do 14 let — deklice	
1. ŠTEBLAJ Katja	49,63
2. NEGOVANOVIČ Barbara	54,08	
3. GO RENČ Tatjana	1.01
4. KLEPEC Petra	1.21,61
I. DSSS	25, 23, 21, 36, 46, 34, 47, 44= 276
II. TA	37, 30, 27, 27, 30, 28, 50, 45 = 274
III.TAP	26, 33,	26, 37, 33, 41, 40= 236
IV. TP	24, -, -, 29, 39, 20, 33, 26= 171
V.THS	28, 22, -, 32, 42, 31, -, -,= 155
VI. Commerce	-, -, -, 24, 36, 35, 54, -,= 149
VII. Podgorje	- -, -, -, -, 43, 39, -= 82
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH
Razmišljanje
Ko v DPO obravnavamo realizacijo in učinek različnih ukrepov in usmeritev, ki jih v zadnjem času dobivamo v obliki darilnih paketov in so nenavadno podobni povojnim načinom reševanja problemov nerazvitosti in slabe preskrbe, ne bodimo prenagljeni v obsodbah. Moramo doumeti, da ljudje breme stabilizacije pojmujejo tudi drugače, v stilu „ni težko trpeti, če trpimo vsi“. Vendar ljudje niso slepi, če mislimo, da nekateri so in da vidijo le sebe, potem jim pojasnimo in dokažimo, da živijo v zmoti. Pogosto pa smo pripravljeni samo obsojati in se braniti s tabujem uravnilovke, ki jo prevečkrat zlorabljamo. Morda tudi zato, ker nismo pripravljeni o problemu demokratično razpravljati
in prisluhniti tudi tistim, za katere menimo, da stvari ne razumevajo. Večkrat pa je prav v dialogu s takimi moč najti tudi zdravo logiko, ki smo jo „že prerasli11 in je za raven nekega družbenopolitičnega delavca „preveč preprosta" in „enostranska".
Pred različnimi ukrepi stabilizacijske politike moramo poznati predvsem vzroke nastale sitaucije. Tudi vzroki za današnje stanje so bili v preteklosti posledica nečesa (ukrepov, politike, gospodarskih naložb . . .), zato sc zavedajmo, da bodo tudi posledice današnjih ukrepov in politike v prihodnosti postale vzrok nečesa. Očitna je torej medsebojna povezanost vzroka in posledice ter je zato odveč razmišljanje, kaj je po-
---------------------------------
OO ZSMS v tehničnih službah
Osnovna organizacija ZSMS Tehnične službe, ki deluje v temeljni organizaciji Tovarna avtomobilov, je ena najmlajših, saj je bila ustanovljena marca lani. V tej OO ZSMS je evidentiranih 24 članov, ki so sodelovali v vseh akcijah, ki jih je organiziral KS ZSMS DO 1MV.
V februarju so v tej OO ZSMS izvolili novo vodstvo, novi predsednik je Zdenka Ilar, podpredsednik Andrej Košir, sekretar Suzana Halilovič, blagajnik Stoja Obradovič.
membnejše. Če bi se v preteklosti tega bolj zavedali, prav gotovo ne bi danes govorili, kako so bile naše poteze kratkovidne.
Večkrat slišimo, da se ljudje niso pripravljeni odreči lagodnemu življenju, vrtičkarstvu, popoldanski obrti, vikendaštvu, polproletarstvu. Zanimivo je, kako bode v oči vikendaški način pridobivanja vina in njegova cena. Po nekaterih izračunih stanc 1 liter takega vina tudi 500,00 din. Zakaj potem nekoga ne zbode v oči cena 1 litra mleka ali 1 kg mesa? Ob upoštevanju vloženega dela in sredstev našega kmeta. Ali znamo prav oceniti, kaj stimulirati in kaj ne. Pri načrtovanju gospodarske rasti v kmetijstvu za 4% (in 90% pridelkov se ustvari v zasebnem sektorju) se sprašujem, koga smo stimulirali z zadnjim povišanjem cene mesa. Delež povišanja prodajne cene mesa v odkupni ceni (živa teža) je komaj 10 %. S tem smo porušili tudi dosedanje razmerje pridelovalec (65 % od prodanega mesa): predelovalna industrija (35 %) na razmerje 55 % (pridelovalec): 45 % (ostali v repro verigi). Zdrave logike pri tej podražitvi (cilj je povečanje proizvodnje mesa) tukaj ne vidim. Kot da ne bi vedeli, da živina raste v hlevih in ne v klavnicah.
JOŽE DERGANC DSSS
Dopisujte v vaše in naše glasilo!	a
Kurir
DECEMBER ZOPET PRESENETIL
Navajeni smo že, da industrijska proizvodnja v zadnjem mesecu v letu poraste, kljub temu pa takega porasta, kakor ga je pokazal lanski december, nihče ni pričakoval. Po statističnih podatkih je v primerjavi z decembrom 1981 izdelava narasla kar za 11,3 odstotka. Ta povečava je krepko popravila tudi letno statistiko, saj smo po planu za leto 1982 predvidevali 2 odstotno rast industrijske proizvodnje, celotna industrijska izdelava z jedrsko elektrarno vred pa je bila tako za 2,1 odstotka večja. K povečanju je največ prispevala elektroindustrija, ki je v poprečju pridelala 11,6 odstotka več, samo v decembru pa kar 28,1 odstotka več. Na drugem mestu po na j v Ujem decembrskem porastu proizvodnje je kovinska industrija, ki je v decembru 1982 izdelala za 4,4 odstotka izdelkov več kot v decembru 1981.
Upravičenost do denarnih pomoči otrokom
Obveščamo vas, da je skupščina skupnosti otroškega varstva Novo mesto 28. februaija 1983 sprejela sklep o dohodkovnih pogojih in višinah denarnih pomoči za leto 1983.
Pravico do denarne pomoči ima od 1. maja 1983 v višini:
- 1350 din mesečno otrok,
če je dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, do 3.900 din mesečno na družinskega člana,
— 950 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, od 3.900 din do 4.200 din mesečno na družinskega člana,
—	450 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oz. v kitero sapda, od 4.200 do 4.700 din mesečno na družinskega člana,
—	500 din mesečno znaša povečana denarna pomoč za težjo telesno oz. duševno prizadetost,
—	300 din mesečno znaša povečana denarna pomoč za otroka, ki ima edinega hranilca.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine — ne glede na vir ali predpis, po katerem jih ima.
Delavci, ki za otroke že prejemajo denarno pomoč, so dolžni predložiti izpolnjen obrazec „sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obrazec DZS 8,70 - SP 2).
Delavci morajo izpolniti rubriki I in VI, ostale rubrike pa le, ko javljajo spremembo, ki bi vplivala na pravico do denarne pomoči. V rubriki VI morajo biti vpisani vsi dohodki družine, doseženi v letu 1982. Če je družina pridobila nov vir dohodka šele v letu 1983, naj bo vpisan tekoči mesečni znesek. Občani, katerih otroci so v vzgojnovarstvenem zavodu, naj nas o tem obveste v rubriki V — navedejo naj ime otroka.
Vsi zainteresirani naj vloge oddajo poenterkam ali v socialno službo do 31. marca 1983.

Zamenjava i osebnih izkaznic
V skladu z določbami veljavnega zakona o osebni izkaznici so dolžni vsi občani, katerim je bila osebna izkaznica izdana pred 1. 7. 1981, najkasneje do oktobra 1984 sedanjo osebno izkaznico zamenjati za novo.
Izpolnite to zakonsko dolžnost še v tem letu in se s tem izognite kršitvi zakona in nevšečnostim, kijih boste imeli z neveljavno osebno izkaznico po poteku roka za zamenjavo (npr. v banki, pošti in dr.).
Zahtevi za zamenjavo osebne izkaznice, ki jo lahko vložite samo osebno v uradnih urah na sedežu sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto (nova stavba občinske skupščine), Novi trg 6 v Novem mestu ali na krajevnem uradu, na območju katerega stalno prebivate, ste dolžni priložiti dve enaki fotografiji, namensko izdelani za osebno izkaznico, velikosti 3 x 3,5 cm v črno-beli ali barvni tehniki i in staro osebno izkaznico.
Pričakujemo vaše sodelo- i ' vanje in razumevanje.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
r
i mv
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
Delovna skupnost skupnih služb
Vabi k sodelovanju in objavlja naslednja dela oz. naloge v
prodajnem sektorju DO Adria Caravan:
1.	Več samostojnih komercialistov mednarodnega trženja za pokrivanje območij Francije, Italije, Švice, Grčije, Holandije, Belgije, Nemčije, dežel v razvoju in SEV.
2.	Več referentov komercialne administracije za opravljanje del in nalog na omenjenih območjih.
3.	Dveh samostojnih komercialistov za izvajanje propagandno promocijskih dejavnosti.
4.	Samostojnega komercialista za tržne analize.
5.	Vodje skladišča gotovih izdelkov in super kontrole.
6.	Dveh prevajalcev za germansko oz. latinsko področje.
7.	Dveh kontrolorjev super kontrole.
8.	Štiri skladiščnike gotovih izdelkov.
9.	Šest transportnih delavcev.
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
tč. 1. visoka ali višja šola ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri, znanje tujega jezika, ZT registracija,
tč. 2. ESŠali UAŠ,
tč. 3., 4 in 5 visoka ali višja šola ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri,
tč. 6. končana filozofska fakulteta, tč. 7. tehnična srednja šola lesne smeri, tč. 8. OŠ s tečajem za skladiščnike,
tč. 9. OŠ, izpit B kategorije in tečaj za voznika viličarja. Objavljena dela nudijo delavcu zanimivo ustvarjalno delo, funkcionalno izpopolnjevanje in specializacijo ter možnost popolne afirmacije tako na strokovnem kot na samoupravnem področju.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslbv: IMV Novo mesto, kadrovska služba. Zagrebška 18 —
20, Novo mesto.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 15 dneh od dneva izbire.
Informacije o objavljenih delih in pogojih dobijo kandidati v kadrovski službi.
______________________________ ______________________________J
r
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO, n. sol. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB objavlja dela oz. naloge v razvojnem inštitutu
Industrija motornih vozil se odloča za pospešen razvoj lastnih proizvodnih programov, stanovanjskih, tovornih, šotorskih in posebnih prikolic, avtodoma, gospodarskih in specialnih vozil ter servisne opreme. Novi projekti so osnovna naloga razvojnega inštituta, ki izvaja projektno, oblikovno, konstrukcijsko, tehnološko, analitsko in laboratorijsko obdelavo posameznih projektov.
Za realizacijo novih projektov potrebujemo sposoben in perspektiven kader, ki bo inventivno in samoiniciativno ob maksimalni uporabi lastnega znanja in vseh razpoložljivih sredstev sodeloval pri izdelavi novih projektov.
Razvojna dejavnost je organizirana v Novem mestu in v Ljubljani. Zato vabimo k sodelovanju in objavljamo naslednja dela oz. naloge:
I.	V Novem mestu:
1.	vodja splošne službe
2.	samostojni marketing raziskovalec
3.	samostojni analitik razvoja
4.	tehnolog projektant
5.	samostojni konstruktor
6.	vodja prototipnega oddelka
7.	vodja tehnološke projektive
8.	vodja standardizacije in homologacije
9.	samostojni strokovni sodelavec za standardizacijo
10.	samostojni strokovni sodelavec za industrijsko lastnino
11.	samostojni sodelavec za meritve in metrologijo
12.	samostojni sodelavec za funkcijske preizkuse vozil in sklopov
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1. tč. — dipl. pravnik — 2 leti del. izkušenj ali
pravnik — 5 let del. izkušenj pod 2. tč. — dipl. inž. str., elektro ali lesne smeri ali
— dipl. oec.
—	3 leta del. izkušenj na področju marketinga
—	znanje enega tujih jezikov (nem., fran. ang.) pod 4. tč. — dipl. oec. — 3 leta delovnih izkušenj pod 4. in 5. — dipl. inž. str. elektro, ali les. smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
pod 6. tč. — dipl. inž. str. — 5 let delovnih izkušenj pod 7. tč. — dipl. inž. str. — 5 let delovnih izkušenj
—	znanje enega tujih jezikov (nem., franc, ang.)
pod 8. tč. — dipl. inž. str. — 3 leta delovnih izkušenj ali inž. str. — 5 let delovnih izkušenj
—	znanje dveh tujih jezikov (nem., fran., ang.)
pod 9. tč. — dipl. inž. str. — 5 let delovnih izkušenj
—	znanje enega tujih jezikov (ang., nem., fran.) pod 10. tč. — dipl. inž. ali inž. stroj.
—	5 let delovnih izkušenj
—	dodatni študij prava iz področja industrijske lastnine pod 11. tč. — dipl. elektro inž. — šibki tok.
pod 12. tč. — dipl. inž. stroj. —5 let del. izkušenj
11. V Ljubljani
1.	glavni projektant
2.	samostojni projektant
3.	projektant
4.	tehnični risar
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. tč. — dipl. inž. stroj, ali lesar — 5 let del. izkušenj
—	znanje enega tujih jezikov	(nem., franc., ang.)
pod 2. tč.	—	dipl. inž. stroj, ali	lesar. —	3 leta del.	izkušenj
pod 3. tč.	—	dipl. inž. stroj, ali	lesar. —	2 leti del.	izkušenj
pod 4. tč.	—	tehnični risar — 2	leti del.	izkušenj.
Objavljena dela nudijo vsakemu strokovnjaku zanimivo ustvarjalno razvojno delo, izpopolnjevanje in specializacijo doma in v tujini, možnost popolne afirmacije tako na strokovnem kot na samoupravnem področju, delo v okviru moderne projektne organizacije ter stimulativno nagrajevanje na podlagi novih meril delitve po delu.
Zainteresiranim kandidatom nudimo možnost spoznati vsebino objavljenih del oz. nalog v razgovoru s predstavniki razvojnega inštituta.
Od kandidatov, ki se bodo prijavili za delo v Ljubljani, pričakujemo znanje slovenskega jezija in rešeno stanovanjsko vprašanje.
V okviru zaposlitve v Novem mestu nudimo izvajalcem zahtevnejših del oz. nalog možnost rešitve stanovanjskega vprašanja.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov:
IMV Novo mesto, kadrovska služba, Zagrebška 18—20, Novo mesto.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 15 dneh od dneva izbire.
Informacije dobijo kandidati v kadrovski službi, osebno ali po telefonu 068-24-888 (int. 21)
Za bolniški stalež - podpis izjave
Da bi preprečili vsako zlorabo bolniškega staleža zaradi nege družinskega člana, je upravičenec ob dvigu bolniškega lista dolžan podpisati tudi izjavo, daje edini, ki lahko nudi to nego.
Da bi preprečili posledice, ki bi se pojavile ob tem, obveščamo vse zaposlene, da ob prevzemu bolniškega lista pri zdravniku zahtevajo tudi to izjavo. Ta izjava se bo priložila k bolniškemu listu in je pogoj za izplačilo nadomestila OD. Obenem sporočamo, da bo občinska zdravstvena skupnost preverjala resničnost izjav. Podpisniki bodo za navedbo netočnih podatkov nosili vse posledice.
Dopisujte v vaše in naše glasilo!
Dopisujte v HillII -pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
ZUNANJETRGOVINSKA
BILANCA
V Sloveniji smo lani uvozili za 90,26 milijarde dinarjev, kar je za 7 odstotkov manj, kotleta 1981, izvozili pa smo za 85,42 milijarde dinarjev ali 3 odstotke več. Slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj znaša torej 4,84 milijarde dinarjev in je za 65,7 odstotka manjši v primerjavi s primanjkljajem v letu 1981.
Kako smo reševali varstvo naših otrok v letu 1982
Tudi za šolsko leto 1982/83 je odločala o sprejemu otrok v WZ posebna komisija, sestavljena iz delegatov raznih področij in območij. Na komisiji sem sodelovala kot povabljeni član, ker imamo veliko število prosilcev.
V	marcu so starši oddali prošnje, v aprilu sem v WZ dobila seznam naših prosilcev. Sestavila sem poseben vprašalnik, ki je terjal naslednje podatke: podatki o otroku in otrocih v družini, podatki o starših, stanovanjske razmere, materialno stanje družine, bolezni v družini, dosedanje varstvo otroka in kako bodo starši reševali problem varstva, če otrok ne bo sprejet v vrtec.
V	maju sem obiskala vse starše, ki so prosili za sprejem
otroka v vrtec, v pogovoru smo izpolnili vprašalnik. Vseh prosilcev je bilo 113, toda 20 jih je bilo le evidenčno vpisanih, sprejem otroka ni bil nujen, čakalna doba pa je tudi eden izmed kriterijev za sprejem.
Komisija mora pri svojih odločitvah upoštevati kriterije, ki jih predpisuje pravilnik o sprejemu otrok v VVZ. Kriteriji pa so sledeči: zaposlenost obeh staršev, ekonomsko stanje družine, zdravstveno stanje družine in varuhinje, število otrok v družini, slabe stanovanjske razmere, alkoholizem v družini in zdravstveno stanje družinskih članov, nezmožnost staršev za pravilno vzgojo, nepopolna družina in čakalna doba itd.
Komisija je zasedala 19., 20. in 21. maja 1983. Štela je 18
članov, intenzivno je delala tri dni, v tem času smo obdelali vse prosilce v občini. Skupaj jih je bilo 538, prostih mest pa 400. Naših prosilcev je bilo 92.
V juniju sem se udeležila seje sveta zavoda, katerega izvoljeni član sem. Reševali smo pritožbe staršev tistih otrok, katerih vloge so bile negativno rešene. Stiije pritožniki so bili iz naše delovne organizacije. Uspela sem, da so bili otroci razvrščeni na prednostni seznam, če bo med letom mesto v vrtcu prosto, bo otrok vključen v zavod.
Konec decembra so se člani komisije sestali še enkrat in obravnavali vloge za nov vrtec v Ločni. Sprejetih je bilo 6 naših otrok. S tem je komisija tudi končala svoje mandatno obdobje.
šol. 1.	št. vlog v občini	št. vseh sprejetih	% vseh sprejet.	št. prosil, iz IMV	št. sprej. iz IMV	% sprej. iz IMV	odklon
1976/77				103	70	67,96	33
1977/78				113	69	61,06	44
1978/79				85	ni podat.		—
1979/80	639	231	36,15	99	34	34.34	65
1980/81				109	49	44,95	60
1981/82	956	526	55,02	141	74	52,48	67
1982/83	538	400	74,35	92	72	63,71	20
V	Sovjetski zvezi so raziskovali vpliv elektromagnetnega polja na insekte pod eiektrovodi visoke napetosti. Ugotovili so, da elektromagnetno polje vpliva negativno na razvoj in vitalnost insektov — fitofagov. Tudi število drugih insektov je manjše v primerjavi s sosednjimi območji.
•
V	nemški demokratični republiki posekajo na leto okrog 14 milijonov kubikov lesa, od tega je kar 4,4 milijone kubikov vetrn in snego-lomov.
V Nemčiji so proučevali vpliv dolžine transporta in skladiščenja na kakovost tropskega lesa. Pri limbi iz Gvineje se vrednost zmanjša celo do 32 odstotkov.
•
Lišaji so zelo občutljivi na onesnaženost zraka, v njem se slabo razvijejo ali celo izginejo. V Franciji so ugotovili, da so se Ušaji zopet pojavili, ker se je zmanjšalo število dni s strupenimi plini od 255 dni leta 1973 na 194 dni leta 1977.
Spoštovani občani!
Tretjega decembra letos bo minilo 50 let, kar je bilo v Novem mestu ustanovljeno delavsko društvo „Svoboda41. Zaradi naprednega delovanja ga je takratna oblast že po dobrem letu prepovedala.
V spomin na delovanje delavskega društva „Svoboda44 bo občinski svet zveze sindikatov Novo mesto ob 50-letnici njegove ustanovitve izdal brošuro o njegovem delovanju. Brošuni bo v drugem delu vsebovala kronologijo vsega naprednega gibanja na Dolenjskem oziroma na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje od leta 1930 do pričetka vojne.
Čeprav imaa Dolenjska bogato revolucionarno preteklost, je o naprednem predvojnem gibanju pri nas zbranih in shranjenih zelo malo dokumentov. Občani, ki ste doživljali in sooblikovali takratni čas, gotovo hranite v svojih zbirkah in spominih veliko podatkov, dokumentov, slikovnega in drugega gradiva. Prosimo vas, da to dokumentarno gradivo odstopite v hrambo in nadaljnjo uporabo Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, podatke, ki jih hranite v spominu, pa zapišete ali nas opozorite nanje. Obiskali vas bomo in vaše pričevanje zapisali. Z vašo pomočjo bomo lahko vsebinsko dopolnili kronologijo predvojnega napredka delavskega in kmečkega gibanja na Dolenjskem, obogatili zbirke Dolenjskega muzeja in dokumente ohranili za naše zanamce.
Na vašo željo vam bo muzej dokumente po preslikavi vrnil ali vam dal v zameno fotokopije.
Za vaše razumevanje in sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo.
PREDSEDNIK KOMISIJE za tradicije delavskega gibanja pri predsedstvu ObS ZS Novo mesto DANILO KOVAČIČ
V šolskem letu 1982/83 je bila ugodno rešena vloga 72 prosilcem iz naše delovne organizacije. Moram poudariti, daje k temu pripomoglo dobro pripravljeno gradivo (vprašalnik), saj sem lahko tako vsak primer posebej pojasnila. Člani komisije so bili naklonjeni IMV, razumejo položaj, v katerem smo. Sprejetih ni bilo le 20 otrok.
Problematiko otroškega varstva spremljam v delovni organizaciji od leta 1977. Za ta čas so tudi podatki o številu prosilcev in številu sprejetih otrok.
Pregled po letih:
Vloge so bile odklonjene zaradi pomanjkanja prostora v vzgojno varstveni ustanovi.
Predvidena je gradnja vrtca v Žabji vasi. Prav bi bilo, da bi se IMV vključil v to akcijo s sofinanciranjem, s tem bi odkupili določeno število mest v vrtcu.
Potrebno pa bo razmišljati tudi o gradnji lastnega vrtca, število prosilcev iz našega kolektiva je vsako leto večje.
MARDA BOŽIČ DSSS
JLA V
STABILIZACIJSKIH
PRIZADEVANJIH
V zadnjih treh letih je JLA uspelo zmanjšati porabo goriva za lastne potrebe za 12,4 odstotka, z lastnimi tehničnimi in inženirskimi zmogljivostmi pa so izvajali dela na 123 objektih, s čimer so prihranili velika sredstva. Pospešili so tudi kmetijsko proizvodnjo:	v
letu 1982 so za 11 odstotkov povečali obdelovalne površine, proizvodnjo sadja so povečali za 10 odstotkov, prirejo mesa za 12 odstot-ko v, pridelek krme za 13 odstotkov, priskrbeli pa so si tudi 29 odstotkov več drv za ogrevanje. S takimi ukrepi in prizadevanji je JLA uspelo obdržati tehnično usposobljenost na enaki ravni, kljub manjšim sredstvom, ki so ji bila na voljo. V JLA pravijo, da se bodo še naprej prizadevali za smotrno gospodarjenje in s tem pomagali celotni družbi.
(Ob 7. vrhu neuvrščenih )
*
VRH NEUVRŠČENIH NEW DELHI 1983
Na sedmem srečanju neuvrščenih, tokrat v New Delhiju, se je zbralo že sto držav članic . poleg njih pa še večje število držav opazovalk in gostij. To je več kot polovica sveta, ki hkrati predstavlja večino svetovnega prebivalstva. To je mogočen klic po miru in po mirnem sožitju med narodi.
Zmotno bi si bilo predstavljati, da je sedaj, po toliko letih uveljavljanja, neuvrščeno gibanje enovita in močna organizacija, ki bi suvereno reševala lastne in svetovne probleme. Ne, v sami organizaciji je toliko nasprotij, razprtij, različnih mnenj in celo oboroženih konfliktov, da si tisti, ki so zunaj in po tihem upajo na razpad tega gibanja, zadovoljno manejo roke. To pa prav zato, ker ne razumejo osnovnih idej neuvrščenega gibanja. Primerjajo ga z blokovsko razdelitvijo, z notranjo povezanostjo in organizacijo blokov, kar pa je čisto napačno. Neuvrščene države namreč niso tretji blok, so pa izrazito protiblokovsko gibanje, ki gradi na upoštevanju različnosti notranjih ureditev, mnenj, gledišč, zunanje politike, pa kljub vsemu stremi k enotnosti v ključnih vprašanjih sedanjega svetovnega gibanja in verjetno
tudi edinih možnostih za obstoj človeštva na tem planetu — v vprašanju miru, medsebojnega spoštovanja, odprave kolonialnih in neokolonialnih odnosov, zmanjšanju oboroževanja in oboroženih spopadov in zmanjšanju lakote in trpljenja vsega človeštva, kar bo pomenilo tudi mirno sožitje z vsem živim na tem planetu.
Že okoli kraja sedmega zasedanja in okoli udeležbe je bilo nekaj problemov. Najprej je bilo mišljeno, da bi bila konferenca v Bagdadu, vendar se je vojna med dvema neuvrščenima državama Irakom in Iranom nadaljevala z nezmanjšano srditostjo, zato so soglasno prenesli zasedanje v glavno mesto največje neuvrščene države — Indije. Potem sta se pojavili še vprašanji, kdo bo zastopal afriško državo Čad in azijsko Kampučijo. Tudi to so države gibanja neuvrščenih sporazumno rešile, saj so za sedaj taki problemi, čeprav pomembni, vendarle podrejeni velikemu skupnemu cilju: uspehu sedme konference neuvrščenih držav v času, ko po vsem svetu rožlja orožje in koje bilo več konfliktov rešenih z oboroženo silo ali pa se še tako rešuje. To pa je v
nasprotju z osnovnimi smernicami gibanja neuvrščenih.
Hud problem za neuvrščene države je tudi vse večji prepad med razvitimi in nerazvitimi državami. Nobena skrivnost ni, da je večina neuvrščenih h držav iz takoimenovanega kolonialnega pasu Afrike, Azije in srednje Amerike, kjer dekolo-nializem sam ni prinesel zaželje-nih sadov, saj je tradicionalna ekonomska navezanost na razvite bivše kolonialistične države še ostala. Te stojijo sedaj kot posojilodajalke z visokimi obrestmi in z drugimi pogoji, ki jih vežejo na posojila. Tako nerazvite države, z njimi pa ves svet „lovi ravnotežje na robu propada ekonomskega sistema in uničenja v jedrski vojni,“ kot je napisal Jože Šircelj, (Kisebni poročevalec iz Nevv Delhija.
V teh težkih časih bi bilo preveč, če bi od konference neuvrščenih držav pričakovali rešitve za vse probleme sedanje-
| Dopisujte v naše skupno I glasilo — to je boljše od jeze, ^češ da o vaši TOZD nič ne ž berete!
Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze, češ da o vaši TOZD nič ne berete!
ga sveta. Takole smo o tem lahko prebrali v našem dnevniku Delo:
„Sedmi vrh v New Delhiju ne bo vzdignil sveta s tečajev, zagotovo pa bo dodal nekaj, morebiti celo izdatnih kapelj olja, da bodo manj škripali. Morebiti — kajti nikakor ne bi vzneseno prerokovali — morebiti bo celo pomagal razrahljati nekaj hudih vozlov: med Irakom in Iranom, na Bližnjem vzhodu, v Sahari, če že ne v Afganistanu, na jugu Afrike ali v Kampučiji. So znamenja, ki govorijo temu mnenju v prid, in celo pota in načini."
N. S.