Št. 15 Maribor, petek 10.3.2023 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 OBČINA CERKVENJAK 348. Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cerkvenjak za leto 2023 Na podlagi 17. in 21. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18-ZNOrg in 82/20), 10. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/20) in 5. člena Letnega programa športa v občini Cerkvenjak za leto 2023 (sprejetega na 3. redni seji Občinskega sveta Občine Cerkvenjak, dne 1. 3. 2023) Odloka o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2022) Občina Cerkvenjak objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI CERKVENJAK ZA LETO 2023 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: (v nadaljevanju JR): Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 CERKVENJAK. 2. PREDMET JR: Za uresničevanje JR v športu se v občini v letu 2023 preko JR sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAMI:  PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE:  celoletni prostočasni programi od 5 do 19 let (ŠV-PRO)  celoletni pripravljalni programi od U-7 do U-11 (ŠV-PRI)  ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT (ŠV-USM):  celoletni tekmovalni programi otrok U-12/13 in U-14/15  celoletni tekmovalni programi mladine U-16/17 in U-18/19  KAKOVOSTNI ŠPORT (KŠ):      Leto XIX  celoletni tekmovalni programi odraslih ŠPORTNA REKREACIJA (RE):  celoletni športnorekreativni programi odraslih ŠPORT STAREJŠIH (ŠSta):  celoletni športnorekreativni programi starejših RAZVOJNE DEJAVNOSTI:  izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:  delovanje športnih društev in zvez ŠPORTNE PRIREDITVE:  druge lokalno pomembne športne prireditve. 3. UPRAVIČENI IZVAJALCI LPŠ: Na JR lahko kandidirajo prijavitelji po 4. členu Odloka o sofinanciranju LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:  imajo sedež v občini Cerkvenjak,  so na dan objave JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti pa je izvajanje športnih programov,  izvajajo programe/področja skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR in izpolnjujejo vse pogoje JR,  imajo zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter izobražen/usposobljen kader za delo v športu,  imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,  imajo urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. Prijavitelji, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, se v nadaljevanju postopka izločijo iz vrednotenja. 4. POGOJI IN MERILA ZA VREDNOTENJE LPŠ: Na JR prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s pogoji in merili za sofinanciranje LPŠ, ki so sestavni del Odloka in so kot čistopis (izvleček) priloga JR 2023. 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: Višina razpisanih sredstev na JR znaša 18.000,00 €. Proračunska sredstva so zagotovljena skladno s sprejetim Odlokom o proračunu občine za leto 2023 in LPŠ za leto 2023: Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 553 Sofinanciranje programov športa v višini 15.000,00 EUR:  prostočasna športna vzgoja otrok in mladine:  celoletni prostočasni programi od 5 do 19 let (ŠV-PRO),  celoletni pripravljalni programi od U-7 od U-11 (ŠV-PRI).  športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠV-USM):  celoletni tekmovalni programi otrok U-12/13, U14/15  celoletni tekmovalni programi mladine U-16/17, U-18/19.  kakovostni šport odraslih (KŠ):  celoletni tekmovalni programi odraslih,  športna rekreacija (RE):  celoletni športnorekreativni programi odraslih,  šport starejših (ŠSTA):  celoletni športnorekreativni programi starejših. Sofinanciranje razvojnih in strokovnih nalog v športu, organiziranosti v športu in športnih prireditev:  usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, v višini 600,00 EUR.  delovanje športnih društev in zveze v višini 1.100,00 EUR.  športne prireditve v višini 1.300,00 EUR. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali osebno oddana v vložišču Občine zadnji dan roka do 17. ure. Izpolnjeno dokumentacijo »RAZPISNI OBRAZCI« z vsemi zahtevanimi prilogami v elektronski obliki je potrebno v razpisnem roku poslati na e-naslov: 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2023. Številka: 6712-0001/2023 Datum: 7. 3. 2023 obcina@cerkvenjak.si 10. OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA: Prijavitelji bodo z odločbo občinske uprave o izidu JR obveščeni v roku osem (8) dni po sprejeti odločitvi o izboru. Z izbranimi izvajalci bo župan občine podpisal pogodbe o sofinanciranju LPŠ za leto 2023. 11. KONTAKTNE OSEBE ZA DODATNE INFORMACIJE: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 CERKVENJAK. Kontaktna oseba: Valerija Toš. 12. INFORMACIJE O RAZPISNI DOKUMENTACIJI: Kandidati lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na občinski upravi v času uradnih ur. JR in razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani občine: www.cerkvenjak.si. Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 7. RAZPISNI ROK: Rok za prijavo na JR je do vključno: 12. 4. 2023 do 17. ure. 8. ODPIRANJE IN OBRAVNAVA PRISPELIH VLOG TER OBVEŠČANJE O IZIDU JR: Postopek JR vodi komisija za izvedbo JR. Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane in bodo na zahtevo vrnjene pošiljatelju. Odpiranje prispelih vlog bo komisija opravila najkasneje v osmih (8) dneh od zaključka JR in ne bo javno. V primeru nepopolnih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog prijavitelje pozvala, da vlogo v roku osmih (8) dni dopolnijo. V kolikor vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni športni program in/ali področje. 9. NAČIN DOSTAVE VLOG: Vlogo za sofinanciranje športnih programov in/ali področij za leto 2023 mora prijavitelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo (natisnjena, podpisana in žigosana obrazca »SPLOŠNO« in »IZJAVA«) je potrebno v zaprti ovojnici poslati ali osebno oddati na naslov: Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 CERKVENJAK. Vloga mora biti pravilno označena in sicer:  polni naslov pošiljatelja  pripis »JAVNI RAZPIS – ŠPORT 2023 - NE ODPIRAJ!«  polni naslov prejemnika: Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 CERKVENJAK. OBČINA ČRENŠOVCI 349. Odlok o proračunu Občine Črenšovci za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/20) je Občinski svet Občine Črenšovci na 3. redni seji dne 7.3.2023 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ČRENŠOVCI ZA LETO 2023 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Črenšovci za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------A. BILANCO PRIHODKOV IN ODHODKOV v€ --------------------------------------------------------------Skupina/Podskupina kontov -----------------------------------------------------------I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5,379.910,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3,448.007,00 70 DAVČNI PRIHODKI 3,014.757,00 700 Davki na dohodek in dobiček 2,769.727,00 703 Davki na premoženje 205.010,00 704 Domači davki na blago in storitve 40.020,00 706 Drugi davki / 71 NEDAVČNI PRIHODKI 433.250,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od 120.540,00 premoženja 711 Takse in pristojbine 9.000,00 712 Denarne kazni 3.400,00 713 Prihodki od prodaje blaga in / storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 300.310,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 28.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih 18.000,00 Sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 10.000,00 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1,903.903,00 740 Transferni prihodki iz drugih 1,829.903,00 javno finančnih institucij 741 Prejeta sredstva državnega proračuna iz proračuna EU 74.000,00 II. 40 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6,895.935,72 TEKOČI ODHODKI 1,362.977,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 319.520,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno 51.440,00 varnost 402 Izdatki za blago in storitve 930.600,00 403 Plačila domačih obresti 5.800,00 409 Rezerve 55.617,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1,518.007,00 410 Subvencije 97.000,00 411 Transferi posameznikom 1,017.803,00 in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim 73.688,00 organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 329.516,00 414 Tekoči transferi v tujino / 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3,974.951,72 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3,974.951,72 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 40.000,00 430 Investicijski transferi 40.000,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) -1,516.025,72 -----------------------------------------------------------B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB -----------------------------------------------------------IV. PREJETA VPLAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila Stran 554 Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 555 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah jav. prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -----------------------------------------------------------C. RAČUN FINANCIRANJA -----------------------------------------------------------VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1,600.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 1,600.000,00 VIII.ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 150.950,00 550 Odplačila domačega dolga 150.950,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 66.975,72 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 1,449.050,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) – IX = -III 1,516.025,72 XII. Stanje sredstev na računih dne 31. 12. 2022 66.975,72 -----------------------------------------------------------Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Črenšovci. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je županja. Za izvrševanje proračuna Občine Črenšovci je odgovorna županja. Županja je pooblaščena, da odloča o:  o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet,  prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki.  uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna,  uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin,  kratkoročnem zadolževanju za sofinanciranje investicij iz proračuna EU, vendar le do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev oz. najkasneje do konca proračunskega leta.  o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom Ur .l. RS, št. 71/93,87/01) 2. okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. prihodki od komunalnega prispevka, 6. prihodki od turistične takse 7. koncesijske dajatve. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene, za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča županja. Županja s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2023 in konec leta z zaključnim računom poroča Občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. Skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance, županja polletno poročilo posreduje Občinskemu svetu do 31.7.2023, predlog zaključnega računa proračuna pa do 15.04.2024. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, letno ne sme presegati 100% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 75% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Županja lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte. Spremembo posameznega projekta, ki presega 100.000 € mora predhodno potrditi Občinski svet. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov in predinvesticijske zasnove sprejema Občinski svet. Dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo dokumentacijo pa sprejema županja. 8. člen (odpiranje novih proračunskih postavk) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. Županja s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča Občinskemu svetu o novo odprtih proračunskih postavkah. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog uslužbenca, pristojnega za finance odloča županja, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Splošna proračunska rezervacija se v letu 2023 oblikuje v višini, kot je določeno s proračunom. 10. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so:  proračunska rezerva  proračunski sklad - občina Puconci Stran 556 V sredstva proračunske rezerve se namenja del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. V letu 2023 se v ta namen izloči 15.700 €. Na predlog uslužbenca, pristojnega za finance, odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF županja in o tem obvešča Občinski svet. 11. člen ( odpis dolgov ) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko županja v letu 2023 odpiše v celoti ali delno dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ na posameznega dolžnika do višini 250,00 €. Prav tako lahko županja odpiše dolg dolžniku, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, zaradi izvajanja investicijskih projektov v proračunu 2023, se občina v letu 2023 dolgoročno zadolži v višini 1,600.000,00 €. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 13. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je, v letu 2023 ne bo izdajala poroštev. Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Črenšovci ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2023 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. 14. člen (začasno financiranje v letu 2024) V obdobju začasnega financiranja Občine Črenšovci v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-03/2023-33 Datum: 7.3.2023 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Spremembe in dopolnitve Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Črenšovci  Na podlagi Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP), Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22) in 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2020), je Občinski svet Občine Črenšovci na 3. seji dne 7. 3. 2023 sprejel  350. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ČRENŠOVCI 1. člen V pravilniku o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Črenšovci (Uradni list RS, štev. 92/05, 106/08 in 34/10) se spremeni 4. člen in na novo glasi: »Sredstva za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih programov se določijo v letnem programu financiranja kulture v občini Črenšovci, ki ga pripravi občinska uprava, sprejme pa občinski svet po pridobitvi mnenja Odbora za družbene dejavnosti. Sprejeti letni program financiranja kulture v občini Črenšovci je podlaga za pripravo predloga javnega razpisa za zbiranje ponudb programov s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti. Občina besedilo javnega razpisa objavi v uradnem glasilu občine in na svoji spletni strani, razpisno dokumentacijo pa le na svoji spletni strani.« 2. člen Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi: »4.a člen Župan/ja s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. Naloge komisije so:  pregled in ocena razpisne dokumentacije,  odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,  ocenitev in vrednotenje vlog na podlagi pogojev in meril za sofinanciranje,  priprava predloga razdelitve sredstev in potrditev predloga,  vodenje zapisnikov o svojem delu.« 3. člen Doda se nov 4.b člen, ki se glasi: »4.b člen Sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje programov ljubiteljske dejavnosti izda župan/ja. Objava javnega razpisa mora vsebovati:  ime in naslov naročnika,  pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,  predmet javnega razpisa,  navedbo pogojev za kandidiranje na in meril za vrednotenje programov,     Stran 557 višino sredstev, ki so na razpolago na javnem razpisu, določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog, datum in način odpiranja vlog, rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, navedbo o dajanju informacij o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.« 4. člen Doda se nov 4.c člen, ki se glasi: »4.c člen Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu javnega razpisa. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji. Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v javnem razpisu. Odpiranje vlog ni javno. Vlogo, ki ni oddana pravočasno ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:  kraj in čas odpiranja prispelih vlog,  imena navzočih članov komisije,  naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,  ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije.« 5. člen Doda se nov 4.č člen, ki se glasi: »4.č člen Komisija v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog in jih oceni na podlagi meril za sofinanciranje in pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov. Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vodi zapisnik. Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni. Na podlagi odločitve komisije odločbo o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Odobrena sredstva se nakazujejo v 15 dneh po predložitvi poročil in dokazilih o izvedbi prijavljenega programa. Poročila se dostavljajo na sedež občinske uprave.« 6. člen Doda se nov 4.d člen, ki se glasi: »4.d člen Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. O ugovoru odloči župan/ja v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev je dokončna. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Zoper odločitev župana/je je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci programov ljubiteljske kulturne dejavnosti. Rezultati javnega razpisa se po zaključku postopka javnega razpisa objavijo na spletni strani občine.« 7. člen Črta se 8. člen pravilnika. 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-03/2023-40 Datum: 7.3.2023 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja 351. Dopolnitve Pravilnika o načinu šolskih prostorov v uporabo oddajanja Na podlagi 21. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS1 in 30/18), 16. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/20) je Občinski svet Občine Črenšovci na svoji 3. seji, dne 7. 3. 2023 sprejel DOPOLNITVE PRAVILNIKA O NAČINU ODDAJANJA ŠOLSKIH PROSTOROV V UPORABO 1. člen V Pravilnika o načinu oddajanja šolskih prostorov v uporabo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2022) se v 10. členu, v odstavku, ki določa, da se uporabnina ne zaračunava v naslednjih primerih, doda nova 9. alineja, ki se glasi: »  športnim društvom, ki imajo sedež izven Občine Črenšovci, izključno za organizirano aktivnost, ki je namenjena predšolskim in šolskim otrokom, ki prihajajo iz Občine Črenšovci, pod pogojem, da je v organizirano vadbo vključenih najmanj 90 % predšolskih in šolskih otrok iz Občine Črenšovci. Dokazovanje in preverjanje pogoja % vključenosti otrok iz Občine Črenšovci dogovorita uporabnik in upravljalec v pogodbi o najemu. V primeru kršitve pogoja % vključenosti otrok iz Občine Črenšovci je uporabnik dolžan plačati uporabnino po stroškovni ceni v skladu s cenikom.« 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-03/2023-39 Datum: 7. 3. 2023 Občina Črenšovci Vera Markoja, županja Stran 558 OBČINA DIVAČA 352. Dopolnitev Poslovnika Občine Divača občinskega sveta Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17, 4/19 ) je Občinski svet Občine Divača na svoji 3. redni seji, dne 1.3.2023 sprejel naslednjo DOPOLNITEV POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DIVAČA 1. člen Besedilo 28. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 9/15, 4/19) (v nadaljevanju Poslovnik) se po šestem (6) odstavku dopolni z naslednjim besedilom: (7) Za zagotavljanje transparentnosti delovanja sveta pri izvajanju javnih nalog in obveščanja javnosti se izvaja tudi avdio in video snemanje sej sveta ter objava posnetkov sej na spletni strani občine. (8) Avdio in video posnetek se objavi na spletni strani občine v roku sedem (7) delovnih dni po seji sveta. Iz posnetka seje se pred objavo na spletni strani občine izbrišejo deli seje z varovanimi osebnimi podatki ter tisti deli seje, ki so zaprti za javnost. (9) Svet lahko sprejme odločitev, da se za posamezno ali več točk dnevnega reda seje ne izvaja avdio in video snemanja tudi, če niso podani razlogi za izključitev javnosti, če je ta odločitev sprejeta z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov sveta. Seje, ki so zaprte za javnost, oziroma deli sej, ki niso odprte za javnost, se lahko z zvočno napravo snemajo le z namenom priprave zapisnika seje v skladu s 50. členom tega poslovnika. (10) Avdio in video snemanje seje in objavo posnetkov na spletni strani zagotavlja občinska uprava ali zunanji pooblaščeni izvajalec. (11) Predsedujoči seje mora zagotoviti, da so o snemanju seje in javni objavi posnetkov na spletni strani občine obveščeni vsi udeleženci seje. Obveščanje prisotnih v skladu z določili zakonodaje o varstvu osebnih podatkov se zagotavlja z javno objavo obvestila o obdelavi osebnih podatkov na vidnem mestu v prostoru, kjer poteka seja sveta. Od vseh prisotnih na seji je potrebno pridobiti vsakokratno predhodno privolitev ali pa opraviti presojo za konkretni primer snemanja glede na določbe 4. odstavka 9. člena ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov (glas in podoba posameznika) je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ter za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog in obveznosti občine. (12) Upravljavec osebnih podatkov je Občina Divača. Posnetki sej se hranijo v dokumentarni zbirki občine v skladu s predpisi o vodenju dokumentarnega in arhivskega gradiva. Za namen obveščanja javnosti so javno objavljeni na spletni strani občine še eno leto po koncu mandata sveta. (13) Uporabnik osebnih podatkov je lahko zunanji pogodbeni izvajalec snemanja, če ga za to storitev najame občina. S pogodbenim izvajalcem, obdelovalcem osebnih podatkov, mora biti sklenjena ustrezna pogodba o obdelavi osebnih podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. (14) Zvočno in slikovno snemanje sej, odprtih za javnost, je skladno z zakonom, ki ureja medije, dopustno tudi za predstavnike sredstev javnega obveščanja. Zvočno in Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin slikovno snemanje sej sveta je članom sveta ali tretjim osebam prepovedano brez soglasja vseh navzočih na seji. 2. člen (objava in začetek veljavnosti) Spremembe in dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Divača se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 032-0002-2023-03-2 Datum: 1. 3. 2023         Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja  353. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za GC Senožeče Na podlagi 56. a in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 - ZUreP-3) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadalj.: ZUreP-3) ter 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Divača na svoji 3. seji, dne 1.3.2023 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GC SENOŽEČE 1. Uvodne določbe 1. člen (predmet OPPN) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt GC Senožeče – v nadalj. OPPN GC Senožeče. (2) OPPN GC Senožeče je pod številko projekta 020/PA007 izdelalo podjetje AUO V prostoru d.o.o., Postojnska cesta 16b, Pivka. (3) OPPN GC Senožeče je izdelan v skladu s sledečimi predpisi (v nadaljevanju: prostorski in gradbeni predpisi):  ZPNačrt: Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3),  Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3),  Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17),  Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18),  Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov. 2. člen (vsebina in oblika OPPN) (1) OPPN GC Senožeče vsebuje tekstualni in grafični del ter spremljajoče gradivo, opredeljeno v tem členu. Izdelan je v digitalni in analogni obliki. (2) Odlok o OPPN GC Senožeče obsega poglavja:  uvodne določbe,   (3)             (4)   Stran 559 območje OPPN GC Senožeče, opis vplivov in povezav, opredelitev podrobnejše namenske rabe prostora, načrt gradbenih parcel, urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev, pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, etapnost izvedbe prostorske ureditve in dopustna odstopanja, rešitve in ukrepi za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč, usmeritve za določitev meril po prenehanju veljavnosti OPPN GC Senožeče, ukrepi zemljiške politike in končne določbe. Grafični del OPPN GC Senožeče obsega: list 1: Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, merilo 1:5000, list 2.1: Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem in ortofoto posnetkom, merilo 1:1000, list 2.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:5000, list 3: Prikaz enot in podenot urejanja prostora ter podrobnejše namenske rabe prostora, merilo 1:1000, list 4: Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo načrtovanih gradbenih parcel in prikazom javnega dobra, merilo 1:1000, list 5.1: Koncept načrtovane prostorske ureditve, merilo 1:1000, list 5.2: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, merilo 1:1000, list 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišču s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, list 6.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:1000, list 6.2: Vzdolžni, prečni in karakteristični profil ceste a, merilo 1:1000/100, 1:250, List 6.3: Prikaz ureditev glede poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:1000, list 7: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč, merilo 1:1000. Spremljajoče gradivo k OPPN GC Senožeče je: sklep o pripravi OPPN GC Senožeče, mnenja nosilcev urejanja prostora in odločitveni dokumenti v postopku CPVO; podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve PA: Geodetski načrt za OPPN GC Senožeče (izdelovalec Geodetske meritve in storitve Benčan Jože s.p., marec 2020); Prikaz stanja prostora (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-007, junij 2020); Idejna zasnova za gospodarsko cono Senožeče (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-007, junij 2020 – v nadalj. IDZ); Kartiranje habitatnih tipov na izbranem Št. 15/10.3.2023    Uradno glasilo slovenskih občin območju Senožeče (izdelal: Mitja Kaligarič, december 2021); Strokovna ocena obremenitve s hrupom za OPPN za gospodarsko cono v Senožečah (izdelovalec Epi Spektrum d.o.o., december 2021); Občinski podrobni prostorski načrt GC Senožeče – geotehnična presoja (izdelovalec Geostrata d.o.o., EEP d.o.o., junij 2021); Kapacitetna analiza priključevanja območja OPPN GC Senožeče v Senožečah (izdelovalec PRO-MP, junij 2021); Okoljsko poročilo za OPPN GC Senožeče (izdelovalec Aquarius d.o.o., št. proj. 1476-22 OP, april 2022) in Dodatek za varovana območja (izdelovalec Aquarius d.o.o., št. proj. 1476-22 VO, april 2022); obrazložitev in utemeljitev OPPN GC Senožeče; povzetek za javnost. 3. člen (pomen kratic) (1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:  CPVO: celovita presoja vplivov na okolje,  EO: enostavni objekt,  EUP: enota urejanja prostora,  GJI: gospodarska javna infrastruktura,  NO: nezahtevni objekt,  nGP: načrtovane gradbene parcele  OPN DI: Občinski prostorski načrt občine Divača  OPPN: Občinski podrobni prostorski načrt,  OPPN GC Senožeče: Občinski podrobni prostorski načrt GC Senožeče,  PA: prostorski akt,  PEUP: podenota urejanja prostora,  PIP: prostorski izvedbeni pogoji,  PNRP: podrobnejša namenska raba prostora,  RČ: regulacijske črte,  GMs: gradbena meja za načrtovane stavbe (razen EO in NO),  RLc: regulacijska linija osi notranjih cestnih povezav  RLn: regulacijska linija osi protihrupnega nasipa. 2. Območje OPPN GC Senožeče 4. člen (obseg območja OPPN) (2) Območje OPPN GC Senožeče je prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v grafičnem delu OPPN GC Senožeče, List 2.1: Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem in ortofoto posnetkom, merilo 1:1000. (3) OPPN GC Senožeče obsega skupaj 5,0 ha in sicer območje zemljišč s parc. št.: 2945, 2946/1, 2949/1, 2950/1, 2953/1, 2992/1, 2996/1, 2996/2, 2998/1, 3001/1, 3002, 3004, 3005/1, 3005/2, 3007, 3009/1,3009/2, 3012/1, 3012/2, 3012/3, 3015/1, 3015/2, 3017, 3019, 3020, 3036, 3039, 3040, 3043, 3045, 3548/1 (del), vse k.o. Senožeče (2455). 3. Opis vplivov in povezav 5. člen (vplivno območje OPPN) (1) Vplivno območje OPPN GC Senožeče je prikazano v grafičnem delu OPPN GC Senožeče, List 2.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1: 5000. Stran 560 (2) Območje OPPN GC Senožeče:  je z OPN DI opredeljeno kot EUP z oznako SN-11 s PNRP gospodarske cone z grafično oznako IG;  predstavlja reliefno razgibano klinasto oblikovano območje pretežno travniških in njivskih površin na stiku med odprtim prostorom in območjem pretežno enostanovanjskih objektov na jugovzhodu ter območjem gospodarske cone na severovzhodu;  je prometno dobro dostopno, saj se nahaja neposredno ob med dvema regionalnima cestama: regionalno cesto II. reda z oznako R2-409/0308 Senožeče – Divača na vzhodnem robu in regionalno cesto II. reda z oznako R2-445/0349 Senožeče Sežana na severozahodnem robu;  ni komunalno opremljeno, vendar potekajo omrežja GJI preko območja oz. v njegovi neposredni bližini; (3) Na razmestitev dejavnosti in objektov v območju OPPN GC Senožeče vplivajo predvsem:  potek tras R2-409/0308 Senožeče – Divača in R2445/0349 Senožeče - Sežana;  naravne danosti prostora (osončenost, prevetrenost, ekspozicija terena);  lega obstoječega poslovno-proizvodnega objekta na skrajnem severnem delu območja;  sosednji uporabniki prostora: enostanovanjski objekti na vzhodnem robu območja;  programske usmeritve naročnika, opredeljene s Projektno nalogo za izdelavo OPPN GC Senožeče in  Sklep občinskega sveta občine Divača z 11. redne seje dne 30. 7. 2020 o seznanitvi z IDZ in njegovim strinjanjem z izbrano varianto. 4. Opredelitev prostora podrobnejše namenske rabe 6. člen (EUP in PNRP v območju OPPN) (1) Opredelitev EUP, PEUP in PNRP v območju OPPN GC Senožeče je prikazana v grafičnem delu OPPN GC Senožeče, List 3: Prikaz enot in podenot urejanja prostora ter podrobnejše namenske rabe prostora, merilo 1: 1000. (2) Območje OPPN GC Senožeče se deli na dve PEUP:  PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP gospodarske cone z grafično oznako IG, ki se z OPPN GC Senožeče ne spreminja;  PEUP z oznako SN-11/2 s PNRP osrednja območja centralnih dejavnosti z grafično oznako CU, ki predstavlja spremembo PNRP z OPPN GC Senožeče v skladu z 56. a členom ZPNačrt iz območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti. 5. Načrt gradbenih parcel 7. člen (načrtovane gradbene parcele) (1) Načrtovana parcelacija s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov je prikazana v grafičnem delu OPPN GC Senožeče, list 4: Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo načrtovanih gradbenih parcel in prikazom javnega dobra, merilo 1:1000. (2) Območje OPPN GC Senožeče je razdeljeno na več nGP. Seznam nGP, dopustno združevanje posamičnih nGP in opredelitev (načrtovanega) javnega dobra je prikazan v tabeli: Št. 15/10.3.2023 Oznaka nGP Uradno glasilo slovenskih občin Ime nGP Stran 561 Površina v Opredelitev Opredelitev dopustnosti m2 javnega dobra združevanja načrtovano / P1 Načrtovana glavna javna pot a 3.144,99 P2 Območje gasilskega doma 7.907,50 / / 3.050,51 / dopustno združevanje / P3/1 Območje poslovno-proizvodnih P3/2 stavb 2.114,73 P3/3 Transformatorska postaja 42,00 P4/1 Območje zelenih površin 2.646,26 P4/2 P4/3 Območje R2 Senožeče - Sežana (odsek 0349) Stranska notranja cesta c P4/4 P4/5 Območje poslovno-proizvodnih stavb P4/6 javno dobro načrtovano predmetnih nGP ter nGP P4/3, P4/4, P4/5 in P4/6 / javno dobro 50,27 / / obstoječe / javno dobro 755,40 / 3.512,80 / 1.935,93 / 3.008,38 / dopustno združevanje predmetnih nGP ter nGP P3/1 in P3/2 P5/1 Območje zelenih površin 3.119,38 / / P5/2 Območje zelenih površin 229,22 / / P5/3 Načrtovana stranska notranja javna pot b 934,91 načrtovano javno dobro / 1191,67 / 249,72 / 2.452,11 / 2.500,94 / P5/8 2.500,65 / P5/9 2.513,37 / 2.356,98 / / 3.395,48 / / 615,33 (delno načrtovano) javno dobro P5/4 P5/5 Stranska notranja enosmerna cesta b1 Stranska notranja dvosmerna cesta b2 P5/6 P5/7 P5/10 P6 P7 Območje poslovno-proizvodnih stavb Območje poslovno-proizvodne stavbe Območje obstoječe poslovnoproizvodne stavbe ohranitev dostopne poti do kmetijskih zemljišč (3) V območju OPPN GC Senožeče je poleg v prejšnji točki opredeljenega dopustnega združevanja posamičnih nGP ob izpolnjevanju drugih pogojev tega odloka dopustna še:   / / dopustno združevanje podrobnejša delitev posamičnih nGP P5/6, P5/7, P5/8, P5/9 in P5/10 in opredelitev nGP z oznako P4/3 kot javno dobro. Št. 15/10.3.2023 6. Uradno glasilo slovenskih občin Urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev 8. člen (načrtovane prostorske ureditve v OPPN) (1) Urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve ter pogoji so prikazani v grafičnem delu OPPN GC Senožeče na:  List 5.1: Koncept načrtovane prostorske ureditve, merilo 1:1000,  List 5.2: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, merilo 1:1000,  List 5.3: Prikaz lege objektov na zemljišču s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500. (2) Razvoj območja OPPN GC Senožeče je načrtovan z zgoščevanjem in dopolnjevanjem dejavnosti in objektov in sicer:  razmeščanja dejavnosti v prostoru na način, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge;  zagotavljanja racionalne rabe prostora z ustreznim razmerjem med grajenimi in zelenimi površinami. (3) Načrtovane prostorske ureditve v območju OPPN GC Senožeče obsegajo v območju:  PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG: ureditve, potrebne za notranji razvoj območja v gospodarsko cono, ki je namenjena predvsem industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim;  PEUP z oznako SN-11/2 s PNRP CU: ureditve, potrebne za ureditev območja gasilsko-reševalnega centra s spremljajočimi dejavnostmi (poligon za operativne gasilske vaje, heliport, zdravstvena postaja, dejavnost civilne zaščite) in dodatnimi prostori za potrebe KS Senožeče ter dejavnosti društev. (4) Koncept urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev v območju GC Senožeče:  prometna zasnova temelji na primarni prometnici, ki poteka v smeri sever–jug in se na javno prometno omrežje priključuje preko dveh prometnih priključkov na obe regionalni cesti;  urbanistično-arhitekturna zasnova območja stavb obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti se oblikuje kot ortogonalna mreža tako, da je možno združevanje oz. deljenje na večja oz. manjša območja;  gasilski dom s spremljajočimi dejavnostmi in heliportom je umeščen tako, da so izvozne poti čim krajše in enakovredne; upoštevana je potrebna oddaljenost od stanovanjskih površin zaradi hrupa; upoštevana je orientiranost objekta, ki bo omogočila umestitev vhodne fasade gasilskega doma na zavetrno stran in možnost zagotovitve ločenih vhodov za različne uporabnike objekta (gasilci, družbene dejavnosti, zdravstvena postaja);  obstoječi elektroenergetski daljnovod se prestavi;  vzpostavi se zatravljen zemeljski protihrupni nasip ob vzhodnem robu območja proti stanovanjskim površinam v racionalnem obsegu. 9. člen (dopustni objekti v OPPN) (1) V območju OPPN GC Senožeče so opredeljeni zgolj dopustni osnovni in drugi glavni objekti v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi. Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje in ni nujno največji. (2) Pripadajoči objekti se v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi uporabljajo za namene glavnega Stran 562 objekta in nimajo samostojnega namena in zato njihova dopustnost ni posebej opredeljena. (3) Osnovni glavni objekti v območju PEUP z oznako SN11/1 s PNRP IG so:  CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja,  CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,  CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,  CC-SI 12301 Trgovske stavbe: samo do 2.000 m2 BTP,  CC-SI 12303 Oskrbne postaje,  CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,  CC-SI 12420 Garažne stavbe,  CC-SI 125 Industrijske in skladiščne stavbe,  CC-SI 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, javne sanitarije, zaklonišča in nadstrešnice,  CC-SI 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,  CC-SI 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odprta skladišča odpadkov in površine za obdelavo odpadkov,  CC-SI 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. (4) Osnovni glavni objekti v območju PEUP z oznako SN11/2 s PNRP CU so:  CC-SI 121 Gostinske stavbe,  CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,  CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,  CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,  CC-SI 12301 Trgovske stavbe,  CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,  CC-SI 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe  CC-SI 12420 Garažne stavbe,  CC-SI 125 Industrijske in skladiščne stavbe,  CC-SI 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,  CC-SI 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč, javne sanitarije, zaklonišča in nadstrešnice,  CC-SI 21301 Letališke steze in ploščadi  CC-SI 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. (5) Drugi glavni objekti v območju OPPN GC Senožeče so:  CC-SI 211 Ceste: razen avtocest, hitrih cest in glavnih cest,  CC-SI 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi v obsegu prostorskih ureditev lokalnega pomena,  CC-SI 23020: Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne na strehah dopustnih objektov;  CC-SI 24201: Obrambni objekti: samo objekti, namenjeni obrambi, zaščiti in reševanju pred naravnimi in drugimi nesrečami;  CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,  CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena,  CC-SI 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin,  CC-SI 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji,  CC-SI 33140 Merila mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. (6) Vsi v tem členu navedeni objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z drugimi pogoji tega odloka ali da predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev s tem OPPN, kar se Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin utemelji z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. 10. člen (dopustne dejavnosti, gradnje in druga dela v OPPN) (1) V območju OPPN GC Senožeče so dopustne gradnje:  novogradnje in prizidave objektov;  spremembe namembnosti, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov;  vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist. (2) V območju OPPN GC Senožeče so dopustne dejavnosti, ki so skladne z načrtovanimi prostorskimi ureditvami s tem OPPN. 11. člen (enostavni in nezahtevni objekti) (1) V območju OPPN GC Senožeče so na posamičnih nGP dopustni tisti EO in NO, ki so v skladu z 9. členom tega odloka in predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev. (2) Drugi pogoji za gradnjo EO in NO so določeni s 13. odstavkom 12. člena (začasni objekti), 21. členom (skupna določila) in 22. členom (urbana oprema) OPN DI. (3) Ne glede na zgoraj navedeno so lahko ograje oblikovane skladno s svojo funkcijo vendar je njihova višina omejena na največ 3,50 m. 12. člen (regulacijske črte) (1) V območju OPPN GC Senožeče so opredeljene RČ:  gradbena meja z oznako GMs določa črto, ki je načrtovane stavbe (razen EO in NO) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča;  regulacijska linija z oznako RLc je črta, ki določa potek osi notranjih cestnih povezav;  regulacijska linija z oznako RLn je črta, ki določa potek osi protihrupnega nasipa. (2) Dopustna lega objektov je opredeljena z mejami načrtovanih nGP in RČ z oznako GMs, RLc in RLn. 13. člen (tlorisni in višinski gabariti) (1) V območju OPPN GC Senožeče so dopustni višinski gabariti:  kota gotovega terena v okviru posamičnih nGP je opredeljena v grafičnem delu na listu 5.1: Koncept načrtovane prostorske ureditve ob dopustnem odstopanju ±0,50 m;  dopustna kota pritličja je do 1,40 m nad koto gotovega terena;  dopustna etažnost stavb je max. (K) + P + 2 z najvišjo točko stavbe 12,0 m, merjeno od kote pritličja posamezne stavbe. (2) Tlorisni gabariti niso posebej opredeljeni, zato so prikazi v grafičnem delu OPPN GC Senožeče, list 5.1. Koncept načrtovane prostorske ureditve zgolj shematski in neobvezujoči. (3) Objekte in naprave, ki bi s svojo višino lahko vplivali na varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa za civilno letalstvo. 14. člen (dopustni odmiki) (1) Dopusten odmik od meje sosednjih zemljišč za zahtevne in manj zahtevne objekte brez soglasja soseda je: Stran 563  opredeljen z lego GMs za stavbe oziroma z minimalnim odmikom 4,0 m od meje sosednjega zemljišča, kadar GMs ni opredeljena;  1,50 m od meje sosednjega zemljišča za gradbene inženirske objekte z izjemo tistih, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo gospodarsko javno infrastrukturo;  0,0 m od meje sosednjega zemljišča za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo gospodarsko javno infrastrukturo;  1,50 m od meje sosednjega zemljišča za druge gradbene posege. (2) S soglasjem soseda je dopusten odmik:  1,50 m od meje sosednjega zemljišča za stavbe iz prejšnjega odstavka;  0,0 m od meje sosednjega zemljišča za gradbene inženirske objekta:  0,0 m od meje sosednjega zemljišča za druge gradbene posege. (3) Dopusten odmik od meje sosednjih zemljišč za enostavne in nezahtevne objekte brez soglasja soseda je:  1,5 m od meje sosednjega zemljišča;  0,0 m od meje sosednjega zemljišča za ograje do višine 2,0 m in mejne ter oporne zidove do višine 1,5 m;  0,0 m od meje sosednjega zemjišča za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo gospodarsko javno infrastrukturo. (4) S soglasjem soseda je dopusten 0,0 m odmik od meje sosednjega zemljišča za vse enostavne in nezahtevne objekte. (5) Priključke na GJI je dopustno graditi z odmikom 0,0 m od meje sosednjega zemljišča brez soglasja soseda. 15. člen (pogoji za oblikovanje objektov) Pogoji za oblikovanje stavb v območju OPPN GC Senožeče so opredeljeni s 17. členom (oblikovanje objektov) OPN DI, ki opredeljuje oblikovanje objektov ter:  58. členom (območja centralnih dejavnosti) OPN DI za območje PEUP z oznako SN-11/2 s PNRP CU in  59. členom (območja proizvodnih dejavnosti) OPN DI za območje PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG. 16. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P1) (1) Na nGP z oznako P1 se načrtuje novogradnja glavne javne poti in omrežij gospodarske javne infrastrukture. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo:  preoblikovanje terena z odkopi, nasipi, gradnjo opornih zidov in ureditvijo brežin za potrebe spodaj navedenih načrtovanih prostorskih ureditev;  novogradnjo javne poti z oznako a;  ureditev prometnih priključkov na R2-445/0349 Senožeče - Sežana na severu in R2-409/0308 Senožeče – Divača na jugu;  odstranitev dela 20 kV elektroenergetskega daljnovoda ter novogradnja dela javnega elektroenergetskega omrežja;  novogradnja komunalne opreme in druge GJI (vodovodnega, hidrantnega, kanalizacijskega, elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave in objektov);  dopustne so vse izboljšave GJI. (2) Gabariti:  pogoji za ureditev prometnega omrežja in drugih omrežij gospodarske javne infrastrukture so določeni v poglavju: Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo. (3) Lega objektov je določena z mejami nGP in lego RLc. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 17. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P2) (1) Na nGP z oznako P2 se načrtuje novogradnja gasilsko-reševalnega centra s spremljajočimi dejavnostmi. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo:  preoblikovanje terena z odkopi, nasipi, gradnjo opornih zidov in ureditvijo brežin za potrebe spodaj navedenih načrtovanih prostorskih ureditev lahko v dveh platojih;  novogradnjo gasilsko reševalnega centra vključno s spremljajočimi in družbenimi dejavnostmi ter novogradnjo poligona za operativne gasilske vaje in gasilskega stolpa;  novogradnjo heliporta za pristajanje in vzletanje helikopterjev, ki so opremljeni za reševanje;  dopustne so tudi novogradnje drugih dopustnih objektov v območju PEUP z oznako SN-11/2 s PNRP CU;  odstranitev dela 20 kV elektroenergetskega daljnovoda ter novogradnja dela javnega elektroenergetskega omrežja;  ureditev prometnega priključka na načrtovano glavno javno pot z oznako a in ureditev površin za mirujoči promet;  ureditev manipulacijskih in intervencijskih površin;  dopustne so vse izboljšave GJI. (2) Lega objektov je določena z mejami nGP in lego GMs. 18. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P3/1, P3/2 in P3/3) (1) Na nGP z oznako P3/1 in P3/2 se načrtuje novogradnja poslovno-proizvodnih stavb. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo:  preoblikovanje terena z odkopi, nasipi, gradnjo opornih zidov in ureditvijo brežin za potrebe spodaj navedenih načrtovanih prostorskih ureditev;  novogradnjo stavb za potrebe proizvodnih dejavnosti, ki so lahko namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim;  dopustne so tudi novogradnje drugih dopustnih objektov v območju PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG;  ureditev prometnega priključka na javno pot z oznako a in ureditev površin za mirujoči promet;  ureditev manipulacijskih in intervencijskih površin;  dopustne so vse izboljšave GJI. (2) Na nGP z oznako P3/3 se načrtuje novogradnja transformatorske postaje. (3) Lega objektov je določena z mejami nGP in lego GMs. 19. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P4/1, P4/2, P4/3, P4/4, P4/5 in P4/6) (1) Na nGP z oznako P4/1, P4/2, P4/3, P4/4, P4/5 in P4/6 se načrtuje novogradnja poslovno-proizvodnih stavb, stranske notranje ceste in zelenih površin. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo:  terena z odkopi, nasipi, gradnjo opornih zidov in ureditvijo brežin za potrebe spodaj navedenih načrtovanih prostorskih ureditev;  ureditev zelenih površin med GC Senožeče in R2445/0349 Senožeče – Sežana na nGP z oznako P4/1;  vzdrževanje stanja delčka ureditve R2-445/0349 Senožeče – Sežana na nGP z oznako P4/2; Stran 564  novogradnjo notranje ceste z oznako c na nGP z oznako P4/3, ki se lahko načrtuje tudi kot javna pot;  novogradnjo stavb za potrebe proizvodnih dejavnosti, ki so lahko namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim na NGP z oznako P4/4, P4/5 in P4/6;  dopustne so tudi novogradnje drugih dopustnih objektov v območju PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG;  ureditev prometnih priključkov na načrtovano notranjo cesto z oznako c in ureditev površin za mirujoči promet;  ureditev manipulacijskih in intervencijskih površin;  dopustne so vse izboljšave GJI. (2) Lega objektov je določena z mejami nGP in lego GMs in RLc. 20. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P5/1, P5/2, P5/3, P5/4, P5/5, P5/6, P5/7, P5/8, P5/9 in P5/10) (1) Na nGP z oznako P5/1, P5/2, P5/3, P5/4, P5/5, P5/6, P5/7, P5/8, P5/9 in P5/10 se načrtuje novogradnja poslovno-proizvodnih stavb in stranske javne poti ter notranjih cest. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo:  preoblikovanje terena z odkopi, nasipi, gradnjo opornih zidov in ureditvijo brežin za potrebe spodaj navedenih načrtovanih prostorskih ureditev;  ureditev zelenih površin med GC Senožeče in R2455/0349 Senožeče - Sežana na nGP z oznako P5/1 in P5/2;  ureditev zelenih površin vključno z zatravljenim zemeljskim protihrupnim nasipom v višini 2,0 m in dolžini 210,0 m med GC Senožeče in R2-409/0308 Senožeče – Divača na nGP z oznako P5/1 s funkcijo vzpostavitve zelene (protihrupne, vizualne in protiprašne) ločnice med gospodarsko cono in stanovanjskimi površinami; v kolikor izvedba nasipa iz tehničnih ali drugih prostorskih omejitev ne bi bila mogoča je dopustna vzpostavitev goste vegetacijske bariere;  novogradnjo javne poti z oznako b na nGP z oznako P5/3;  novogradnjo notranje ceste z oznako b1 na nGP z oznako P5/4;  novogradnjo notranje ceste z oznako b2 na nGP z oznako P5/5 za potrebe preureditve dostopa do nGP z oznako P6;  novogradnja stavb za potrebe proizvodnih dejavnosti, ki so lahko namenjene industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim na nGP z oznako P5/6, P5/7, P5/8, P5/9 in P5/10;  dopustne so tudi novogradnje drugih dopustnih objektov v območju PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG;  ureditev prometnih priključkov na načrtovane javne poti in notranje ceste ter ureditev površin za mirujoči promet;  ureditev manipulacijskih in intervencijskih površin;  dopustne so vse izboljšave GJI. (2) Lega objektov je določena z mejami nGP in lego RLc ter RLn. 21. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P6) (1) Na nGP z oznako P6 se načrtuje vzdrževanje obstoječega stanja. Načrtovane prostorske ureditve obsegajo: Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  ohranitev obstoječe poslovno-proizvodne stavbe pri čemer so dopustne spremembe namembnosti, rekonstrukcije in prizidave oz. novogradnje stavb za potrebe proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim;  dopustne so tudi novogradnje drugih dopustnih objektov v območju PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG;  ureditev prometnega priključka na notranjo cesto z oznako b2 je potrebna v primeru celovitih sprememb ali prizidav oz. novogradenj, ki presegajo 50% BTP obstoječe stavbe. (2) Kota gotovega terena se ohranja na koti obstoječega terena ±0,50 m. (3) Lega objektov je določena z mejami nGP. 22. člen (opis rešitev in pogoji za nGP z oznako P7) Na nGP z oznako P7 se načrtuje ohranitev dostopne poti do kmetijskih zemljišč. Dopustna so vsa dela in gradnje, ki izboljšujejo stanje predmetne poti. 7. Pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo 23. člen (zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture) (1) Projektne rešitve prometne infrastrukture so prikazane v grafičnem delu OPPN GC Senožeče na:  Listu 6.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1: 1000.  Listu 6.2: Vzdolžni, prečni in karakteristični profil ceste, merilo 1:250, 1:1000. (2) Načrtovane prometne ureditve v območju OPPN GC Senožeče so:  ohranitev regionalne ceste II. reda z oznako R2445/0349 Senožeče – Sežana in R2-409/0308 Senožeče – Divača;  ureditev javne poti z oznako a na nGP z oznako P1 kot primarne prometnice, ki se bo priključevala na javno prometno omrežje preko novih prometnih priključkov na regionalno cesto II. reda z oznako R2409/0308 Senožeče – Divača na vzhodu in R2445/0349 Senožeče – Sežana na severozahodu;  ureditev javne poti z oznako b na nGP z oznako P5/3 kot sekundarne javne poti;  ureditev notranje ceste z oznako b1 na nGP z oznako P5/4 kot terciarne notranje enosmerne ceste;  ureditev notranje ceste z oznako b2 na nGP z oznako P5/5 kot terciarne dvosmerne notranje ceste;  ureditev notranje ceste z oznako c na nGP z oznako P4/3 kot terciarne dvosmerne notranje ceste (lahko tudi kot javne poti);  ureditev intervencijske mreže, manipulacijskih površin in površin za mirujoči promet.  ohranitev dostopne poti do kmetijskih zemljiščna nGP z oznako P7. (3) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:  varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,  opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,  načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest, ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,  Stran 565 da z načrtovanimi ureditvami v varovalnem pasu regionalne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, ter varovanja njenega videza, oz. moteno redno vzdrževanje državne ceste. (4) Načrtovane ureditve so bile preverjene s kapacitetno analiza priključevanja območja OPPN GC Senožeče, ki je spremljajoče gradivo tega odloka. (5) Pogoji za ureditev novih prometnih priključkov na regionalni cesti II. reda z oznako R2-445/0349 Senožeče – Sežana in R2-409/0308 Senožeče – Divača:  prometni priključek se utrdi (asfaltira) in uredi v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi za rekonstrukcijo in gradnjo cestnih priključkov;  širina in zavijalne radije priključka se prilagodi potrebam merodajnih vozil oz. prometa do objekta;  prometni priključek se uredi tako, da se zagotovi zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno;  prometni priključek se uredi v skladu z veljavnimi predpisi o cestnih priključkih na javne ceste. (6) Pogoji za priključevanje OPPN GC Senožeče na regionalno cesto II. reda z oznako R2-409/0308 Senožeče – Divača izven območja OPPN GC Senožeče za zagotovitev prometne varnosti:  obstoječa javna pot JP 562311 Senožeče–R2 409 iz km 0,385 odseka regionalne ceste R2-409/0308 Senožeče–Divača se z namenom, da se območji dveh zaporednih skupinskih priključkov (obstoječe in načrtovano križišče) na regionalni cesti ne bosta prekrivali, prestavi v načrtovano križišče med regionalno cesto in bodočim prometnim priključkom v km 0,320;  izvede se pas za leve zavijalce v smeri Divača - GC Senožeče skladno s predpisi z ustreznim ukrepom za umirjanje prometa, alternativno je dopustna ureditev krožišča v primeru, da le-ta predstavlja boljšo prometno-tehnično rešitev;  prestavitev obstoječe javne poti JP 562311 in ureditev dela križišča oziroma krožišča se načrtuje na zemljiščih s parc. št. 2940 (del), 2942/1 (del) in 3548/2 k.o. Senožeče. (7) Pogoji za priključevanje OPPN GC Senožeče na regionalno cesto II. reda z oznako R2-445/0349 Senožeče – Sežana izven območja OPPN GC Senožeče za zagotovitev prometne varnosti:  za zagotovitev preglednosti v načrtovanem križišču s priključkom OPPN GC Senožeče v levo proti avtocestnem priključku se v fazi graditve objektov (projektiranja in dovoljevanja objektov) ob upoštevanju Kapacitetne analize priključevanja območja OPPN GC Senožeče v Senožečah opredeli ustrezne ukrepe (npr. postavitev ustrezne prometne signalizacije);  prestavi se obstoječe prometne znake za označitev naselja Senožeče (2434 in 2435) v km 0,250–0,300. (8) Pogoji za ureditev javnih poti:  potek javnih poti je določen z mejami nGP in lego RLc ter v grafičnem delu na na listih 6.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1: 1000 in 6.2: Vzdolžni, prečni in karakteristični profil ceste, merilo 1:250, 1:1000;  javna pot z oznako a na nGP z oznako P1 se uredi v širini 6,0 m in sicer znotraj 10,0 m široke nGP;  javna pot z oznako b na nGP z oznako P5/3 se uredi v širini 6,0 m in sicer znotraj 10,0 m široke nGP; Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  začetek javne poti z oznako b na nGP z oznako P5/3 se prilagaja koti terena javne poti z oznako a na nGP z oznako P1. (9) Pogoji za ureditev notranjih cest:  potek notranjih cest je določen z mejami nGP in lego RLc ter v grafičnem delu na listu 6.1: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1: 1000;  začetek in konec notranje ceste z oznako b1 na nGP z oznako P5/4 se prilagaja koti terena javne poti z oznako a na nGP z oznako P1 in javne poti z oznako b na nGP z oznako P5/3;  začetek notranje ceste z oznako b2 na nGP z oznako P5/5 se prilagaja koti terena javne poti z oznako b na nGP z oznako P5/3, konec se prilagaja koti (obstoječega) terena nGP z oznako P6;  začetek notranje ceste z oznako c se prilagaja koti terena javne poti z oznako a na nGP z oznako P1;  notranja cesta z oznako b1 na nGP z oznako P5/4 se uredi v širini 4,5 m in sicer znotraj 7,5 m široke nGP;  notranja cesta z oznako b2 na nGP z oznako P5/5 se uredi v širini 6,0 m in sicer znotraj 9,0 m široke nGP;  notranja cesta z oznako c na nGP z oznako P4/3 se uredi v širini 6,0 m in sicer znotraj 10,0 m široke nGP. (10) Glavne intervencijske poti so načrtovane po osi cest notranje prometne mreže, potek drugih se določi glede na veljavne predpise v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. (11) V okviru funkcionalnih parcel je skladno s predpisi in normativi ter glede na namembnost, programe, tehnološke zahteve in zmogljivost stavb potrebno zagotoviti zadostne površine za mirujoči promet, manipulacijo in intervencijo. (12) Površine za mirujoči promet se uredi v minimalnem obsegu, opredeljenim s 26. členom (parkirni normativi) OPN DI v okviru posamezne nGP. Dopustna je ureditev dodatnih parkirnih mest. (13) Za vse posege v območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu je potrebno v skladu s predpisi s področja o gradnji, upravljanju in vzdrževanju javnih cest ter s področja graditve objektov pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca državne ceste, Direkcije RS za infrastrukturo, Sektorja za upravljanje cest, Območje Koper. 24. člen (skupne določbe za GJI) (1) Rešitve in ukrepi za ureditev omrežij in priključevanja objektov na GJI so prikazane v grafičnem delu OPPN GC Senožeče na Listu 6.3: Prikaz ureditev glede poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo, merilo 1:1000. (2) Dopustna je tudi dopolnitev omrežja GJI s potekom po trasi javne poti z oznako b ter trasi notranjih cest z oznako b1 in b2. (3) V območju OPPN GC Senožeče potekajo obstoječi komunalni vodi ter naprave komunalne infrastrukture in sicer elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. (4) V neposredni bližini severne meje območja poteka javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod. (5) V območju OPPN GC Senožeče na nGP z oznako P6 se nahaja obstoječi objekt z, ki ima v obstoječem obsegu urejene priključke na GJI. (6) Načrtovane prostorske ureditve v območju OPPN GC Senožeče obsegajo ureditev komunalne opreme in priključkov na GJI. (7) V območju OPPN GC Senožeče se načrtuje:       Stran 566 prestavitev in ureditev javnega elektroenergetskega omrežja v skladu s pogoji upravljavca javnega elektroenergetskega omrežja; ureditev javne razsvetljave v skladu s pogoji upravljavca javne razsvetljave; ureditev javnega vodovodnega omrežja v skladu s pogoji upravljavca javnega vodovodnega omrežja; ureditev kanalizacijskega omrežja za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod z dograditvijo odseka javnega kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih vod in ureditev kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih vod z javnih površin, zaključenega s ponikovalnim objektom; ureditev posameznih ponikovalnih objektov v okviru posamezne zasebne nGP; ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. 25. člen (zasnova projektnih rešitev infrastrukture za vodooskrbo) (1) Območje OPPN GC Senožeče je delno opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem in sicer:  poteka vodovodno omrežja na severni in vzhodni strani območja;  poteka hidrantno omrežje na severni in južni strani območja. (2) Za območje OPPN GC Senožeče se načrtuje novogradnja javnega vodovodnega omrežja NL DN 100 mm v trasi glavne javne poti z oznako a in stranske javne poti z oznako c ter priključkov nanjo. (3) Koncept zasnove novega vodovodnega omrežja mora vsebovati funkcionalno zaključeno potrošno cono s kontrolnimi meritvami vhodnih količin. (4) Požarno varstvo bo zagotovljeno z javnimi hidranti skladno s presojo požarne varnosti širšega poselitvenega območja. 26. člen (zasnova projektnih rešitev infrastrukture za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda) (1) Območje OPPN GC Senožeče ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. (2) Odvajanje komunalnih odpadnih voda v celotnem območju se načrtuje s priključitvijo območja OPPN GC Senožeče na javni kanalizacijski sistem komunalnih odpadnih vod, ki poteka v neposredni bližini in je zaključen s komunalno čistilno napravo Senožeče, velikosti 1200 PE. Površina pokrovov jaškov na kanalizacijskem sistemu komunalnih odpadnih vod mora biti zaradi zračenja perforirana vsaj 70%. (3) S področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda se pri načrtovanju in gradnji upošteva veljavne predpise s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. (4) Zasnova kanalizacijskega omrežja se načrtuje v ločenem sistemu tako, da se padavinske odpadne vode odvodnjavajo ločeno od komunalnih odpadnih vod. Načrtovana je vodotesna izvedba celotnega kanalizacijskega sistema. (5) Padavinske odpadne vode se ponikajo ločeno in sicer se padavinske odpadne vode z zasebnih zemljišč ponikajo v ponikovalnih objektih lociranih v okviru posamezne nGP, padavinske odpadne vode z javnih površin pa na skupnem ponikovalnem objektu lociranem v okviru javnih površin. Ponikovalne objekte se vkoplje v globino do 2,0 m v razpokan apnenec. (6) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin in objektov (npr. manipulativne površine in transportne poti) Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin in vsebuje usedljive snovi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v usedalniku in lovilniku olj. V skladu z veljavnimi predpisi je potrebno opredeliti še morebitne druge potrebne zaščitne ukrepe, da se prepreči onesnaževanje površinskih voda in podtalja. (7) Ponikanje padavinskih voda mora biti zagotovljeno prek objekta za ponikanje, med dnom objekta za ponikanje in najvišjo gladino podzemne vode se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m. Prostornina objekta za ponikanje se določi glede na dejanske ponikalne sposobnosti terena. (8) V primeru gradnje servisnih objektov (gostinski lokali, objekti za pripravo hrane) v pritličju načrtovanih objektov se morajo pred iztokom v javno fekalno kanalizacijo vgraditi lovilci maščob. (9) V primeru nastajanja tehnoloških ali industrijskih odpadnih vod je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe ob upoštevanju predpisov iz 3. točke tega člena. (10) Na vseh napravah in objektih, kjer bi obstajala možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja. Prostor za deponiranje nevarne snovi mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko v primeru razlitja zadrži celotno prostornino. (11) V neposredni bližini javnega kanalizacijskega omrežja ni dovoljeno saditi dreves, ki bi ga lahko poškodovala, oz. je potrebno predvideti ustrezno zaščito le-tega. (12) Drugi pogoji za načrtovanje in gradnjo objektov in omrežij za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v povezavi z ukrepi za varovanje okolja (vode, tal in podtalnice) so opredeljeni v 38. členu tega odloka. 27. člen (zasnova projektnih rešitev infrastrukture za srednje in nizkonapetostne elektroenergetske razvode) (1) Na območju OPPN GC Senožeče poteka javno elektroenergetsko omrežje in sicer po sredini obravnavanega območja v smeri SV-JZ poteka obstoječi nadzemni SN (20 kV) daljnovod, ob SV robu pa se z letega odcepi obstoječi podzemni SN (20 kV) daljnovod. (2) Za območje OPPN GC Senožeče se načrtuje kanaliziranje oz. pokablitev dela obstoječega nadzemnega SN (20 kV) daljnovoda, prestavitev dela podzemnega SN (20 kV) daljnovoda v območje javne poti z oznako b in b2 in novogradnja SN/NN elektroenergetskega omrežja v trasi glavne javne poti z oznako a, ter priključkov nanj. Načrtovana in obstoječa SN in NN kabelska kanalizacija morata biti povezani med seboj in z načrtovano transformatorsko postajo. (3) Nova transformatorska postaja se načrtuje v okviru nGP z oznako P3/3 velikosti 7,0 x 6,0 m v središču obravnavanega območja. Do transformatorske postaje in jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom z javnih površin. (4) Elektroenergetska oskrba območja OPPN GC Senožeče se načrtuje kot napajanje načrtovanih objektov s podzemnim nizkonapetostnim omrežjem v cevni kanalizaciji, z ustreznimi betonskimi kabelskimi jaški, z razdelilnimi in merilno priključnimi omaricami. Razdelilne omarice in priključno merilne omarice morajo biti ločene in morajo biti nameščene na stalno dostopna mesta z javnih površin. Vstopni pokrovi na jaških naj bodo nameščeni izven vozne površine (v pločniku ali na sredini voznega pasu med kolesnice). (5) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Stran 567 28. člen (zasnova projektnih rešitev za javno razsvetljavo) (1) V območju OPPN GC Senožeče je predvidena javna razsvetljava ob robu javnih poti z oznako a in b. Graditev javne razsvetljave je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Javna razsvetljava in zunanja razsvetljava objektov na območju OPPN se prilagodi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osvetljevanje zunanjih površin se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in se namestijo svetila na samodejen vklop/izklop. (3) Prižigališča javne razsvetljave bodo izvedena izven transformatorskih postaj, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture. (4) Za vse posege v območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu je potrebno v skladu s predpisi s področja o gradnji, upravljanju in vzdrževanju javnih cest ter s področja graditve objektov pridobiti projektne pogoje in. (5) Drugi pogoji za graditev objektov:  vse prestavitve in zaščite elementov javne razsvetljave lahko izvaja samo pooblaščeni vzdrževalec javne razsvetljave;  vse novogradnje javne razsvetljave je potrebno reševati projektno v sodelovanju z izbranim koncesionarjem;  za vse prej navedene posege je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje izbranega koncesionarja. 29. člen (zasnova projektnih rešitev za telefonijo) (1) Območje OPPN GC Senožeče je opremljeno s telekomunikacijskim omrežjem izvedenim s sistemom kabelske kanalizacije ter v zemeljski izvedbi na vzhodni strani območja. Dograditev telekomunikacijskega in optičnega omrežja ter izvedba priključkov v celotnem območju je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi. 30. člen (prečkanja in približevanja komunalnih vodov) Pri vseh križanjih in približevanjih komunalnih vodov je potrebno upoštevati soglasja pristojnih upravljavcev in veljavne tehnične normative in predpise. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj. 31. člen (odvoz odpadkov) (1) Nastale gradbene odpadke izvajalec po končani gradnji odstrani na urejeno deponijo. (2) Prostor za zbirno mesto se mora nahajati na zemljišču investitorja; prevzemno mesto za komunalne odpadke mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov in je lahko istočasno tudi mesto za praznjenje posode v vozilo. 8. Etapnost izvedbe prostorske dopustna odstopanja ureditve in 32. člen (etapnost izvedbe prostorskih ureditev) Načrtovane prostorske ureditve s tem OPPN se izvajajo v treh etapah:  1. etapa: izvedba komasacije in vzpostavitev nGP.  2. etapa: ureditev pogojev za prometno varnost izven območja OPPN GC Senožeče; dopustna je istočasna gradnja prostorskih ureditev 2. in 3. etape;  3. etapa: pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovano komunalno opremo in GJI na nGP z Št. 15/10.3.2023  Uradno glasilo slovenskih občin oznako P1, P3/3 in P5/3 ter načrtovano odstranitev dela 20 kV elektroenergetskega daljnovoda z novogradnjo dela javnega elektroenergetskega omrežja in trafo postaje na nGP z oznako P3/3; dopustna je istočasna gradnja prostorskih ureditev 3. etape in drugih prostorskih ureditve na nGP z oznako P2; 4. etapa: pridobitev gradbenih dovoljenje za druge načrtovane prostorske ureditve v okviru posamičnih nGP pri čemer je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za načrtovane prostorske ureditve v 4. etapi pridobljeno uporabno dovoljenje za prostorske ureditve v 2. in 3. etapi. 33. člen (dopustna odstopanja) (1) V dimenzije višinskih gabaritov se ne šteje višin, ki so pogojene s funkcionalnimi in tehničnimi zahtevami objektov kot so:  inštalacijske in tehnološke naprave in oprema (npr.: dimniki, inštalacijski jaški, jaški dvigal, ipd.);  požarni stolp gasilskega doma. (2) V primeru združevanj posamičnih nGP:  je dopustna tudi novogradnja posameznih stavb ali kompleksa stavb ob upoštevanju drugih pogojev tega odloka;  je dopustna kota gotovega terena, ki je pogojena s priključevanjem na javno pot ali notranjo cesto;  z oznako P4/4, P4/5 in P4/6 skupaj je dopustna ukinitev notranje ceste z oznako c ter ureditev enotnega prometnega priključka na javno pot z oznako a;  P5/6, P5/7, P5/8 in P5/9 je dopustna ukinitev notranje ceste z oznako b1 ter ureditev enotnega prometnega priključka na načrtovano glavno javno pot z oznako a; v tem primeru se na nGP z oznako P5/4 uredijo zelene površine. (3) Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov, kot je določena v grafičnih prikazih pod pogojem, da:  bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere;  ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (4) Dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo. Večja odstopanja so dopustna v skladu s prejšnjimi točkami tega člena. 9. Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč 34. člen (skupne določbe) V grafičnem delu OPPN GC Senožeče so prikazane rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na Listu 7: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo Stran 568 pred naravnimi in drugimi nesrečami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč, M 1: 1000. 35. člen (usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine) (1) V območju OPPN GC Senožeče ni evidentiranih enot kulturne dediščine. (2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja /lastnika zemljišča /investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. 36. člen (usmeritve za ohranjanje narave) (1) V območju OPPN GC Senožeče ni evidentiranih zavarovanih enot s področja ohranjanja narave. (2) Območje OPPN GC Senožeče se v nahaja v varovanih območjih:  Natura 2000: Kras, ID območja: SI3000276, Ime skupine: SAC  Natura 2000: Kras, ID območja: SI5000023, Ime skupine: SPA  Ekološko pomembnem območju: Kras, ID območja: 51100. (3) Na obravnavanem območju je bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, ki je ugotovilo, da so površine habitatnega tipa vzhodno submediteransko suho travišče (in vrst) v okolici (še) obilno zastopane:  velik del suhih travišč je že opuščen (nekošen) in celo delno zaraščen z lesnimi vrstami, del pa je bil intenziviran,  okolica Senožeč je še vedno prevladujoče travnata krajina, kjer mozaik mejic in travišč (kraških travnikov in pašnikov) sploh ni redka oblika habitatnega tipa in  v kontekstu širše krajinske slike je območje celo že precej zaraščeno in/ali intenzivirano, torej ta vzorec krajine ni več v optimalnem stanju za ohranjanje Natura 2000 travišč kakor tudi ne tradicionalne krajinske strukture. (4) Za izboljšanje stanja habitatnega tipa vzhodno submediteransko suho travišče na območju Natura 2000 Kras, v katerega bo načrtovana ureditev posegla, se v skladu s posebnimi PIP za EUP SN-11 v OPN DI, na parceli št. 569/1, k.o. Gabrče, kjer gre za suhe kraške travnike v zaraščanju, zagotovi postopno očiščenje zarasti in redno vzdrževanje travišč. (5) Za ureditev terena znotraj območja OPPN GC Senožeče naj se uporabi material, ki ne vsebuje semen ali vegetativnih razmnoževalnih delov invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju naj se ne uporablja tujerodnih invazivnih parkovnih rastlin. (6) Morebitne večje steklene površine na zgradbah, ki bi lahko predstavljale nevarnost za trke ptic, naj se z namenom preprečevanje trkov s pticami ustrezno obdelajo – možnost uporabe rebrastega, valovitega, mat, peskanega, jedkanega, barvnega ali tiskanega stekla. Zaželena so tudi nizko odbojna stekla. (7) Za zmanjšanje negativnih vplivov na pričakovane naravne vrednote in kvalifikacijski HT Jame, ki niso odprte za javnost naj se upošteva sledeči ukrep: Ob nepredvidenem odprtju podzemnih geomorfoloških nravnih vrednot (jam, brezen) ali odkritja geoloških naravnih vrednot (mineralov, fosilov) v času gradnje je potrebno obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, ki bo jamo oz. najdbo pregledal in dal navodila za Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin ustrezno zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. (8) Manipulativne in začasne poti je potrebno urediti znotraj območja OPPN GC Senožeče, prav tako je potrebno zagotoviti, da se izkopan zemeljski material, in gradbeni material ne odlaga in parkiranje strojev ne izvaja izven območja OPPN GC Senožeče. 37. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - zrak) (1) Predvidena obremenitev zraka z načrtovano ureditvijo ne bo presegala dovoljenih koncentracij po veljavnih predpisih o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Dejavnosti, ki bi na obravnavanem območju lahko povzročale večje onesnaženje zraka od predpisanega z uredbo, niso dovoljene. (2) S stališča ohranjanja kakovosti zraka, se za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. (3) Spremljanje stanja: upravljavci nepremičnih virov emisij v zrak morajo izvajati monitoring skladno s podeljenimi okoljevarstvenimi dovoljenji in predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring. 38. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - vode, tla in podtalnica) (1) V območju OPPN GC Senožeče ni vodovarstvenih območij. (2) Za vsako rabo vode, ki bi presegala splošno rabo, je potrebna pridobitev vodne pravice. (3) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, se lahko izvede le na podlagi vodnega soglasja. (4) Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavno zakonodajo s področja varstva voda in s predpisi s področja varstva okolja. (5) Vsi izpusti v okolje morajo biti zasnovani tako, da je preprečeno škodljivo delovanje voda na okoliški teren in objekte. Odvajanje prečiščenih padavinskih voda v podzemne vode ne sme imeti škodljivega vpliva na kakovost podzemne vode oz. so škodljivi vplivi odpravljeni ali zmanjšani na sprejemljivo raven. Tehnični in drugi pogoji so opredeljeni v zasnovi projektnih rešitev infrastrukture za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda v 26. členu tega odloka. (6) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se načrtuje in projektira na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (npr. zatravitev, travne plošče… ). Priporočajo se ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno padavinsko kanalizacijo ali v meteorne odvodnike (npr. zalivanje, uporaba v sanitarijah, …). (7) V primeru fazne gradnje morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda:  v času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbiščih, tako da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo kot posledica transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje,  Stran 569 po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti. 39. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - hrup) (1) Območje OPPN GC Senožeče je v skladu z veljavnim predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v območju:  PEUP z oznako SN-11/1 s PNRP IG uvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom in  PEUP z oznako SN-11/2 s PNRP CU v III. stopnjo varstva pred hrupom. (2) Za območje OPPN je bila izdelana Strokovna ocena obremenitve s hrupom. (3) V obstoječem stanju je na širšem obravnavanem območju prevladujoči vir hrupa promet po državnem cestnem omrežju (regionalni cesti R2-409 in R2-445) ter obratovanje posameznih proizvodnih dejavnosti v naselju Senožeče (AquafilSLO d.o.o. PE Senožeče in Cimos d.d. Proizvodni center Senožeče). V manjši meri k celotni obremenitvi prispevajo še lokalni cestni promet in kmetijska dejavnost. Obremenitev s hrupom pri nobeni stavbi z varovanimi prostori v neposredni bližini načrtovanega OPPN v obstoječem stanju ne presega mejnih vrednosti kazalcev hrupa. (4) Vir hrupa v območju OPPN GC Senožeče bo v času gradnje sama gradnja, v času uporabe načrtovanih ureditev pa promet in dejavnosti, ki bodo organizirane znotraj objektov. (5) Med gradnjo se bo obremenitev s hrupom povečala v okolici gradbišča zaradi gradbenih del in obratovanja gradbene mehanizacije ter ob transportnih poteh zaradi prevozov materiala za potrebe gradnje. Obremenitev s hrupom bo največja ob gradbišču pri intenzivnih zemeljskih delih, povečana pa bo tudi na območju ob transportnih poteh za potrebe gradnje. Gradbena dela in transport lahko potekajo le v dnevnem obdobju med 6. in 18. uro. V času gradbenih del morajo biti predvideni še drugi splošni omilitveni ukrepi poleg omejitve delovnega časa in transporta na dnevno obdobje (npr. uporaba strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami…). (6) Z izvedbo načrtovanih ureditev s tem OPPN bo obremenitev s hrupom posledica obratovanja naprav, obratov, parkirišč, manipulativnih površin internega prometa ter heliporta na območju GC Senožeče. Zaradi obratovanja virov hrupa na območju GC Senožeče bo ocenjena neposredna obremenitev s hrupom pri najbližji stavbi z varovanimi prostori v dnevnem obdobju 51 dB(A), v večernem in nočnem obdobju 33 dB(A) ter 49 dB(A) za kazalec celodnevne obremenitve s hrupom LDVN. (7) Celotna obremenitev s hrupom je ocenjena za plansko obdobje v letu 2042, ko se bo obremenitev s hrupom pri izpostavljenih stavbah jugovzhodno od načrtovanega posega povečala do največ 3 dB(A) v dnevnem obdobju, do 1 dB(A) v nočnem in večernem obdobju ter za 2 dB(A) za kazalec celodnevne obremenitve s hrupom. (8) Za čas obratovanja GC Senožeče se izvedejo še naslednji ukrepi za zmanjšanje obremenitve s hrupom:  proizvodni obrati s povečano obremenitvijo s hrupom se lahko locirajo le v osrednjem, severnem ter zahodnem delu območja GC, parkirišča in manipulativne površine pa na strani objektov, ki je bolj odmaknjena od stanovanjske pozidave,  v vzhodnem ter južnem delu območja, ki je stanovanjski pozidavi najbližje, naj bodo locirane dejavnosti, ki ne povzročajo večje obremenitve s hrupom; Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  zunanje sisteme za prezračevanje, hlajenje in ogrevanja objektov je potrebno v večernem in nočnem režimu obratovanja regulirati na način, da bo emisija hrupa čim manjša in pri bližnji stanovanjski pozidavi ne bo presegala 40 dB(A), viri hrupa pa naj bodo usmerjeni v smeri od zahod – sever,  ob vzhodni meji območja OPPN ob regionalni cesti R2-409/0308 je načrtovan zemeljski nasip v višini vsaj 2,0 m in dolžine približno 210 m, z njim se dodatno zmanjša obremenitev s hrupom zaradi obratovanja internega prometa, manipulativnih površin in parkirišč na vzhodnem območju GC Senožeče;  v primeru obratovanja gospodarske cone v nočnem obdobju je treba emisijo hrupa industrijskih virov in manipulativnih površin prilagoditi na način, da obremenitev s hrupom zaradi obratovanja proizvodne dejavnosti posameznega gospodarskega subjekta na območju stanovanjske in na hrup občutljive pozidave v okolici OPPN ne bo presegala 40 dB(A). (9) Spremljanje stanja: upravljavci virov hrupa morajo zagotoviti spremljanje stanja obremenjenosti okolja s hrupom in ga izvajati skladno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring hrupa ter predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. 40. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja - odpadki) (1) Obvezno je izvajanje ukrepov za zagotovitev pravilnega ravnanja z odpadki, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z odpadki. (2) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je treba upoštevati ukrepe in postopke, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in drugimi odpadki. 41. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja – svetlobno onesnaževanje) (1) Na območju OPPN GC Senožeče je načrtovana javna razsvetljava ob robu javnih poti ter zunanja razsvetljava objektov, ki naj se prilagaja zahtevam veljavne zakonodaje s področja svetlobnega onesnaževanja. Za osvetljevanje zunanjih površin naj bodo uporabljena le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico in nameščena svetila na samodejen vklop/izklop. (2) Javna in interna razsvetljava mora biti zasnovana in izvedena tako, da se zmanjša svetlobno onesnaževanje. (3) Spremljanje stanja: upravljavci razsvetljave z električno močjo svetilk, ki presega mejne vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, morajo zagotoviti spremljanje svetlobnega onesnaževanja na način, ki je določen s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ali na podlagi izrednih meritev svetlobnega onesnaževanja, ki jih odredi pristojni inšpektor. 42. člen (rešitve in ukrepi za varovanje okolja – elektromagnetno sevanje) (1) Spremljanje stanja: upravljavci virov elektromagnetnega sevanja morajo zagotoviti spremljanje stanja elektromagnetnega sevanja in ga izvajati skladno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring elektromagnetnega sevanja ter predpisom, ki ureja mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v okolju. Stran 570 43. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) (1) Zasnova varstva pred požarom za obravnavano območje in pripadajoče posamezne objekte mora biti zasnovana na protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo. (2) Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja glede na predvideno namembnost območja in posamezne dejavnosti in programe, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara na sosednja poselitvena območja. Skladno s predpisi je treba:  upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,  zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in načrtovati hidrantno omrežje s podzemnimi hidranti,  zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali protipožarne ločitve,  zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter zagotoviti dostope, dovoze, poti in delovne površine za gasilsko intervencijo. (3) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti (VII. stopnja po MCS) in sicer projektni pospešek tal 0,175 (g). Tem lastnostim je potrebno prilagoditi tehnične rešitve gradnje oz. prostorske ureditve. (4) Območje OPPN se po javno dostopnih podatkih (Atlas voda) nahaja na opozorilno erozijsko ogroženem območju, kjer so potrebni običajni zaščitni ukrepi in plazljivem območju z majhno verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov. (5) Za obravnavano območje je bilo zato pripravljeno geotehnično poročilo. Strokovna ocena glede tveganj in možnosti za pojavljanje plazov je, da ne obstajajo nikakršna tveganja in možnosti za pojavljanje plazov. Opredeljeni so še pogoji za gradnjo:  gradnja objektov se mora izvajati z izkopi v kamnini, s katero morajo biti v stiku temelji objektov, oz. na projektiranih nasipih (kjer bodo le-ti potrebni za izravnavo terena), ki morajo biti grajeni od kompaktne kamnite podlage;  načrtovane objekte se v geotehničnem smislu obravnava individualno, ob zasnovi posameznega objekta se mora kot del projektne dokumentacije pripraviti enostavna strnjena poročila. 10. Usmeritve za določitev meril po prenehanju veljavnosti OPPN 44. člen (prenehanje veljavnosti OPPN) (1) OPPN GC Senožeče velja do izvedbe vseh prostorskih ureditev, načrtovanih z njim. (2) Po prenehanju veljavnosti OPPN GC Senožeče naj se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom v skladu z merili za posamezno vrsto PNRP, opredeljeno v 6. členu tega Odloka. 11. Končne določbe 45. člen (hramba) OPPN GC Senožeče se hrani na sedežu Občine Divača in je dostopen javnosti skladno z zakonom. 46. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 032-0002/2023-11 Datum: 1. 3. 2023 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 354. Sklep o sprejemu višine sofinanciranja, za kritje dela stroškov prevzema azbestnih odpadkov na CERO Sežana Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19), je Občinski svet občine Divača na 3. redni seji dne 1. 3. 3023, sprejel naslednji SKLEP nezahteven ali enostaven objekt lahko gradi samo v primeru, če se ta gradi v javno korist. Glavni objekt je glede na zahtevnost gradnje lahko manj zahteven ali zahteven objekt. Pomožni objekt je glede na zahtevnost gradnje lahko zahteven, manj zahteven, nezahteven ali enostaven objekt.«. II. Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o lokacijskem načrtu za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v Bučečovcih. III. Obvezna razlaga začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-0008/2022-16 Datum: 6.3.2023 Občina Križevci Branko Slavinec, župan 1. člen Višina sofinanciranja, za kritje dela stroškov prevzema azbestnih odpadkov na CERO Sežana, po Javnem razpisu za sofinanciranje odstranjevanja azbestnih odpadkov iz območja občine Divača, znaša v letu 2023 maksimalno do 3 tone prevzetega azbesta. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-0002/2023-09 Datum: 1. 3. 2023 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA MAJŠPERK 356. Obvezna razlaga šestega odstavka 4. člena Odloka o lokacijskem načrtu za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v Bučečovcih Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/18) je Občinski svet Občine Križevci na 1. dopisni seji dne 6.3.2023 sprejel OBVEZNO RAZLAGO ŠESTEGA ODSTAVKA 4. ČLENA ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA KOMUNALNO OPREMO V OBRTNO-POSLOVNI CONI V BUČEČOVCIH I. Obvezna razlaga šestega odstavka 4. člena Odloka o lokacijskem načrtu za komunalno opremo v obrtnoposlovni coni v Bučečovcih (Uradni list RS, št. 49/06, 93/14 in 38/16) se glasi: »Nezahteven ali enostaven objekt oziroma pomožni objekt se lahko gradi samo na stavbnem zemljišču, kjer je zgrajen oziroma poteka gradnja manj zahtevnega ali zahtevnega objekta oziroma glavnega objekta. Na stavbnem zemljišču, kjer ni zgrajen oziroma ne poteka gradnja manj zahtevnega ali zahtevnega objekta se Pravilnik o službenih mobilnih telefonih Občine Majšperk Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl.US, 11/18- ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20ZIUOOPE) in 34. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/12, 50/17, 16/19) je župan Občine Majšperk sprejel PRAVILNIK O SLUŽBENIH MOBILNIH TELEFONIH OBČINE MAJŠPERK OBČINA KRIŽEVCI 355. Stran 571 I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo:  pridobitev in prenehanje upravičenja do uporabe službenih mobilnih telefonov (v nadaljevanju: SMT) za javne uslužbence Občinske uprave Občine Majšperk (v nadaljevanju: občina),  pogoji, načini in omejitve uporabe službenih telefonov ter postopanja ob prekoračitvi omejitev,  vodenje evidence službenih mobilnih telefonov na občini. 2. člen Službeni mobilni telefon je telefon, ki je last občine in ga uporabnik uporablja pri oziroma za izvrševanje službenih dolžnosti. II. Namen uporabe 3. člen (1) Namen uporabe SMT je zagotoviti dosegljivost upravičenca, racionalnejša medsebojna komunikacija upravičencev, racionalnejše komunikacija s strankami in boljša izraba delovnega časa. (2) Upravičenec mora biti dosegljiv in uporabljati mobilni telefon v skladu z namenom uporabe. Št. 15/10.3.2023 III. Uradno glasilo slovenskih občin Upravičenci do mobilnega telefona 4. člen Upravičenec do mobilnega telefona je tisti uporabnik, kateremu je dodeljena pravica uporabe SMT pri izvrševanju službenih obveznosti. 5. člen (1) Do stalne uporabe SMT so upravičeni:  župan,  direktor občinske uprave,  drugi javni uslužbenci, za katere je tako določeno s sklepom o dodelitvi SMT v uporabo, ki ga izda župan. (2) SMT se lahko s sklepom župana dodeli javnemu uslužbencu občine tudi v začasno uporabo, vendar le za čas izpolnjevanja pogojev namena njegove uporabe. 6. člen Upravičenost do uporabe preneha v naslednjih primerih:  če uporabniku preneha delovno razmerje v občini – z dnem prenehanja delovnega razmerja,  z dnem poteka časa, za katerega je bil STM uporabniku dodeljen,  s sklepom župana – z dnem izdaje sklepa,  v primeru daljše odsotnosti z dela, ko uporabnik ne opravlja službenih obveznosti (bolniška odsotnost, porodniški dopust, …). IV. Stran 572 odtegljaja, ki jo uporabnik podpiše ob izdaji prevzemnice za SMT. (2) Župan lahko uporabnika s sklepom delno ali v celoti oprosti plačila prekoračitve predpisane ali odobrene omejitve iz 10. člena tega pravilnika. 12. člen Nadzor nad uporabo SMT se opravlja s preveritvijo izpiskov opravljenih klicev, ki jih posreduje ponudnik storitev mobilne telefonije. V. Končni določbi 13. člen S sprejemom tega pravilnika preneha veljati Pravnik o službenih mobilnih telefonih Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 108/08). 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 023-1/2023-1 Datum: 3. 3. 2023 Občina Majšperk Sašo Kodrič, župan Uporaba 7. člen SMT se uporabi pri izvrševanju službenih obveznosti njegovega uporabnika in z namenom zagotoviti lažjo dosegljivost njegovega uporabnika in boljšo izrabo delovnega časa ter racionalizirati medsebojno komunikacijo zaposlenih javnih uslužbencev v občini in komunikacijo s strankami. 8. člen Kriteriji za dodelitev SMT v uporabo so zlasti potrebe delovnega procesa. 9. člen Dolžnosti uporabnika SMT so zlasti:  stalna dosegljivost v okviru delovnega časa ali v drugem času, določen v sklepu o dodelitvi SMT v uporabo,  uporaba SMT v skladu z njegovim namenom iz 5. člena tega pravilnika,  upoštevanje mesečne omejitve uporabe SMT,  uporaba SMT v skladu s proizvajalčevimi navodili,  ravnanje s SMT s skrbnostjo dobrega gospodarja,  strokovno službo pravočasno opozoriti na morebitne napake ali težave pri uporabi SMT,  povrniti škodo, ki nastane po njegovi krivdi. 10. člen Občina je zavezana uporabnikom kriti stroške uporabe SMT v naslednjih zneskih:  županu in direktorju občinske uprave v višini 20,00 EUR mesečno, brez DDV in naročnine,  ostali upravičeni uporabniki v znesku 10,00 EUR mesečno, brez DDV in naročnine. 11. člen (1) Finančna služba občine uporabniku odtegne znesek prekoračitve predpisane ali odobrene omejitve porabe iz 10. člena tega pravilnika pri naslednjem obračunu plače na podlagi pisne izjave uporabnika o dovolitvi takega OBČINA MARKOVCI 357. Odlok o dopolnitvah Odloka o Občine Markovci priznanjih Na podlagi 18. alineje drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-Odl. US, 40/12ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 2. redni seji, dne 1. 3. 2033, sprejel naslednji ODLOK O DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH OBČINE MARKOVCI 1. člen V 2. členu Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik, št. 5/00, Uradni list RS, št. 26/04 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/08, 7/14 in 10/16; v nadaljevanju: odlok) se doda nova 4. točka, ki glasi: »4. Priznanje župana«. 2. člen V drugem odstavku 3. člena odloka se za besedno zvezo »le enkrat v obdobju štirih let« doda besedna zveza »in sicer v zadnjem letu mandata«. 3. člen Za 5. členom odloka se doda nov 5a. člen, ki glasi: »5. člen Priznanje župana podeli župan po lastni presoji posameznikom ali pravni osebi, ki je prispevala k razvoju ali v korist občine. Za postopek podelitve se ne uporabljajo določila 6. in 7. člena tega odloka.« Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0010/2007 Datum: 1. 3. 2023 5. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 350-0001/2021 Datum: 1. 3. 2023 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 358. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci, spremembe in dopolnitve št. 4 (kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN) Na podlagi 125. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 2. redni seji, dne 1. 3. 2023, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MARKOVCI, SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 4 (KRATEK POSTOPEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPN) 1. člen (predmet odloka) (1) Občina Markovci s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 4 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/17, 41/17 – obvezna razlaga, 5/19, 46/19). (2) Spremembe in dopolnitve št. 4 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (v nadaljevanju OPN SD4 Markovci) so izvedene po kratkem postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Predmet sprememb in dopolnitev je vzpostavitev zakonitosti OPN zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-144/17-14 z dne 3. 6. 2021. (3) OPN SD4 Markovci je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko: 3257. 2. člen (vsebina odloka) Dopolni se kartografski del izvedbenega dela iz sedmega odstavka 2. člena OPN:  1. pregledna karta občine Markovci z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000),  2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000),  3. prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), list 9. 3. člen (hramba in vpogled v občinski prostorski načrt) Spremembe in dopolnitve št. 4 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci se hranijo na sedežu Občine Markovci in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju ter so na vpogled v času uradnih ur. 4. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Stran 573 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 359. Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) in v skladu s 7. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 2. redni seji, dne 1. 3. 2023, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI MARKOVCI 1. člen V prvem odstavku 3. člena Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/10, 4/11 in 47/17) se črta besedilo, ki glasi: »je državljan Republike Slovenije in«. 2. člen Te pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2010 Datum: 1. 3. 2023 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 360. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Zabovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 262. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 2. redni seji, dne 1. 3. 2023, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. ZABOVCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ID št. 20783616 se ukine pri nepremičninah parc. št. 1096/4, k.o. (418) Zabovci, v izmeri 130 m² (z ID št. 6494309) in parc. št. 1096/5, k.o. (418) Zabovci, v izmeri 34 m² (z ID št. 6494310). II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnini iz I. točke izgubita Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin status grajenega javnega dobra lokalnega pomena in ostaneta v lasti Občine Markovci do celote – 1/1. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ki je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra v skladu s tem sklepom. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0051/2022 Datum: 1. 3. 2023 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MIRNA PEČ 361. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sprejemu otrok v OŠ Toneta Pavčka- Vrtec Cepetavček Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15- ZUUJFO, 55/17, 18/21), 8. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2020) in predloga Sveta zavoda Osnovne šole Mirna Peč (8. redna seja, dne 27.2.2023) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 1. dopisni seji dne 6.3.2023 sprejel Stran 574 1. člen V pravilniku o sprejemu otrok v OŠ Toneta Pavčka- vrtec Cepetavček (Ur. l. RS, št. 43/2013) se v drugem členu črta šesti odstavek, dosedanji sedmi odstavek postane šesti, osmi odstavek pa sedmi. 2. člen V četrtem členu se v tretjem odstavku beseda »aprila » zamenja z besedo »maja«. 3. člen V petem členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Delo komisije za sprejem v vrtec vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije na 1. seji z večino glasov.« 4. člen V sedmem členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Komisija mora obravnavati vse vloge za vpis otrok, ki so vložene v vpisnem roku za vpis otrok v naslednjem šolskem letu. Vloge za vpis otrok, ki 1. 9. tekočega leta ne bodo dosegli starosti 11 mesecev, komisija točkuje in vključi na čakalni seznam. Otrok se v primeru prostih mest vključi v vrtec, ko izpolni starostni pogoj za sprejem otroka.« Komisija se ponovno sestane:  ob oblikovanju novega oddelka med šolskim letom,  v primeru prostega mesta, ki ga ni mogoče zapolniti z otroki s čakalnega seznama.« 5. člen V devetem členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: » (3) Komisija vse ostale vloge točkuje na podlagi naslednjih kriterijev: PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V OŠ TONETA PAVČKA- VRTEC CEPETAVČEK 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. KRITERIJ Odložitev šolanja. Zaposlenost obeh staršev oz. starša, če gre za: - enostarševsko družino, - oba starša študenta, - eden od staršev zaposlen, drugi študent. Zaposlenost samo enega starša. Uvrščenost otroka na čakalno listo v preteklem letu, otrok med letom ni bil sprejet v vrtec. Stalno bivališče otroka in vsaj enega starša na območju občine, ustanoviteljice vrtca. Družina ima v ta vrtec že vključenega enega otroka ali več (ne glede na število otrok). Sprejem dvojčkov ali trojčkov. Težko zdravstveno stanje v ožji družini. Otrok bo dopolnil starost najmanj 11 mesecev in takrat tudi prosi za sprejem: a: do vključno 1. 9. b: do vključno 1. 10. c: do vključno 1. 11. č: do vključno 1. 12. d: do vključno 1. 1. e: do vključno 1. 2. 6. člen V 12. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: ŠTEVILO TOČK 20 30 5 5 30 5 5 5 30 25 20 3 2 1 »(2) Med šolskim letom se nov oddelek odpre oziroma se začnejo za to potrebni postopki, ko je na čakalnem seznamu ali v evidenci vlog toliko otrok s stalnim Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 575 prebivališčem v Občini Mirna Peč (5. točka pri Kriterijih za sprejem otrok v vrtec), da bi se v skladu s standardi in normativi lahko oblikoval en oddelek. Pri sprejemu v oddelek imajo prednost otroci s stalnim prebivališčem v Občini Mirna Peč. V kolikor na čakalnem seznamu ni otrok s stalnim prebivališčem v Občini Mirna Peč, se v vrtec vključi otroke s stalnim prebivališčem izven Občine Mirna Peč.« ter doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Vloge, ki prispejo po razpisu, se do obravnave s strani komisije vodijo v evidenci vlog po datumu prejema. ». 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF,14/15- ZUUJFO, 11/18ZSPDSLS-1 in 30/18), 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011- uradno prečiščeno besedilo, 14/13- popr., 101/13, 55/15- ZFisP, 96/15ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 4. seji, dne 08.03.2023 sprejel 7. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu slovenskih občin in se uporablja s 1. 3. 2022. 1. Številka: 602-3/2023-2 Datum: 6.3.2023 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan OBČINA MISLINJA 362. Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2023 ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MISLINJA ZA LETO 2023 Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Mislinja za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni Občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) Proračun leta 2023 v evrih 8.101.881 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 740 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna Iz sredstev proračuna EU iz strukturnih skladov PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 780 Prejeta sredstva ISPA 5.127.197 4.149.411 3.664.524 249.027 235.760 100 977.786 723.781 4.013 8.700 456 240.836 223.765 0 223.765 9.050 9.050 0 2.741.869 2.684.537 57.332 0 0 II. SKUPAJ ODHODKI 8.362.394 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 70 71 72 73 74 78 (40+41+42+43) 0 0 1.888.345 404.879 48.800 1.327.330 Št. 15/10.3.2023 41 42 43 III. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 576 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 40.000 67.336 2.169.524 43.564 1.223.989 220.487 681.484 0 4.092.912 4.092.912 211.613 211.613 0 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -260.513 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ________________________________________________________________________________________________ Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2023 IV. 75 V. VI. C. VII. 50 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih in družbah, ki so v lasti države ali občine PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov 0 0 0 0 74.209 0 74.209 -74.209 Proračun leta 2023 ZADOLŽEVANJE (500) (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 0 0 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 340.000 340.000 -674.722 NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) -340.000 IX. X. XI. XII. 340.000 260.513 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkpodskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi 674.722 k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine MISLINJA. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu. 2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna ter veljavni ZIPRS. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan . Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2023 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oz. Evropske unije. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: Stran 577 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 55.000 evrov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000 evrov na dolžnika. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Občina Mislinja se v letu 2023 ne bo zadolžila. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni Občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina) se lahko v letu 2023 zadolžijo za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave , namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Mislinja v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-5/2022 Datum: 08.03.2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 363. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2023 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011 ZJF-UPB4, 14/13-pop.101/13, 55/15ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 4. seji dne 08.03.2023 sprejel ODLOK O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2023 1. člen Ta odlok ureja namen in višino porabe sredstev iz proračunske rezerve Občine Mislinja v letu 2023. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 55.000 evrov. Sredstva proračunske rezerve se porabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč. 3. člen O dejanski porabi sredstev za odpravo posledic po neurju bo občinskemu svetu podano poročilo pri zaključnem računu proračuna za leto 2023. 4. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 01.01.2023. Številka: 410-05/2022 Datum: 08.03.2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 364. Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 0072713/2014/7 z dne 26.8.2014) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 4. redni seji dne 8. 3. 2023 sprejel ODLOK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MISLINJA Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa pogoje, postopke in merila za vrednotenje in delitev sredstev namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju športa v Občini Mislinja v okviru letnega programa športa. Merila za vrednotenje in delitev sredstev so sestavni del odloka. Sredstva za sofinanciranje letnega programa športa se zagotovijo v proračunu Občine Mislinja. 2. člen (opredelitev javnega interesa) Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki se določijo v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji. Javni interes v lokalnih skupnostih se določi z občinskimi letnimi programi športa, ki morajo biti v skladu z nacionalnim programom. [4. člen Zakona o športu] Javni interes v občini se uresničuje tako da:  v proračunu Občine Mislinja zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje letnega programa športa,   Stran 578 načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področij športa. 3. člen (letni program športa) Letni program športa je dokument, ki ga sprejme občinski svet in določa vsa področja športa, ki so v koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine in se sofinancirajo iz občinskih proračunskih sredstev v posameznem koledarskem letu. Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v letnem programu športa določi:  področja in športne programe, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna  višino proračunskih sredstev za sofinanciranje letnega programa športa,  obseg in vrsto športnih programov in področij. 4. člen (izvajalci) Izvajalci športnih programov po tem odloku so: 1. športna društva registrirana v Republiki Sloveniji; 2. zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v Občini Mislinja; 3. zavodi za šport po Zakonu o športu; 4. pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 5. ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove; 6. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe; 7. lokalne skupnosti; 8. samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 9. zasebni športni delavci. 5. člen Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja športnih programov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. so registrirani za izvajanje dejavnosti v športu in aktivno delujejo vsaj dve leti, 2. imajo sedež v Občini Mislinja, 3. izvajajo športe programe skladno z odlokom in letnim programom športa, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, 4. imajo za prijavljene dejavnosti:  zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu,  izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,  izvajajo športne programe, ki so predmet javnega razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), za predšolske otroke pa vsaj 30 ur, razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen,  imajo urejeno evidenco članov ter evidenco o udeležencih programov. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Vsebinske določbe 6. člen (programi) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti proračunskih sredstev za vse izvajalce iz proračuna Občine Mislinja lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI: 1.1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; 1.2. športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; 1.3. obštudijska športna dejavnost; 1.4. športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; 1.5. kakovostni šport; 1.6. vrhunski šport; 1.7. šport invalidov; 1.8. športna rekreacija; 1.9. šport starejših. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU: 3.1. izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu; 3.2. statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programom; 3.3. založništvo v športu; 3.4. znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu; 3.5. informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa. 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA: 5.1. športne prireditve; 5.2. javno obveščanje o športu; 5.3. športna dediščina in muzejska dejavnost v športu. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU 7. člen (komisija za izvedbo postopka javnega razpisa) Komisijo, ki vodi postopek s sklepom imenuje župan Občine Mislinja. Komisijo sestavlja predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje je potrebna navadna večina. Naloge komisije so: 1. vodi postopek javnega razpisa; 2. pregled in ocena razpisne dokumentacije; 3. odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog; 4. pregled in ocena vlog na podlagi meril, pogojev in kriterijev navedenih v javnem razpisu ter v tem odloku; 5. izvajalcu razpisa poda predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa; Stran 579 6. vodi zapisnik o svojem delu; 7. pripravi dodatna merila in pogoje, ki se po potrebi vključijo v javni razpis. 8. člen (javni razpis) V skladu z veljavno zakonodajo, tem odlokom in sprejetim letnim programom športa in na podlagi sklepa župana Občina Mislinja izvede javni razpis. Objava javnega razpisa mora vsebovati: 1. naziv in sedež izvajalca razpisa; 2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; 3. predmet javnega razpisa; 4. navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril; 5. predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje; 6. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva; 7. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev; 8. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev; 9. rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa; 10. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo. Razpisna dokumentacija mora vsebovati: 1. razpisne obrazce; 2. navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge; 3. informacijo o dostopnosti do odloka, letnega programa športa ter pogojev, meril in kriterijev 4. vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 9. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) Občina Mislinja besedilo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo objavi v uradnem glasilu lokalne skupnosti ali na svoji spletni strani. Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice vlog. Odpiranje prejetih vlog ni javno. Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (popolna vloga). O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje kraj in čas odpiranja prispelih vlog, imena navzočih članov komisije, naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja in ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. 10. člen (poziv na dopolnitev vloge) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog, komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od petnajst ni. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 11. člen (sklep) Na osnovi odločitve komisije sklep o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Sklep o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. 12. člen (ugovor) Če vlagatelj meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve vloži ugovor pri izvajalcu razpisa. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Predmet pritožbe ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa. O pritožbi odloči župan v roku 60 dni od prejema pritožbe. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi komisijo. 13. člen (objava rezultatov javnega naročila) Po dokončnosti sklepa o izbiri izvajalcev, občina na spletni strani objavi rezultate javnega razpisa. 14. člen (pogodba z izbranimi izvajalci) Ob izdaji sklepa o izbiri pristojni organ občinske uprave vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. V pogodbi se opredeli naziv izvajalca in izbrani program, vsebino in obseg programa, čas realizacije programa, rok za oddaje celoletnega poročila, obseg sredstev, ki se zagotovijo iz proračuna Občine Mislinja, način nadzora nad porabo sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti navedene v pogodbi. 15. člen (dolžnosti in pravica izvajalcev letnega programa športa) Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa, je dolžna javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema javna sredstva. Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje letnega programa športa in prejme javna sredstva za zaposlitev strokovnega delavca, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi le s strokovnim delavcem, ki ima strokovno izobrazbo skladno z 48. členom Zakona o športu. Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnika brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz javnih sredstev mora izvajalec letnega programa športa stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati. Finančna sredstva, ki jih izvajalci letnega programa športa prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni. 16. člen (spremljanje izvajanja letnega programa športa) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrana področja in programe športa najmanj v obsegu, opredeljenem v prijavi na javni razpis, sredstva pa porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni. O izvedbi odobrenih športnih programov morajo izvajalci programov naročniku v pogodbeno dogovorjenem roku Stran 580 predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi sofinanciranih športnih programih, dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na podlagi javnega razpisa in izjavo o resničnosti podatkov. 17. člen (poročila izvajalcev) Izvajalci programov letnega programa športa morajo občinski upravi najkasneje do 28. februarja naslednjega leta na predpisanih obrazcih oddati letno vsebinsko poročilo o izvedbi programov z opredeljenimi cilji in doseženimi rezultati, ter finančno poročilo. Izvajalci letnega programa športa, ki so bili v prejemniki sredstev sofinanciranja in v predpisanem roku niso oddali poročila, niso upravičeni do razpisanih sredstev v tekočem letu. 18. člen (obveznost vrnitve na razpisu pridobljenih sredstev zaradi kršitve pogodbenih določil) V primeru, da je na podlagi nadzora ali iz predloženega poročila ugotovljeno, da prejemnik proračunskih sredstev programa ne izvaja v obsegu in kakovosti kot je bi prijavljen na javni razpis in opredeljen v pogodbi, lahko naročnik od izvajalca zahteva vrnitev proračunskih sredstev. Izvajalec mora vrniti prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi v proračun naročnika, če je bila na podlagi nadzora ali iz predloženega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev oziroma izvajalec ni izvedel odobrenih programov ali če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa v roku, določenem v pogodbi. Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati na prvem naslednjem javnem razpisu za sofinanciranje programov športa. Nadzor nad izvajanjem pogodb in uporabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. 19. člen (strokovna usposobljenost) V skladu s 46. členom Zakona o športu lahko strokovno delo v športu opravlja strokovni delavec, ki ima ustrezno izobrazbo ali usposobljenost in je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za izvajalce dopolnilnega strokovnega dela, ki sodelujejo v procesu športne vadbe. 20. člen (prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019). 21. člen (pogoji in merila) Pogoji in merila za vrednotenje letnega programa športa v Občini Mislinja so sestavni del tega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne z delitvijo sredstev za leto 2023. Številka: 007-2/2019 Datum: 8. 3. 2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 581 PRILOGA - Pogoji in merila za sofinanciranje letnega programa športa 1. Pogoji za vrednotenje športnih programov Prijavitelji športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:  Prijavitelj je tudi izvajalec športnih programov s sedežem v Občini Mislinja  Celoletni programi se izvajajo v času objave javnega razpisa.  V programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega in vrhunskega športa se vrednoti programe, v katere so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi (v nadaljevanju NPŠZ) za prijavitelja. V individualnih športnih panogah (IŠP) in miselnih igrah (MI) mora prijavitelj izkazati njihovo udeležbo na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema potrjenega s strani Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – Združenja športnih zvez, v kolektivnih športnih panogah (KŠP) pa morajo biti registrirani športniki vključeni v ekipe, ki nastopajo na tekmovanjih uradnega tekmovalnega sistema ki se preverja na podlagi uradne evidence registriranih športnikov pri OKS.  Športni programi niso vključeni v program vzgojno-izobraževalnih in vzgojno varstvenih zavodov, ki jih izvajajo zaposleni v zavodu in se izvajajo v poslovnem času zavoda.  Izvajalcu športnih programov v vzgojno izobraževalnem zavodu, ki izvaja šolsko interesno dejavnost, se vrednoti samo strokovni delavec, v kolikor ni vrednoten s strani zavoda.  Isti udeleženec se pri istem izvajalci vrednoti v le enem (1) športnem programu. 2. Razvrstitev športnih programov, panog in izvajalcev Športni programi, panoge in izvajalci se glede na število vadečih ter popolnjenost vadbenih skupin, konkurenčnost in razširjenost športne panoge na nacionalni ter lokalni ravni razdelijo v kakovostne skupne na podlagi naslednjih meril: ŠTEVILO VADEČIH SKUPIN; število vadečih številčno popolnih skupin (preglednica 6). V kolikor je v skupini število manjše od predpisane popolnjenosti v skladu s preglednico 6, se število točk sorazmerno zniža. Upoštevajo se športniki, ki so registrirani v nacionalni panožni športni zvezi pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA: število usposobljenih/izobraženih trenerjev za delo v športu – pogoje da so športni kadri vpisani v razvid strokovno izobraženih in usposobljenih delavcev šport (https://www.gov.si/zbirke/storitve/strokovno-izobrazeni-in-usposobljeni-delavci-v-sportu/) KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE: ponderirano število kategoriziranih športnikov izvajalca po podatkih OKSZŠZ (MLR in DR = 1 točka, PR=2 točki, MR=3 točke, OR=5 točk) RAZŠIREJOST ŠPORTNE PANOGE NA DRŽAVNEM NIVOJU: število vseh registriranih športnikov NPŠZ po podatkih OKS-ZŠZ RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE ZNOTRAJ DRUŠTVA: število registriranih športnikov izvajalca po podatki_OKS_ZŠZ. KRITERIJ ŠTEVILO VADEČIH SKUPIN Število točk KOMPETENTNOST STROKOVNEGA KADRA Število točk KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE Število točk RAZŠIRNOST – ŠT. REGISTRIRANIH TEKMOVALCEV NA NIVOJU DRŽAVE Število točk RAZŠIRNOST – ŠT. REGISTRIRANIH TEKMOVALCEV (IZVAJALEC) Število točk RAZVRSTITEV V KAKOVOSTNE SKUPINE najmanj 2 skupini 3 skupine 4 skupine 5 in več skupin 5 10 15 20 1 trener 2 trenerja 3 trenerji 4 in več trenerjev 5 1-5 točk 10 6-15 točk 15 16-30 točk 20 31 točk in več 3 0-500 8 501-1000 12 1001-2000 15 nad 2000 5 1-5 10 6 -10 15 11-20 20 nad 20 6 12 18 25 Preglednica 1: merila za razvrščanje izvajalcev LPŠ v kakovostne skupine Posamezni izvajalci se glede na dosežene točke razvrstijo v 3 kakovostne skupine. Izvajalec lahko doseže po teh merilih maksimalno število 100 točk. KAKOVOSTNA SKUPINA KRITERIJ RAZVRSTITVE SKUPINA 1 SKUPINA 2 SKUPINA 3 70 – 100 točk 50 – 69 točk manj kot 50 točk in vsi izvajalci netekmovalnih športov (PRO, PP, ŠI, RE, ŠSta) Preglednica 2: korekcijski faktorji po posameznih kakovostnih skupinah KOREKCIJSKI FAKTOR 3 2 1 Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 582 Na podlagi razvrstitve v kakovostno skupino se skupno število doseženih točk pri posameznem športnem programu pomnoži s korekcijskim faktorjem iz gornje preglednice. 2. Elementi vrednotenja športnih programov glede usposobljenosti strokovnih kadrov in športnih objektov V športnih programih se vrednoti delo strokovnih delavcev in uporaba športnih objektov, ki se točkujejo glede na število opravljenih ur letne športne vadbe. Pri strokovnem kadru se skupno število doseženih točk korigira s faktorjem usposobljenosti strokovnega kadra (preglednica 3), za uporabo športnih objektov pa s korekcijskim faktorjem vrste športnega objekta za vadbo (preglednica 4). Pri tekmovalnih športih se dodatno točkuje tudi uspešnost posameznega športnika ali ekipe ter kategorizacija športnika (preglednica 7). Stopnja usposobljenosti 1. stopnja usposobljenosti Korekcijski faktor 0,80 2. stopnja usposobljenosti 0,90 Izobrazba športne smeri 1,00 Preglednica 3: korekcijski faktorji glede na stopnjo strokovne usposobljenosti. V Občini Mislinja športniki koristijo različne vrste športnih objektov, ki so po teh merilih razdeljeni v naslednje skupine: SKUPINA 1: Center za zdravje in šport, smučarsko skakalni center Mislinja, SKUPINA 2: Telovadnica OŠ Mislinja, SKUPINA 3: Strelišče Dolič, Telovadnica OŠ Dolič, Telovadnica OŠ Kozjak, Telovadnica OŠ Završe, ŠC stari bajer, športni objekti v sosednjih občinah, s katerimi Občina Mislinja ne razpolaga (kegljišča, tenis igrišča..) SKUPINA 4: Športna igrišča (Gornji Dolič, Straže, Dovže, OŠ Mislinja, POŠ Završe, POŠ Kozjak) SKUPINA 5: Ostale nedefinirane športne površine VRSTA ŠPORTNEGA OBJEKTA Korekcijski faktor skupina 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4 skupina 5 1,25 1,00 0,75 0,50 0,25 Preglednica 4: korekcijski faktorji za športne objekte 3. Vrednotenje po posameznih programih športa 3.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (ŠVOM prostočasno - PRO) V skupino ŠVOM prostočasno sodijo športne dejavnosti od predšolskih otrok do vključno mladih v starosti do 19 let. V tem sklopu se upoštevajo organizirane oblike športne vadbe netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki predstavlja nadgradnjo šolske športne vzgoje, so vzgojno naravnani in ne sodijo v sklop uradnih tekmovalnih sistemov nacionalnih panožnih zvez (NPŠZ). ŠVOM prostočasno zajema promocijske športne programe, ki jih pretežno izvajajo vzgojno izobraževalni zavodi s ciljem povečanja gibalnih sposobnosti. To so programi Mali sonček (MS), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP) in še nekateri drugi programi. Med ŠVOM prostočasno se uvrščajo tudi šolska športna tekmovanja (ŠŠT), med katere spada udeležba šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah na lokalni ali državni ravni. V primeru, da se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kulikuruma) in/ali je financiran s strani MIZŠ (Zavod za šport Planica), ni predmet LPŠ občine. Vrsta programa Merilo Točke MS/udeleženec oz. skupina MS, ZS, KR, NSP ter ostali programi udeleženec 2 ŠŠT - občinski nivo skupina 15 ŠŠT - državni nivo skupina 20 Preglednica 5: Točkovanje ŠVOM prostočasno za promocijske športne programe in ŠŠT Promocijski programi ŠVOM prostočasno se ovrednotijo tako, da se število udeležencev oz. skupin pri ŠŠT pomnoži s številom točk iz razpredelnice in skupno število točk z vrednostjo točke. Naslednja oblika športnih dejavnosti ŠVOM prostočasno so celoletni programi, ki potekajo najmanj 30 tednov v obsegu vsaj 45 ur letno za predšolske otroke in 60 ur letno za šoloobvezne otroke. Točkovanje Strokovni kader Objekt 45 45 Velikost skupine 8 - 12 Št. ur/teden 1,5 šoloobvezni (do 11 let) 8- 16 2 30 60 60 šoloobvezni (do 15 let) 8 - 16 2 30 60 60 Starostna skupina predšolski (do 6 let) Št. tednov 30 Št. 15/10.3.2023 mladina (do 19 let) Uradno glasilo slovenskih občin 8 - 16 2 Stran 583 60 30 60 Preglednica 6: Točkovanje ŠVOM prostočasno za celoletne športne programe Celoletni programi ŠVOM prostočasno se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru za posamezno starostno skupino iz preglednice 4 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 3), ki se jim prišteje število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objekta (preglednica 2). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni starostni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke. 3.2 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM usmerjeni) ŠVOM usmerjeni predstavlja programe za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrt za skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. Programi ŠVOM usmerjeni se na podlagi starostne meje, opredeljene v 32. členu Zakona o športu delijo na pripravljalne programe, ki zajemajo načrtovane športne aktivnosti s ciljem priprave najmlajših na prihajajoča športna tekmovanja (starostna skupina od 7 - 11 let) ter tekmovalne programe z registriranimi tekmovalci, vključenimi v uradne tekmovalne sisteme NPŠZ (starostne skupine od 12 - 19 let). Za pridobitev sredstev sofinanciranja pripravljalnih programov so upravičena tista športna društva in klubi, ki hkrati izvajajo tudi tekmovalne programe ŠVOM usmerjeni. Znotraj tekmovalnih programov ŠVOM usmerjeni se glede na dosežene rezultate v pretekli sezoni (vadbene skupine nad 12 let starosti) ekipe in tekmovalci razvrščajo v dve kakovostni ter tri tekmovalne ravni. a) RAVEN II - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ IŠP/MI: V isti starostni skupini se vsi prijavljeni tekmovalci izkažejo z rezultatom na uradnem državnem prvenstvu (DP) oz. uradni jakostni lestvici NPŠZ ali dokažejo (dokumentirajo) nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. KŠP: Ekipe dosežejo rezultat na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica). Pri točkovanju se upoštevajo podatki števila ur vadbe iz preglednice 7 b) RAVEN I - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ IŠP/MI: V isti starostni skupini najmanj trije(3) tekmovalci dosežejo v pretekli sezoni rezultat v prvi tretjini nastopajočih na uradnem DP oz na uradni jakostni lestvici NPŠZ, ali eden od tekmovalcev znotraj posamezne starostne skupine doseže naslov državnega prvaka. Preostali tekmovalci do popolnitve kvote za popolno skupino pa dokažejo nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. z faktorjem 2,5 v primeru osvojitve naslova državnega prvaka. KŠP: Ekipa iste starostne skupine v pretekli sezoni doseže rezultat v prvi tretjini uradnega DP (končna lestvica vseh lig). Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. s faktorjem 2,5, v koliko ekipa doseže naslov državnega prvaka znotraj posamezne starostne skupine. Pri vrednotenju programov ŠVOM usmerjeni se upoštevajo dodatne točke za dodatne programe športne vadbe v primeru, da imajo vključene kategorizirane športnike s statusom športnika mladinskega ali perspektivnega razreda (MR, PR). Pogoj za vrednotenje kategoriziranih športnikov je zadnja objava kategorizacije s strani OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Mislinja. Starostna skupina Min. vel. skupine Št. ur/teden Št. tednov Točkovanje IŠP KŠP Strokovni kader Objekt pripravljalni (7 - 11 let) 6 12 3 30 90 90 tekmovalni (12 - 13 let) 6 12 4,5 40 180 180 tekmovalni (14 - 15 let) 6 12 4,5 40 180 180 tekmovalni (16 - 17 let) 6 12 6 40 240 240 tekmovalni (18 - 19 let) 6 12 6 40 240 240 Preglednica 7: Točkovanje ŠVOM usmerjeni za celoletne tekmovalne športne programe Programi ŠVOM usmerjeni se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru za posamezno starostno skupino iz preglednice 7 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 3). Točkam za strokovni kader se prišteje še število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objekta (preglednica 4). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni starostni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se korigira še z faktorjem tekmovalne in kakovostne ravni ter pomnoži z vrednostjo točke. 3.3 Programi kakovostnega športa (KŠ) Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 584 V programe KŠ se uvrščajo športniki in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ. Vsakemu izvajalcu se praviloma prizna samo ena vadbena skupina v KŠ. Upoštevata SE dve kakovostni ravni. a) RAVEN II - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ IŠP/MI: V članski konkurenci se vsi prijavljeni tekmovalci izkažejo z rezultatom na uradnem državnem prvenstvu (DP) oz. uradni jakostni lestvici NPŠZ ali dokažejo (dokumentirajo) nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. KŠP: Članska ekipa doseže rezultat na uradnem DP NPŠZ (končna lestvica). Pri točkovanju se upoštevajo podatki števila ur vadbe iz preglednice 8. b) RAVEN I - priprava na tekmovanja in doseganje rezultatov na uradnih tekmovanjih NPŠZ IŠP/MI: V članski konkurenci najmanj trije (3) tekmovalci dosežejo rezultat v prvi tretjini nastopajočih na uradnem DP oz. na uradni jakostni lestvici NPŠZ ali eden od tekmovalcev znotraj posamezne starostne skupine doseže naslov državnega prvaka. Preostali tekmovalci do popolnitve kvote za popolno skupino pa dokažejo nastopanje na tekmovanjih pod okriljem NPŠZ. Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. z faktorjem 2,5 v primeru osvojitve naslova državnega prvaka. KŠP: Članska ekipa doseže rezultat v prvi tretjini uradnega DP (končna lestvica vseh lig). Pri točkovanju se pripadajoče število točk iz preglednice 5 pomnoži s faktorjem 1,5 oz. s faktorjem 2,5, v koliko ekipa doseže naslov državnega prvaka znotraj posamezne starostne skupine. Pri vrednotenju programov KŠ se upoštevajo dodatne točke za dodatne programe športne vadbe v primeru, da imajo vključene kategorizirane športnike s statusom športnika državnega razreda (DR). Pogoj za vrednotenje kategoriziranih športnikov je zadnja objava kategorizacije s strani OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Mislinja (preglednica 9). Min. vel. skupine IŠP KŠP Vrsta programa kakovostni šport - člani/članice 6 Št. ur/teden Št. tednov Točkovanje objekt 6 40 240 12 Preglednica 8: Točkovanje KŠ Programi KŠ se ovrednotijo tako, se število točk za objekt, v katerem se izvaja vadba korigira s korekcijskim faktorjem objekta iz preglednice 4. Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni starostni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke. 3.4 Programi vrhunskega športa (VŠ) Športniki, ki dosegajo vrhunske športne dosežke in imajo status kategoriziranih športnikov olimpijskega razreda (OR), svetovnega razreda (SR) in ali mednarodnega razreda (MR) so pri vrednotenju upravičeni do dodatnih točk za programe športen vadbe pod pogojem, da je zadnja objava kategorizacije s strani OKS-ZŠZ pred objavo javnega razpisa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini Mislinja. V primeru, da pri kolektivnem športu doseže status kategoriziranega športnika celotna ekipa, se število točk vsakega kategoriziranega športnika v ekipi korigira s faktorjem 0,25. Kategorizacija Število točk /udeleženec mladinski razred (MLR) 10 perspektivni razred (PR) 20 državni razred (DR) 30 mednarodni razred (MR) 40 svetovni razred (SR) 60 olimpijski razred (OR) 80 Preglednica 9: Dodatno točkovanje za kategorizirane športnike 3.5 Programi športne rekreacije (RE) in šport starejših (ŠSta) Progami športne rekreacije (RE) zajemajo športne dejavnosti odraslih vseh starosti od 19 leta do 65 leta dalje s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa, ohranjanja zdravja in dobrega počutja. Od 65 leta dalje pa se starejše odrasle osebe vključujejo v programe športa starejših (ŠSta). Program športa športna rekreacija Min. vel. skupine 20 Št. ur/teden 2 Št. tednov 30 Točkovanje Strokovni kader Objekt 60 60 Št. 15/10.3.2023 šport starejših Uradno glasilo slovenskih občin 15 2 60 30 Stran 585 60 Preglednica 10: Točkovanje programov ŠR in ŠSta Programi RE in ŠSta se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru na področju športne rekreacije in športa starejših iz preglednice 10 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 3). Točkam za strokovni kader se prišteje še število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objekta (preglednica 4). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke. 3.6 Programi športa invalidov (ŠI) Cilj programa športa invalidov je omogočiti enakovredno sodelovanje invalidnih oseb pri prostočasnih športnih dejavnostih. Vrednotijo se celoletni programi v trajanju najmanj 30 tednov v obsegu vsaj 60 ur letno Program športa šport invalidov Velikost skupine Št. ur/teden Št. tednov 8 - 10 2 30 Točkovanje Strokovni kader Objekt 60 60 Preglednica 11: Točkovanje programov ŠI Programi ŠI se ovrednotijo tako, da se število točk pri strokovnemu kadru na področju športa invalidov iz preglednice11 pomnoži s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra (preglednica 3). Točkam za strokovni kader se prišteje še število točk za uporabo objekta, pomnožene s korekcijskim faktorjem za vrsto objekta (preglednica 4). Skupno število točk se v primeru nepopolne skupine sorazmerno zmanjša glede na dejansko število članov v vadbeni skupini v primerjavi z minimalnim številom velikosti vadbene skupine (dejansko število članov v vadbeni skupini /minimalna velikost skupine). Dobljeno število točk se pomnoži z vrednostjo točke. 3.7 Usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje športnih kadrov Razen samih programov športa so predmet vrednotenja tudi programi usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, ki jih izvajajo v NŠPZ po veljavnih programih usposabljanja in izpopolnjevanja , ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport oz. pri strokovnih organih NPŠZ. Vrsta izobraževanja Število točk /udeleženec Izpopolnjevanje (licenciranje) 15 Usposabljanje (1., 2. stopnja) 60 Preglednica 12: Točkovanje za usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 3.8 Organiziranost v športu Športna društva predstavljajo interesna in prostovoljna združenja občanov, ki so temelj slovenskega modela športa in predstavljajo osnovo za obstoj ter razvoj športa na lokalni ravni. Ker je delovanje športnih društev v javnem interesu se v LPŠ zagotavljajo tudi sredstva za njihovo osnovno delovanje. Upoštevajo se samo športno aktivni člani društva, ki izvajajo programe športa, pri čemer se za področje ŠVOM prostočasno, programe športne rekreacije in športa invalidov točkuje število let neprekinjenega delovanja športnega društva (dokazilo) in število članov s plačano članarino za preteklo leto, pri programih ŠVOM usmerjeni in KŠ pa se točkuje število let neprekinjenega delovanja ter število registriranih članov v NPŠZ. Delovanje športnih društev Število točk /udeleženec Neprekinjeno delovanje (št. točk/leto) Člani s plačano članarino (št. točk /člana) Registrirani člani NPŠZ- kolektivni šport (št. točk/tekmovalca) Registrirani člani NPŠZ- individualni šport (št. točk/tekmovalca) 1 0,5 1,5 2 Preglednica 13: Točkovanje delovanja športnih društev Pri športnih društvih in klubih, katerih osnovna dejavnost je izvajanje programov na področju KŠ in ŠVOM, ki hkrati izvajajo tudi določene programe rekreacije, se točkuje organiziranost v športu samo za ŠVOM in KŠ. Podobno velja tudi za društva, pri katerih je prioritetna dejavnost rekreacija, ki izvajajo tudi določne programe ŠVOM prostočasno, se točkuje organiziranost v športu samo za programe športne rekreacije in športa starejših. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 586 3.9 Športne prireditve Sredstva so namenjena za kritje materialnih stroškov športnih prireditev promocijske narave, ki spodbujajo športno dejavnost prebivalstva in so v celoti izvedena v organizaciji društva. Med te se ne šteje udeležba na uradnih tekmah v okviru NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) in niso predmet vrednotenja. Število točk je odvisno od vrste športne prireditve (ranga) in števila aktivnih udeležencev prireditve. Vrsta športne prireditve Število točk glede na število aktivnih udeležencev in vrsto športne prireditve do 50 51-100 101-150 151-200 201-250 nad 250 Občinska 20 30 40 50 60 70 Medobčinska 30 40 50 60 70 80 Jubilejna 30 40 50 60 70 80 Državna Mednarodna 50 80 70 100 80 120 90 140 100 160 120 180 Preglednica 14: Točkovanje organiziranja športnih prireditev 4. Upravljanje športnih objektov Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov upravljanja in sofinanciranja vzdrževanja športnih objektov , s katerimi upravljajo športna društva 4.1 Stroški upravljanja športnih objektov Predmet sofinanciranja so stroški porabe električne energije, komunalnih storitev (voda, odvoz smeti) ter stroški ogrevanja prostorov, zavarovanja objekta in zavarovanja odgovornosti. Društva se zavezujejo, da bodo zagotavljala racionalno rabo električne in toplotne energije. Do teh sredstev so upravičena športna društva, ki upravljajo z športnimi objekti in plačujejo navedene stroške upravljanja. Maksimalna višina upravičenih stroškov je do 70 % skupnih stroškov upravljanja, ki se ugotovijo na podlagi dokazil dejanskih stroškov iz preteklega leta. Sredstva sofinanciranja upravljanja športnih objektov se izplačajo po predložitvi računov in potrdil izvedenih plačil stroškov porabe električne energije, ogrevanja, komunalnih storitev in zavarovanja v tekočem letu. Sredstva za upravljane objektov se zagotavljajo iz proračunske postavke letnega programa športa. V kolikor 70 % delež prijavljenih stroškov upravljanja objektov s strani izvajalcev letnega programa športa presega zagotovljena proračunska sredstva, se posameznim prosilcem zagotovi sorazmerni delež višine dejanskih stroškov upravljanja objektov do zneska razpoložljivih sredstev v okviru letnega programa športa za namen upravljanja športnih objektov. 4.2 Sofinanciranje vzdrževanja v športnih objektov Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov vzdrževanja športnih objektov, ki so v lasti ali upravljanju društev v Občini Mislinja in se zagotavljajo v vsakoletnem proračunu na posebni proračunski postavki. Sofinancirajo se lahko tudi storitve na področju svetovanja, ki obsega vzdrževanje in obratovanje objekta. Kot tudi vzdrževanje javnih športnih objektov, ki so v lasti ali upravljanju društev. Prav tako se lahko financira tudi športna oprema (vgrajena) za tiste objekte, ki so v lasti ali upravljanju društev. Sredstva za financiranje vzdrževanja javnih športnih objektov, ki so v lasti Občine Mislinja, se zagotavljajo na posebni proračunski postavki. Društva, ki na podlagi koncesijske pogodbe z občino upravljajo javne športne objekte so dolžna, v primeru, da objekte tudi komercialno tržijo oziroma zaračunavajo uporabo športnih površin, stroške vzdrževanja pokriti iz plačane uporabnine. Razdelitev sredstev za vzdrževanje na posameznega nosilca je odvisna od planiranega denarja v proračunu in števila prosilcev. 4.2.1 Način razdelitve sredstev za sofinanciranje vzdrževanja v športnih objektov Delež sofinanciranja vzdrževanja športnih objektov je odvisna od skupne vrednosti prijavljenih stroškov, pri čemer se razpoložljiva sredstva razdelijo med prosilce sorazmerno glede na višino stroškov posameznega vlagatelja in skupne višine razpoložljivih sredstev proračunske postavke za vzdrževanje športnih objektov. Razen omenjenega se izračuna znesek pripadajočih sredstev posameznemu prosilcu sredstev korigira ob upoštevanju dodatnih meril: 1) Pomen športnega objekta Opis objekta Število točk Objekt državnega pomena 25 Objekt širšega pomena na področju regije 20 Objekt občinskega pomena 10 Objekt namenjen rabi v ožjem delu občine 5 2) Finančni kriterij Delež lastnih sredstev investitorja nad 50 % 30 - 50 % Število točk 25 15 Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 587 10 pod 30 %- vendar najmanj 20% Društvo mora ob prijavi na razpis podati izjavo s strani pooblaščene osebe društva, da društvo zagotavlja predvidene delež lastnih sredstev. 3) Sofinanciranje proračunskih sredstev v preteklosti Opis Število točk investitor še ni prejel sredstev sofinanciranja 25 investitor za objekt že prejel sredstva pred tremi leti 20 Investitor prejel sredstva pred dvema letoma 10 Investitor prejel sredstva v preteklem letu 5 4) Zasedenost objekta Obseg zasedenosti zasedeno celo leto zasedeno od 6 do 9 mesecev zasedeno manj kot 6 mesecev Število točk 25 20 10 Odobrena sredstva se izplačajo na podlagi predloženih dokazil o višini stroškov vzdrževanja (račun, dokazilo o plačilo računa) , pri čemer bodo odobrena sredstva izplačana v znesku, znižano za prijavljeno vrednost lastnih sredstev društva. 4.2.2 Izračun odobrenih sredstev sofinanciranja za vzdrževanje (VSof) Na podlagi števila točk, ki jih je dosegel prijavitelj investicij, se izračuna faktor s katerim se korigira pripadajoč sorazmerni delež sofinanciranja stroškov vzdrževanja v športnega objekta na naslednji način: TPrij/ TSum = KFvzd TPrij - število doseženih točk prijavitelja TSum - vsota točk vseh prijaviteljev KFVzd - korekcijski faktor Z dobljenim korekcijskim faktorjem KFVzd se korigira višina vrednosti stroškov posameznega prijavitelja na naslednji način VPrij + VPrij* KFInv = VKor VPrij - vrednost prijavljenih stroškov za vzdrževanje IKor - korigirana vrednost stroškov za vzdrževanje. Na podlagi izračuna korigirani vrednosti prijavljenih stroškov vzdrževanja (VKor) se izračuna dejanski korigiran znesek sofinanciranja investicije v športni objekt, ki se dodeli posameznemu vlagatelju: ∑VSr/∑ VKor* VPrij = VSof ∑ISr - višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje stroškov vzdrževanja športnih objektov ∑ IKor - vsota korigiranih zneskov vseh prijavljenih stroškov vzdrževanja VPrij - vrednost prijavljenih stroškov VSof - odobreni znesek sofinanciranja stroškov vzdrževanja 5. Sofinanciranje uporabe telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport Sredstva so namenjena sofinanciranju uporabnine za uporabo telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport. Uporabnina se sofinancira izvajalcem programov ŠVOM prostočasno in ŠVOM usmerjeni, ki izvajajo vadbo v omenjenem objektu časovno izven obveznega učnega procesa (kulikuruma). Izračun višine sofinanciranja se izvede tako, da se na podlagi prijav vseh vlagateljev, ki kandidirajo in so po veljavnih merilih upravičeni do sredstev sofinanciranja za uporabo predmetnih športnih objektov ugotovi skupno število ur najema posameznega športnega objekta ki se pomnoži s pripadajočim številom točk za uporabo objekta. Znesek razpoložljivih sredstev sofinanciranja najema športnih objektov se deli s skupnim številom točk. Dobljena vrednost točke se pomnoži z dodeljenim številom točk najemniku športnega objekta, ki je upravičen do sofinanciranja najema športnega objekta. Uporabnina športnega objekta Število točk /uro Center za zdravje in šport 2 Telovadnica OŠ Mislinja 1 Preglednica 13: Točkovanje najema športnih objektov Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 588 Izplačilo odobrenih sredstev sofinanciranja uporabe športnih objektov se izvede maksimalno do dejanske višine nastalih stroškov brez DDV za uporabo športnih objektov v obdobju začetka decembra preteklega leta, do konca novembra tekočega leta. 6. Dodatno sofinanciranje trenerskega kadra v programih tekmovalnih športov (ŠVOM usmerjeni, KŠ, VŠ) Sredstva sofinanciranja trenerskega kadra so namenjena nosilcem in izvajalcem tekmovalnih športnih programov v okviru letnega programa športa, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje na javnem razpisu za dodelitev sredstev letnega programa športa v Občini Mislinja. Namen sofinanciranja je pokritje stroškov dela trenerjev v programih tekmovalnih športov. Sredstva se zagotavljajo iz posebne proračunske postavke. 7.1 Pogoji za dodelitev sredstev sofinanciranje trenerskega kadra Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje za pridobitev dodatnih sredstev sofinanciranja strokovnega kadra v programih tekmovalnih športov (ŠVOM usmerjeni, KŠ in VŠ):  vključenost prosilca, kluba v nacionalno panožno zvezo,  vključenost panožne zveze v olimpijsko družino športnih panog,  klub, ki kandidira za sofinanciranje trenerskega kadra mora imeti status društva, ki deluje v javnem interesu,  da je klub, ki izpolnjuje programe v individualnih ali kolektivnih športih in v katerih športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalne panožne športne zveze za naslov državnega prvaka,  da je klub, ki kandidira za sredstva, pomemben promotor Občine Mislinja,  da tekmovanja potekajo skozi vse leto, kar utemeljuje potrebo po stalnem, zaposlenem trenerju,  da je prisotnost trenerja potrebna vsak dan v tednu, vključno z soboto in nedeljo, ko potekajo tekmovanja in to skozi vse leto in da ima organizirano vadbo najmanj v treh starostnih kategorijah (do mladincev), brez upoštevanja članske kategorije,  da je klub ki se ponaša s tradicijo,  dosedanje delo oziroma reference. 7.2 Merila za vrednotenje in sofinanciranje strokovnega kadra Sredstva za sofinanciranje strokovne kadra se določijo glede na število dejanskih ur vadbe (število ur = število točk) in stopnjo usposobljenosti (kompetentnost strokovnega kadra). Na podlagi izkazanega števila ur posameznega strokovnega delavca se dodeli število točk, ki se korigirajo s korekcijskim faktorjem kompetentnosti strokovnega kadra iz preglednice 3. Doseženo število točk se pomnoži z vrednostjo točke. Odobrena sredstva se izplačajo na podlagi predloženih dokazil o višini plačanih sredstev posameznim trenerjem iz katerih ja razvidno število realiziranih ur trenerja na področju športne vadbe v obdobju od začetka decembra preteklega leta do konca meseca novembra v tekočem letu, maksimalno do višine financiranja trenerskega kadra. 365. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade v Občini Mislinja Na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list Republike Slovenije, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na ____ seji dne ______ sprejel  Zap. št. 3. Kriteriji Možno št. točk Število članov iz občine Mislinja (od tega)  do 5 članov  od 6 do 10 članov  od 11 do 20 članov  od 21 do 40 članov 20 Od tega za posamezne kriterije 3 5 10 15 20 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 123-2/2013 Datum: Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV ZA MLADE V OBČINI MISLINJA 1. člen V Pravilniku so sofinanciranju programov za mlade v Občini Mislinja se spremeni 3. točka 11. člena pravilnika, tako da se glasi: od 41 članov in več 366. Letni program športa Občine Mislinja za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja vzdrževanja športnih objektov ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2023 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, štev. 94/2007 – UPB2, 76/08, 79/09 in 51/10), 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, štev. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v RS za obdobje 2014 - 2023 (Uradni list RS, štev. 26/14), Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/19), je občinski svet Občine Mislinja na svoji 4. redni seji, dne 8. 3. 2023 sprejel Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 589 LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE MISLINJA ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV IN PRIREDITEV, NAJEMA IN UPRAVLJANJA OBJEKTOV, SOFINANCIRANJA VZDRŽEVANJA ŠPORTNIH OBJEKTOV TER SOFINANCIRANJA TRENERSKEGA KADRA ZA LETO 2023 1.0. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter športne prireditve 1. člen Letni program športa Občine Mislinja za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja vzdrževanja v športnih objektov ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2023 (v nadaljevanju: LPŠ) zagotavlja, da bo Občina Mislinja iz občinskega proračuna za leto 2023 izvajalcem športnih programov namenila sredstva v višini 73.563,00 €, v okviru katerih so planirana sredstva tudi za upravljanje športnih objektov in sofinanciranja stroškov uporabe telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport. Na ločenih stroškovnih mestih v proračunu Občine Mislinja so planirana sredstva v višini 12.960,00 € za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektih ter sredstva za sofinanciranje trenerskega kadra v višini 25.000,00 €. Proračunska sredstva se bodo zagotavljala tistim športnim društvom in klubom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu z nacionalnim programom športa in v interesu občine. Skupaj vrednost programa: 2. člen V skladu z Nacionalnim programom športa v RS (v nadaljevanju: nacionalni program) in Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Mislinja obsega LPŠ naslednje vsebine: I. Športni programi 1.0. Prostočasna športna vzgoja otrok, mladine (ŠVOM prostočasno) 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine promocijski programi 1.2. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine celoletni programi  Izvajanje programa: 5.950,00 EUR  Organiziranost: 550,00 EUR SKUPAJ: 6.500,00 EUR 2.0. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (ŠVOM usmerjeni)  Izvajanje programa: 38.500,00 EUR  Organiziranost: 3.500,00 EUR SKUPAJ: 42.000,00 EUR 3.0. Kakovostni in vrhunski šport (KŠ, VŠ):  Izvajanje programa: 5.650,00 EUR  Organiziranost: 400,00 EUR SKUPAJ: 6.050,00 EUR 4.0. Športna rekreacija in šport starejših (ŠR, ŠSt)  Izvajanje programa: 6.480,00 EUR  Organiziranost: 720,00 EUR SKUPAJ: 7.200,00 EUR 5.0. Šport invalidov  Izvajanje programa:  Organiziranost: SKUPAJ: II. 620,00 EUR 70,00 EUR 690,00 EUR Razvojne in strokovne naloge v športu 1.1. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov: 1.500,00 EUR 1.2. Mednarodne, državne, medobčinske , občinske in druge športne prireditve: 1.400,00 EUR 2.900,00 EUR 2.0 Sredstva za sofinanciranje trenerskega kadra Vrednost programa: 25.000,00 EUR III. Športni objekti 1.0 Sredstva za sofinanciranje najema telovadnice OŠ Mislinja in Centra za zdravje in šport – Vrednost programa: 5.123,00 EUR 2.0 Sredstva za upravljanje športnih objektov 2.1 Stroški upravljanja športnih objektovVrednost programa: 3.100,00 EUR 2.2 Sredstva sofinanciranja vzdrževanje športnih objektov - Vrednost programa: 12.960 EUR 3. člen Na osnovi sprejetega letnega programa športa z merili za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja športnih objektov, vzdrževanja športnih objektov ter sofinanciranja trenerskega kadra v letu 2023, bo objavljen javni razpis za sofinanciranje programov športa za leto 2023. Sredstva za sofinanciranje LPŠ se razdelijo v celoti na podlagi izvedenega javnega razpisa ter vrednotenja prispelih programov športa v skladu z merili in kriteriji določenimi LPŠ. 4. člen Izvajalci lahko kandidirajo za sredstva lokalne skupnosti s programi v maksimalnem obsegu, ki je določen za posamezni program pod pogojem, da izpolnjujejo formalne pogoje iz Odloka o postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja. Višina sredstev, ki jo prejmejo posamezni izvajalci programov, se določi na osnovi prejetih točk v skladu z merili iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika. 5. člen Opredeljena namenska sredstva se razdelijo in porabijo v celoti za planirane namene. Če sredstev tekom leta ni mogoče porabiti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za porabo, lahko občinski svet ob sprejemanju rebalansa proračuna spremeni znesek namenskih sredstev in sprejme odločitev, da se del sredstev nameni v druge namene. Prerazporeditev teh sredstev predstavlja sočasno tudi spremembo letnega programa športa. 6. člen Letni program športa začne veljati naslednji dan po sprejemu na občinskem svetu in se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov športa v Občini Mislinja v letu 2023. Ta letni program športa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671 - 1/2023 Datum: 8. 3. 2023 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA PREVALJE 367. Pravilnik o sofinanciranju ravnanja z azbestnimi odpadki v Občini Prevalje Na podlagi 2. in 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-1O), Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebuje azbest (Uradni list RS, št. 34/08 in 44/22 – ZVO-2) ter 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, 45/2022) je Občinski svet Občine Prevalje na 4. seji dne 09.03.2023 sprejel PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU RAVNANJA Z AZBESTNIMI ODPADKI V OBČINI PREVALJE I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določa način in pogoje ter postopek za dodeljevanje proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine s stanovanjskih, kmetijskih in drugih privatnih gospodarskih objektov na območju občine Prevalje. 2. člen Občina Prevalje s podeljevanjem proračunskih sredstev vzpodbuja zamenjavo azbestne kritine z okolju in zdravju prijaznejšimi materiali. Višina sredstev, ki so letno namenjena za odstranjevanje azbestne kritine, je določena v Odloku o proračunu Občine Prevalje za posamezno leto. 3. člen Upravičenci do prejema proračunskih sredstev po tem pravilniku so občani – fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini Prevalje in so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih, kmetijskih in drugih privatnih gospodarskih objektov ali stanovanjskih enot. 4. člen Splošni pogoji za pridobitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine:  objekti, s katerih se odstranjuje azbestna kritina, morajo biti locirani na območju občine Prevalje in namenjeni stanovanjski rabi (stanovanjski objekti, garaže, drvarnice), kmetijski in drugi privatni gospodarski rabi;  investitorji in izvajalci del morajo pri ravnanju z azbestnimi odpadki izvajati predpisane ukrepe s področja varstva okolja in varstva pri delu;  prosilec lahko pridobi proračunska sredstva za kritje dela stroška odlaganja odpadne azbestne kritine na odlagališču komunalnih odpadkov v višini 120 EUR/tono. II. Postopek za delitev proračunskih sredstev 5. člen Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v posameznem proračunskem letu se objavi na spletni strani Občine Prevalje. 6. člen Javni razpis mora vsebovati:  pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;  predmet javnega razpisa;              Stran 590 navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu; navedbo maksimalne višine sredstev, ki jih lahko prejme posamezni prosilec; navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva; pogoje pod katerimi se dodeljujejo sredstva; višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa; navedba pooblaščenega prevzemnika, pri katerem je možno odložiti azbestno kritino; določitev obdobja, v katerem morajo biti izvedena dela; skrajni rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev; naslov, na katerega se vložijo vloge; rok, v katerem bo izdana odločba o dodelitvi sredstev; navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena k vlogi; določbo, da se nepopolne in nepravočasno ali nepravilno vložene vloge ne bodo upoštevale; druge potrebne podatke. 7. člen Vloga za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine mora obvezno vsebovati:  ime, priimek in naslov prosilca ter lokacijo (naslov, parc. št.) objekta na katerem se izvaja poseg;  soglasje lastnika stanovanjskega, kmetijskega in drugega privatnega gospodarskega objekta k izvedenemu posegu, če je prosilec najemnik;  okvirna količina oz. teža azbestne kritine namenjene za koriščenje sredstev;  fotografija objekta pred zamenjavo kritine in po zamenjavi kritine;  drugo dokumentacijo, ki je v razpisu zahtevana;  izjavo, da za odstranitev azbestne kritine ni bila dodeljena državna pomoč oziroma, če je bila, kolikšen delež je bil pridobljen iz drugih virov. 8. člen Postopek izvedbe javnega razpisa vodi komisija, ki jo imenuje župan Občine Prevalje. Javni razpis je odprt do porabe sredstev, skrajni rok za oddajo prijav pa se določi v javnem razpisu. Če komisija ugotovi, da je vloga nepopolna, pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v določenem roku ne dopolni, se kot nepopolna vloga s sklepom zavrže. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog razdelitve sredstev, ki ga predloži županu v potrditev. 9. člen Odločbo o dodelitvi sredstev izda občinska uprava v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo je možna pritožba, ki se v zakonitem roku vloži pri organu, ki jo je izdal. O pritožbi odloči župan v 30. dneh od prejema pritožbe. 10. člen Vlagatelju, ki so mu sredstva odobrena, lahko azbestno kritino odloži pri pooblaščenem prevzemniku azbestnih odpadkov, ki odpadke stehta, kar je osnova za izstavitev računa Občini Prevalje. Tehtalni oz. evidenčni list je priloga k računu. Prevzemnik azbestnih odpadkov pošlje Občini Prevalje e-račun do višine sofinanciranja, ki bo določen v javnem razpisu. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 11. člen Namensko porabo sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, preverja Občinska uprava Občine Prevalje. Prosilec je dolžan takoj vrniti dodeljena sredstva s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje v primeru, da so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali da dela niso bila izvedena v skladu z veljavnimi predpisi. III. Številka: 354-0004/2023 Datum: 09.03.2023 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan Sklep o ukinitvi javnega dobra Na osnovi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015, 45/2022), je Občinski svet Občine Prevalje na 4. redni seji dne 09.03.2023 sprejel SKLEP 4/13 Nepremičnini parc. št. 542/25, k.o. 875 – Dolga Brda, se ukine status javnega dobra lokalnega pomena. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi Številka: 478-0110/2021 Datum: 09.03.2023 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA RADENCI 369. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora RA 9 (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). (2) Identifikacijska številka občinskega podrobnega prostorskega načrta v zbirki prostorskih aktov je 2769. Končna določba 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 368. 1 Stran 591 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora RA 9 Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP3) (Uradni list RS, št. 199/21) v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji dne 27. 2. 2023 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA RA 9 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta. 3. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka. (3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:  izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,  območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,  zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,  načrt parcelacije v merilu 1 : 1000. 4. člen (spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta) Spremljajoče gradivo občinskega podrobnega prostorskega načrta je:  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,  prikaz stanja prostora,  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,  smernice in mnenja,  obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,  povzetek za javnost. Št. 15/10.3.2023 2 Uradno glasilo slovenskih občin Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 5. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema glede na Občinski prostorski načrt Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/16, 55/17 in 9/21) enoto urejanja prostora RA 9 in manjši del enot urejanja prostora RA 4 ter RA 6. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 355/6, 355/7, 357, 360/1, 360/5, 362/1, 362/5, 363/1, 363/5, 364/12, 367/4, 367/54, 367/56, 367/58, 367/59, 367/60, 367/61, 367/7, 367/62, 367/63, 367/64, 369/12, 369/13, 369/14, 369/15, 371/1, 371/7 in 419/2 vse v k.o. 199 – Šratovci. (3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta predstavlja nezazidana stavbna zemljišča, skupne površine 29.205,9 m2 oziroma 2,9 ha. (4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno pretežno kot stanovanjske površine (SS) in delno kot površine cest (PC) ter druga območja centralnih dejavnosti (CD). (5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski rabi opredeljeno pretežno kot kmetijsko zemljišče (80,6 %), in sicer kot njive (šifra rabe 1100) (21,6 %), trajni travniki (šifra rabe 1300) (58,4 %) ter drevesa in grmičevje (šifra rabe 1500) (0,6 %). Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so še ostala nekmetijska zemljišča opredeljena kot pozidana in sorodna zemljišča (šifra rabe 3000) (19,4 %). (6) Na oziroma v neposredni bližini območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura. (7) Z vidika varstvenih režimov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni posebnih omejitev. Celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na vodovarstvenem območju (vrelčni nivo), glede na modelirano opozorilni karto poplav pa delno tudi na območju preostale poplavne nevarnosti. 3 Prostorska ureditev, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 6. člen (načrtovana prostorska ureditev) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:  gradnja stavb namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,  gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s cestnimi priključki, križišča, parkirišča, cevovodi za pitno vodo, cevovodi za odpadno vodo, elektroenergetski vodi, plinovodi, komunikacijski vodi, cevovodi za mineralno vod…),  gradnja pomožnih objektov,  ureditev in oblikovanje zunanjih površin,  ureditev in oblikovanje javnih zelenih površin,  drugi gradbeni posegi. 4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4.1 Vplivi in povezave sosednjimi območji prostorske ureditve s 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) Posegi izven območja občinskega podrobnega Stran 592 prostorskega načrta so dovoljeni za gradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. (2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. 4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 9. člen (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:  pripravljalna in zemeljska dela,  novogradnja,  rekonstrukcija,  manjša rekonstrukcija,  vzdrževanje objekta,  vzdrževalna dela v javno korist,  odstranitev,  sprememba namembnosti. 10. člen (vrste objektov glede na zahtevnost in namen) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste manj zahtevnih objektov glede na namen:  enostanovanjske stavbe,  dvostanovanjske stavbe,  garažne stavbe (samo pokrita parkirišča)  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,  parkirišča izven vozišča,  lokalni (distribucijski) plinovodi,  lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,  cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),  lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. (2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:  enostanovanjske stavbe,  druge poslovne stavbe,  trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal),  stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen kemičnih čistilnic, pralnic, avtopralnic in avtomehaničnih delavnic),  garažne stavbe,  rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo skladiščne stavbe),  stavbe za zdravstveno oskrbo (samo ambulante in zdravstvene posvetovalnice), Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin   stavbe za funkcionalno dopolnitev, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,  parkirišča izven vozišča,  lokalni (distribucijski) plinovodi,  lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,  cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),  lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,  lokalni (dostopovna) komunikacijska omrežja,  drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi, bazen za kopanje),  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,  objekti za preprečitev zdrsa in ograditev. (3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni tudi naslednji objekti, ki se štejejo za enostavni objekt:  priključek,  ekološki otok,  objekt za oglaševanje in informacijski pano,  naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,  urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah,  zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije. 11. člen (vrste dejavnosti) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je poleg bivanja dopustno opravljanje naslednjih vrst spremljajočih dejavnosti:  druga proizvodnja električne energije,  trgovina na drobno, razen motornih vozil,  selitvena dejavnost,  skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti,  gostinske nastanitvene dejavnosti,  založništvo,  radijska in televizijska dejavnost,  telekomunikacijske dejavnosti,  druge telekomunikacijske dejavnosti,  računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,  druge informacijske dejavnosti,  dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,  poslovanje z nepremičninami,  pravne in računovodske storitve,  dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje,  arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje,  oglaševanje in raziskovanje trga,  druge strokovne in tehnične dejavnosti,  dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup,  zaposlovalne dejavnosti,  varovanje in poizvedovalne dejavnosti,  dejavnost oskrbe stavb in okolice,  pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,  drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,      Stran 593 zobozdravstvena dejavnosti, druge dejavnosti za zdravje, socialno varstvo brez nastanitve, popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, druge storitvene dejavnosti (vse razen pogrebne dejavnosti, dejavnosti pralnic in kemičnih čistilnic). 12. člen (lega, velikosti in oblikovanje objektov) (1) Stanovanjske stavbe, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za manj zahtevni objekt:  lega: znotraj površine za razvoj stavb, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko za največ 1,5 m presegajo napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,4. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;  višinski gabarit: do K+P+1. Nad zadnjo etažo oziroma na strehi je dopustna izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov, teras in bazenov z ograjo do višine 1,8 m ipd.;  fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali. Belo barvo se lahko kombinira največ z eno drugo barvo v umirjenem svetlem tonu. Prepovedane so temne, žive, kričeče in fluorescentne barve fasad ter barve z dodatkom bleščic. Barva talnega zidca je lahko temnejša, uporabijo se lahko sivi, rjavi, peščeni in drugi barvni toni zemeljskih barv.  streha: štirikapna, dvokapna, enokapna, ravna ali njihova kombinacija. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd. Strešna kritina strehe ne sme biti trajno bleščeča. (2) Garažne stavbe, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za manj zahtevni objekt:  lega: na območju samostojnega parkirišča;  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Na strehi je dopustna izvedba proizvodnih naprav na obnovljive vire energije; (3) Gradbeni inženirski objekti:  lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi. (4) Pomožni objekti, ki glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahtevni ali enostavni objekt:  lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,0 m, od meje zemljišča za cesto pa najmanj 2,0 m. Ograja in objekt, ki nima višine sta od meje sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,5 m, od meje zemljišča za cesto pa najmanj 1,5 m. Sončne elektrarne ni dovoljeno postavljati na teren; Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  velikost: ograja ob cesti je višine do 1,2 m, v odmiku 5,0 m ali več od meje zemljišča za cesto pa je lahko višine do 1,8 m. Skladiščne stavbe so površine do 50 m2 in višine do 4 m.  oblikovanje: objekte se oblikuje svobodno. Streha je poljubne oblike. Barva objekta ne sme biti živa, kričeča in fluorescentna. Betonska oziroma zidana ograja (razen temelja in stebrov) ni dovoljena. Vrata ograje na dovozu so drsna ali krilna z odpiranjem navznoter parcele. (5) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu infrastrukture (cesta, kanalizacijski vod, vodovod, cevovod mineralne vode, elektroenergetski vod, plinovod, komunikacijski vod…), vodovarstvenem območju (vrelčni nivo) in poplavnem območju so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma upravljavca. 13. člen (ureditev in oblikovanje zunanjih površin) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev in oblikovanje zunanjih površin:  ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest;  na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se zagotovi najmanj 30 % prostih zelenih površin, ki se jih ustrezno zasadi (trata, grmovnice, drevesa…);  na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se zagotovi najmanj dve parkirni mesti na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost. 14. člen (ureditev in oblikovanje javnih zelenih površin) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev in oblikovanje javnih zelenih površin:  ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest;  ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam;  javne zelene površine se v največji možni meri zasadi (trata, grmovnice, drevesa). Zasaditve se izvaja tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora;  na javnih zelenih površinah se lahko uredi pešpoti, postavi urbano opremo, otroška igrala, informacijske panoje, spominska obeležja, ekološke otoke ipd. 15. člen (merila za parcelacijo) (1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta. (2) Mejne točke zemljiških parcel so podane v D96/TM koordinatnem sistemu. 5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. člen (splošni pogoji) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi Stran 594 izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji. (3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 17. člen (prometno urejanje) (1) Za zagotavljanje prometnega dostopa se zgradi dostopne ceste s cestnimi priključki in križišči, za zagotavljanje parkirnih mest pa parkirišče v sklopu ceste in samostojno parkirišče. (2) Dostopne ceste s cestnimi priključki in križišči ter parkirišče v sklopu ceste in samostojno parkirišče se izvede v protiprašni izvedbi z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremi z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. 18. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. (2) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ponikovalnice ali preko zadrževalnikov razpršeno po terenu. (4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. 19. člen (oskrba z vodo) (1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi javno vodovodno omrežje s priključki. (2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji. (3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upošteva veljavna področna zakonodaja in predpisi. 20. člen (oskrba z električno energijo) (1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter na podlagi strokovne podlage Elektra Maribor, d.d. (2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. 21. člen (oskrba s plinom) (1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta lahko zgradi ustrezno dimenzionirani plinovod, ki se naveže na obstoječe srednjetlačno (4 bar) plinovodno omrežje. (2) Za načrtovane stavbe se lahko izvede priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja in kuhanja. (3) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec plinovodnega omrežja. (4) V plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar. (5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. 22. člen (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija: Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin  v dostopnih cestah PEHD cev 2x fi 50 mm s kabelskimi jaški iz betonskih cevi fi 80 cm,  do posamezne stavbe PEHD cev fi 50 mm ali 32 mm s prehodnim jaškom ob sami stavbi. (2) Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe investitorjev. (3) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. 23. člen (javna razsvetljava) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. 6 Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 24. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave 25. člen (varstvo voda) (1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610. (2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). (3) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v Stran 595 ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin. (4) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. (5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. (6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je zaradi vodovarstvenega območja (vrelčni nivo) prepovedano vrtanje oziroma izvedba vodnjakov in vrtin, vključno z izvedbo vrtin za ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda in zemlja-voda (geosonda). (7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja oziroma vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. 26. člen (varstvo tal) (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo. (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj tehnično brezhibne stroje in vozila. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. 27. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij. (2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. 28. člen (varstvo zraka) (1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. (2) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu. (3) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim Št. 15/10.3.2023 načrtovanjem poteka gradnje brezhibnih vozil in strojev. Uradno glasilo slovenskih občin in uporabo tehnično 29. člen (varstvo pred hrupom) (1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznakama podrobnejše namenske rabe SS (stanovanjske površine) in CD (druga območja centralnih dejavnosti) določena III. stopnja varstva pred hrupom, za del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe PC (površine cest) pa IV. stopnja varstva pred hrupom. (2) Za posamezno območje varstva pred hrupom so predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa, ki ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom. 30. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. 31. člen (varovanje naravnih virov) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:  stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). 32. člen (učinkovita raba energije) (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo. (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:  izboljšuje toplotna izolacija objektov,  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,  soproizvodnja,  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,  toplotne črpalke. (4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev Stran 596 gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. 33. člen (ravnanje z odpadki) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. 8 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 34. člen (obramba) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. 35. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Zaradi nevarnosti poplav in visoke podtalnice se kleti obvezno izvede v nepropustni (bazenski) tehniki. (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. (3) Površine, na katerih se bodo zbirale in skladiščile okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.). 36. člen (varstvo pred požarom) Za zaščito pred požarom se zagotovi:  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,  potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve 37. člen (etapnost izvedbe) (1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. (2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe. 10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 38. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od lege stanovanjskih stavb Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. (2) Dopustna so odstopanja od lege pomožnih objektov, v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. (3) Dopustna so odstopanja od vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja. (4) Dopustna so odstopanja od dostopov do gradbenih parcel. (5) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih gradbenih parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. (6) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni organi oziroma upravljavci, ki jih ta odstopanja zadevajo. 11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta 39. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka. (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. 12 Končni določbi 40. člen (hramba in vpogled) Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Radenci. 41. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 431-0105/2021-102 Datum: 28. 2. 2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Stran 597 SKLEP I. Občinski svet Občine Radenci sprejme predlog Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. v drugi obravnavi. II. Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. se objavi na spletni strani Občine Radenci in je na vpogled na sedežu občinske uprave Občine Radenci, Radgonska cesta 9, Radenci, vsak delovnik od 8.00 do 14.00 ure. III. Ta sklep velja z dnem sprejetja. Številka: 354-0001/2019-83 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan 371. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Na podlagi 32. in 32a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, 57/1994, 14/1995, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 16/1999 - popr., 70/2000, 60/2007, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 –ZUJF in nadaljnje spremembe), 10. in 39. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter Poslovnika Nadzornega odbora Občine Radenci ( Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/15 in 33/19) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU NADZORNEGA ODBORA 1. V Nadzorni odbor Občine Radenci se imenujejo: 1. Gorazd Rudolf Kovačič, _____________________ 2. Vida Kovačič, _____________________ 3. Miran Zamuda, _____________________ 4. Sabina Seme, _____________________ 5. Iztok Palčič, _____________________ 2. Nazorni odbor opravlja naloge v skladu s Statutom Občine Radenci in Poslovnikom Nadzornega odbora Občine Radenci ( Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/15 in 33/19). 3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0001/2023-1 Datum: 28.2.2023 370. Sklep o sprejetju predloga Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. Na podlagi 16. člena Statuta občine Radenci ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 3. redni seji, dne 27.2.2023 sprejel Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 15/10.3.2023 372. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o soglasju k vsebini pravnega posla razpolaganja s stvarnim premoženjem prodajna pogodba med Občino Radenci in Lesnino LGM d.d. Na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in ostale spremembe) ter 16. člen Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na svoji 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K VSEBINI PRAVNEGA POSLA RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM PRODAJNA POGODBA MED OBČINO RADENCI IN LESNINO LGM D.D. 1. Občinski svet občine Radenci soglaša z osnutkom besedila pravnega posla – Prodajne pogodbe št. 47800034/2022-4 med Občino Radenci, Radgonska cesta 9g, 9252 Radenci in Lesnino LGM, Prodajni center Levec d.o.o., Levec 71B, 3301 Petrovče d.d., v predloženem besedilu. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4780-0034/2022-5 Datum: 28.2.2023 Stran 598 Občina Radenci Roman Leljak, župan 374. Sklep o imenovanju Odbora za proračun, finance in premoženjske zadeve Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA PRORAČUN, FINANCE IN PREMOŽENJSKE ZADEVE 1. V odbor za proračun, finance in premoženjske zadeve se imenujejo: 1. Rajko Capl, ________________________ 2. Miran Jelen, ________________________ 3. Mojca Smolko, ________________________ 4. Drago Kocbek, ________________________ 5. Janez Konrad, ________________________ 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0004/2023-1 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Občina Radenci Roman Leljak, župan 373. Sklep o imenovanju Odbora za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA VARSTVO OKOLJA, UREJANJE PROSTORA IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 1. V Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora gospodarske javne službe se imenujejo: 1. Franjo Mulec, ________________________ 2. Anton Belna, ________________________ 3. Todor Mitev, ________________________ 4. Marko Kranjc, ________________________ 5. Branko Domanjko, ________________________ Sklep o imenovanju Statutarno pravne Komisije Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU STATUTARNO PRAVNE KOMISIJE in 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0003/2023-1 Datum: 28.2.2023 375. 1. V Statutarno pravno komisijo se imenujejo: 1. Janez Konrad, ________________________ 2. Darjan Meglič, ________________________ 3. Robert Sečko, ________________________ 4. Dominik Petko, ________________________ 5. Drago Kocbek, ________________________ 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0001/2023-2 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 15/10.3.2023 376. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o imenovanju Odbora za šport in turizem Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA ŠPORT IN TURIZEM 1. V Odbor za šport in turizem se imenujejo: 1. Mojca Smolko, ________________________ 2. Rudi Volf, ________________________ 3. Bogdan Lesjak, ________________________ 4. Srečko Bodanec, ________________________ 5. Dejan Berič, ________________________ 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0005/2023-1 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan 378. Stran 599 Sklep o imenovanju Odbora za gospodarstvo, obrt in podjetništvo Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA GOSPODARSTVO, OBRT IN PODJETNIŠTVO 1. V Odbor za gospodarstvo, obrt in podjetništvo se imenujejo: 1. Miran Jelen, ________________________ 2. Bogdan Lesjak, ________________________ 3. Franc Himelrajh, ________________________ 4. Aleksander Pelcl, ________________________ 5. Mitja Škerget, ________________________ 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0002/2023-1 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan 377. Sklep o imenovanju Odbora za družbene dejavnosti Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. V Odbor za družbene dejavnosti se imenujejo: 1. Mirko Korošak, ________________________ 2. Tina Zver, ________________________ 3. Helena Hedžet, ________________________ 4. Nina Grein, ________________________ 5. Igor Pučko, ________________________ 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0006/2023-1 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan 379. Sklep o imenovanju Odbora za kmetijstvo Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) ter 59., 60. in 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 6/15, 3/16, 11/20, 62/20) je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.2.2023, sprejel SKLEP O IMENOVANJU ODBORA ZA KMETIJSTVO 1. V Odbor za kmetijstvo se imenujejo: 1. Franjo Mulec, ________________________ 2. Breda Zemljič, ________________________ 3. Darjan Meglič, ________________________ 4. Todor Mitev, ________________________ 5. Stanko Mlinarič, ________________________ 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-0007/2023-1 Datum: 28.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 15/10.3.2023 380. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o objavi na krajevno običajen način Občina Rogašovci Rihard Peurača, župan Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 3. redni seji, dne 27.02. 2023 sprejel naslednji SKLEP O OBJAVI NA KRAJEVNO OBIČAJEN NAČIN 1. Občinski svet Občine Radenci sprejme sklep, da se pod »krajevno običajen način« šteje objava:  na spletni strani Občine Radenci,  na oglasni deski Občine Radenci, v pritličju stavbe na naslovu Radgonska cesta 9g, 9252 Radenci in  v občinskem glasilu. 2. S tem sklepom se preneha veljati sklep št. 90000001/2020-1 z dne 26.10. 2020. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani Občine Radenci www.radenci.si Številka: 9000-0001/2020-4 Datum: 27.2.2023 Občina Radenci Roman Leljak, župan OBČINA ROGAŠOVCI 381. Sklep o uradnem elektronskem naslovu Občine Rogašovci Na podlagi 26. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 29/2018) in 13. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22 in 135/22) Župan občine Rogašovci izdaja SKLEP O URADNEM ELEKTRONSKEM NASLOVU OBČINE ROGAŠOVCI 1. člen S tem sklepom se določi uradni elektronski naslov Občine Rogašovci. 2. člen Uradni elektronski naslov Občine Rogašovci se glasi: info@obcina-rogasovci.si. Sporočila na zgoraj navedeni naslov, redno pregleduje in sprejema glavna pisarna Občinske uprave Občine Rogašovci. 3. člen S tem sklepom se ukine dosedanji uradni elektronski naslov: obcina.rogasovci@siol.net. 4. člen Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 030-2/2023-1 Datum: 7. 3. 2023 Stran 600 OBČINA VITANJE 382. Odlok o ustanovitvi svetov vaških skupnosti in trške skupnosti Občine Vitanje Na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE)ZLS-UPB2) in 56. in 57. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017 in 4/19) je Občinski svet Občine Vitanje na svoji 3. redni seji dne 26. 1. 2023 sprejel ODLOK O USTANOVITVI SVETOV VAŠKIH SKUPNOSTI IN TRŠKE SKUPNOSTI OBČINE VITANJE I. Splošne določbe 1. člen V občini Vitanje se ustanovijo sveti vaških skupnosti za Ljubnico, Stenico, Vitanjsko Skomarje, Brezen, Sp. Dolič, Pako in Hudinjo (v nadaljevanju vaške skupnosti). Za naselje Vitanje se ustanovi Svet Trške skupnosti Vitanje. 2. člen Sveti vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje so ustanovljeni v skladu s 30. členom zakona o lokalni samoupravi in so delovna ter posvetovalna telesa občinskemu svetu, županu in občinski upravi Občine Vitanje ter dajejo tem organom mnenja in predloge. Organi občine so dolžni vse predloge svetov vaških in trške skupnosti vzeti na znanje in jih obravnavati v okviru denarnih in drugih možnosti. Na mnenja pa niso vezani in lahko sprejmejo tudi drugačno odločitev. 3. člen Sveti vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje imajo svojega predsednika in določeno število članov. Svet vaške skupnosti ima najmanj pet članov (1 svetnik + 4 člani) oziroma največ devet (1 svetnik + 8 članov), s tem da za vaško skupnost Ljubnica velja najmanjše število pet in največje število enajst (1 svetnika + 4 oz. 10 članov). V svetih vaških skupnosti Ljubnica, Stenica in Vitanjsko Skomarje, kjer sta voljena dva člana občinskega sveta, sta lahko tudi oba člana omenjenih svetov vaških skupnosti. Člani občinskega sveta z območja posameznih vaških skupnosti so avtomatično člani svetov vaških skupnosti območja, kjer so bili izvoljeni, z omenjenimi izjemami vaških skupnostih Ljubnica, Stenica in Vitanjsko Skomarje. Vsak svet vaške skupnosti mora imeti najmanj enega člana občinskega sveta. Svet Trške skupnosti Vitanje mora imeti najmanj devet članov (5 svetnikov + 4 člani) oziroma največ trinajst članov (5 svetnikov + 8 članov). Svetniki, izvoljeni v naselju Vitanje, so avtomatično člani sveta Trške skupnosti Vitanje. 4. člen Člani svetov vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje so izvoljeni za dobo štirih let do naslednjih volitev. Mandat članov svetov vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje sovpada z mandati članov občinskega Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin sveta in se vsa pravila glede začetka mandatov, sej in poteka mandatov uporabljajo tudi za člane svetov vaških in trške skupnosti. Predsednike svetov vaških skupnosti in Trške skupnosti Vitanje izvolijo člani omenjenih skupnosti sami in ne more biti član občinskega sveta. Občinski svet občine Vitanje pri potrditvi odloka potrdi tudi predsednike svetov vaških in trške skupnosti. 5. člen Predsednik sveta vaške skupnosti in Trške skupnosti Vitanje:  sklicuje in vodi seje ter predlaga dnevni red,  organizira in vodi delo skupnosti,  sodeluje z županom, podžupanom, člani občinskega sveta in delavci občinske uprave,  dobiva gradivo za seje občinskega sveta in lahko sodeluje na sejah,  skrbi za izvajanje sprejetih sklepov,  opravlja druge naloge, določene s tem odlokom. II. Sestava vaških skupnosti in trške skupnosti Vitanje 6. člen II. 1. VAŠKA SKUPNOST LJUBNICA Svet Vaške skupnosti Ljubnica ima enajst članov in sicer: Monika Kovše – predsednica, Rihard Brodej, Mihael Črešnar, Aleksander Pavlič, David Brodej, Andrej Rotovnik, Bojan Grm, Jože Kričaj, Marko Rotovnik, Janez Kričaj, Zdenko Pesjak. 7. člen II. 2. VAŠKA SKUPNOST STENICA Svet Vaške skupnosti Stenica ima devet članov in sicer: Uroš Grašič – predsednik, Robert Pungartnik, Štefan Brodej, David Jelenko, Mateja Fric, Stanislav Gorjup, Laura Dacinger, Janez Kričaj, Zdenko Pesjak. 8. člen II. 3. VAŠKA SKUPNOST VITANJSKO SKOMARJE Svet Vaške skupnosti Vitanjsko Skomarje ima šest članov in sicer: Simon Sojč – predsednik, Ivan Krančan, Jožef Fijavž, Emil Kričaj, Janez Kričaj, Zdenko Pesjak. 9. člen II. 4. VAŠKA SKUPNOST BREZEN Svet Vaške skupnosti Brezen ima osem članov in sicer: Ivan Založnik - predsednik, Simon Repas, Viktor Oprešnik, Jože Brodej, Miran Založnik, Robert Lončarič, Marjan Jančič, Milan Ovčar. 10. člen II. 5. VAŠKA SKUPNOST SPODNJI DOLIČ Svet Vaške skupnosti Spodnji Dolič ima sedem članov in sicer: Peter Mauc – predsednik, Drago Lužnik, Vlado Pogladič, Matjaž Kuzman, Milan Rošer, Drago Banovšek, Roman Kričaj. 11. člen II. 6. VAŠKA SKUPNOST PAKA Svet Vaške skupnosti Paka ima osem članov in sicer: Karel Županc – predsednik, Edi Ošlak, Rudi Slatinek, Gregor Hrovat, Andrej Ošlak, Damjan Pungartnik, Matej Jeseničnik, Anton Slatinek. 12. člen II. 7. VAŠKA SKUPNOST HUDINJA Svet Vaške skupnosti Hudinja ima osem članov in sicer: Stran 601 Silvester Klemenc - predsednik, Milan Klemenc, Ivan Pungartnik, Matjaž Črešnar, Matej Hren, Emil Sevšek, Jani Pogorevc, Milan Hrovat. 13. člen II. 8. TRŠKA SKUPNOST VITANJE Svet Trške skupnosti Vitanje ima trinajst članov in sicer: Rok Zlodej – predsednik, Matija Borovnik, Miran Klopotan, Tomaž Ravnak, Branko Slemenjak, Natalija Djaković, Gustimir Lamot, Polona Steble, Vili Petaci, Ivan Višnjar, Roman Kotnik, Milan Pogladič, Andrej Poklič. III. Prehodne in končne določbe 14. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od sprejema na občinskem svetu. 15. člen Z dnem, ko začne veljati novi odlok, preneha veljati Odlok o ustanovitvi svetov vaških in trške skupnosti Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2019). Številka: 900-001/2023Datum: 20. 2. 2023 Občina Vitanje Andraž Pogorevc, župan OBČINA ZAVRČ 383. Sklep o imenovanju podžupana Občine Zavrč Na podlagi določil 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 32. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2018) izdajam naslednji SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA OBČINE ZAVRČ 1. člen (uporaba izrazov) V sklepu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (imenovanje) Za podžupana Občine Zavrč imenujem Sandija KOKOTA, ki bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno od 01. 03. 2023 naprej. 3. člen (naloge podžupana) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge s področja negospodarskih dejavnosti iz pristojnosti župana ter druge naloge iz področja pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. 4. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati začne naslednji dan po objavi, uporablja pa se s 1. marcem 2023. Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 900-3/2022-003(011) Datum: 07. 03. 2023 Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan OBČINA ŽIRI 384. Rebalans Sklepa o začasnem financiranju Občine Žiri v obdobju januar – marec 2023 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) ter 30. in 98. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17, 53/19) je župan Občine Žiri dne 8.3.2023 sprejel REBALANS SKLEPA O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ŽIRI V OBDOBJU JANUAR – MAREC 2023 1. Splošna določba Stran 602 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Žiri (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2022. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Žiri za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/21, 14/22, 46/22; v nadaljevanju: odlok o proračunu) ter Sklepa o začasnem financiranju Občine Žiri v obdobju januar – marec 2023 (UGSO št. 58/22). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 603 Št. 15/10.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna in načrt razvojnih programov) Finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov. Finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna in načrt razvojnih programov se objavijo na spletni strani občine Žiri. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja začasnega financiranja občine v obdobju Stran 604 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine 61.460,71 eurov, ki je potrebna za odplačilo glavnic dolga v tekočem proračunskem letu. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 410-0049/2022-25 Datum: 8.3.2023 Občina Žiri Franc Kranjc, župan Št. 15/10.3.2023 348. 349. 350. 351. 352. 353. 354. 355. 356. 357. 358. 359. 360. 361. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CERKVENJAK Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Cerkvenjak za leto 2023 Stran 552 OBČINA ČRENŠOVCI Odlok o proračunu Občine Črenšovci za leto 2023 Spremembe in dopolnitve Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Črenšovci Dopolnitve Pravilnika o načinu oddajanja šolskih prostorov v uporabo Stran 553 OBČINA DIVAČA Dopolnitev Poslovnika občinskega sveta Občine Divača Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za GC Senožeče Sklep o sprejemu višine sofinanciranja, za kritje dela stroškov prevzema azbestnih odpadkov na CERO Sežana Stran 558 OBČINA KRIŽEVCI Obvezna razlaga šestega odstavka 4. člena Odloka o lokacijskem načrtu za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v Bučečovcih Stran 571 OBČINA MAJŠPERK Pravilnik o službenih mobilnih telefonih Občine Majšperk Stran 571 OBČINA MARKOVCI Odlok o dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Markovci Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci, spremembe in dopolnitve št. 4 (kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN) Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Zabovci Stran 572 OBČINA MIRNA PEČ Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sprejemu otrok v OŠ Toneta Pavčka- Vrtec Cepetavček Stran 574 367. 368. 369. 557 370. 558 371. 372. 559 373. 571 374. 375. 376. 377. 378. 379. 380. 573 381. 573 382. 573 383. 384. 362. 363. 364. 365. 366. OBČINA MISLINJA Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2023 Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2023 Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Občini Mislinja Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov za mlade v Občini Mislinja Letni program športa Občine Mislinja za sofinanciranje športnih programov in prireditev, najema in upravljanja objektov, sofinanciranja vzdrževanja športnih objektov ter sofinanciranja trenerskega kadra za leto 2023 Stran 575 577 578 588 588 Stran 605 OBČINA PREVALJE Pravilnik o sofinanciranju ravnanja z azbestnimi odpadki v Občini Prevalje Sklep o ukinitvi javnega dobra Stran 590 OBČINA RADENCI Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora RA 9 Sklep o sprejetju predloga Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora Sklep o soglasju k vsebini pravnega posla razpolaganja s stvarnim premoženjem prodajna pogodba med Občino Radenci in Lesnino LGM d.d. Sklep o imenovanju Odbora za varstvo okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe Sklep o imenovanju Odbora za proračun, finance in premoženjske zadeve Sklep o imenovanju Statutarno pravne Komisije Sklep o imenovanju Odbora za šport in turizem Sklep o imenovanju Odbora za družbene dejavnosti Sklep o imenovanju Odbora za gospodarstvo, obrt in podjetništvo Sklep o imenovanju Odbora za kmetijstvo Sklep o objavi na krajevno običajen način Stran 591 OBČINA ROGAŠOVCI Sklep o uradnem elektronskem naslovu Občine Rogašovci Stran 600 OBČINA VITANJE Odlok o ustanovitvi svetov vaških skupnosti in trške skupnosti Občine Vitanje Stran 600 OBČINA ZAVRČ Sklep o imenovanju podžupana Občine Zavrč Stran 601 OBČINA ŽIRI Rebalans Sklepa o financiranju Občine Žiri januar – marec 2023 Stran 602 začasnem v obdobju 591 597 597 598 598 598 598 599 599 599 599 600