Lego VII.» šfev. 90. Celfe, torek IS. avgusfa 1925. Foštnina plačana v ptoüini. fl^H ^^v wK v"^L ^^7 m fm Naročnitta* Za, Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. jPosamezn* č?evitka I Win. tzbags» v torefc, «etrtelK in aobolo. Radakcija in uprawa: Strossmaycrjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Beli kraljevski Zagreb. Due 15. L. in. je Zagreb doživel dan, Jtokor ga še ni videlo to pokolenje. Hrvati so obha.jali tisočletnico svojega kraljestva, katero so hoteli pasebno proslaviti z velikanskim zletom vsega hrvatskega sokolstva, Pravi sijaj pa bi naj tej. sporn inski sfcivi dala navzoe- nost kralja in kraJjice. Priprave za slavnost so bile ogrouine in premišljene. Na vecer pred slavnostjo se jo zalival kraljevski beli Zagreb v luei, da je jemalo pogled. V ranem jutru pa se je pokazal krasen in veder dan. Skoro vsaka hiša, palača v sredi in koeica na robu mesta je imela svojo hrvatsko zastavo, dočim državne skoro nikjer ni bilo videti. Po mestu povsod nervozen vrvež, kakor bi gledal mravljišče. Povsod sokoli, kateriih se je zgrnilo v kraljevsko mesto okofi 15.000, da ne onieninio posebe še kakili 2000 konjeniikov-sokolov, ki. so dali priredit- vi svoje posebno obiJežje. Ob desetili dopoldne se je začela veličastna povorka. Pozornost so vz- bujali IJkrajinei v svojih krasnih kro- jih in amerikanski: udeležencL z zvezd- nato zastavo. Velika Jirvatska zastava bana Paližne je bila ovita s črno tan- čieo za izraz žalosti radi izgubljenega Zadva. Diven j<1 bil pogled na sokolsko konjenieo. Vrhovnemu vodji konjenice sta jczdila ob straneh dva trobača, a za U> trojico v vrsii so stirje trobači na »omws.nih beleih. Na severni. stvani Jelačičevega tr- ga je bil'a velika, zeleno-okrašena tri- buna, katero je narod nestrpno oble- gal. Tu so se vršili pozdravi in nago- vori. Na tern odru so bili. zbrani voja- ski eivilnl in cerkveni odlicniki. Prvi je pozdravil mestnega župana ia na- vzocc savezni staTešina, kateremu je odgovoril naeelnik občiiie z ne manj vzneseninui in prekipevajočimi bese- dami. Medtem so se pojavift ministri dr. Ninčic, Maksimovie, dr. Krajač, dr. Nikki in dr. Šuperina in so zavzeli na odr« svoja. mesta. Po končanih govo- rih se je narod obrnil na Wilsonov trg, kjer se je razsel. Po banketn opoldne v mestni. kle- ti, pri katerein so navduseno napivali kralju ;n kraljici, ki sta obljubita od- zvati ^e vabilu na zlet, so se množice Jjudstva zbrale pred seljačkim domom, k.ier je z balkona. izpregovoril Stjepan H-idiV in sicer nenavadno kratko, da se :.¦ biso Zudxii njegovi um.v.'ienosti. Na i;-'.t,'iri brilkonu je nato povzcl btsalo nu- lu.-lej1 yuianjih zadev dr. Momčilo !Sin- Ok" ii. jf- pozdravil colokupn; hivalski narod. A minister noiranjili del Boža Maktritnovii' je izrazil svoje čtistvo si\>- ee, da smo v dižavi vendar tako dalee, da se jjozdravljata Hrvat in Srb. Ob dveh popoldne so se začeli nad Sfemcnoni zbirati črni oblaki, a pred zagrobskim kolodvororn je bila tenia radi množice Jjudstva, ki je pričakova- . lo prihoda kraljevega para, dasi nikdo ni vedel v kateri smeri imata iti. Točno ob pol šttrih pa je gracLjozuo zavozil na stanico dvorski: vlak. Cim sta so po- kazala kratjica in kralj, je zabučalo med lJLidstvoin od silnih pozdravov. Zde.lo se je, da se podira zenilja in lo- in i nebo. Mestni nacelnik arhitekt Heinzl je pozdravil kraljevski par s prisrenimi, a zefo ponosnimi besedami, za katere se je kralj viteško lepo na kratko za- bvalil, s prosnjo, da naj načelnik po- zdravi narod! Vožnja skozii mesto na zletišče je bjJa pravi triumf, na zletišču pa so se niidili prizori ekstaze. A kmalu ko se je začofa telovadba so se odprle zatvor- nice na nebu in nastala je potopna plo- ha. Strela je udarjala, bliski so svigali na zatenmelem ]iebu, da je bilo groza. A ravno to vse je dajalo prireditvi neki višji pomen zgodovinskega dogodka. Ljudstvo je stalo v jezern vode še ko so sokofi zapustili vežbališče, ker niso mogli nicesar nuditi". A cim bolj je rjul element strele, tein bolj «roinovito je doslej zapeljani narod pozdravljal svo- jega krafja. Ljudstvo se je pripravljalo, da po- zdravi kraljevski par še enkrat na potu im kolodvor. A naeelniik obične je pri- red.il visokim gostoin v mestni palaci lunch, kjer se je beseda vedno znova vracala k sijajnim utisom dneva. Zna- menito je, da je kraljica sama pri tej pril'iki odlikovala Stjepana Radica z daljšim francoskim razgovorom. 0 pol šestih, ko se je bilo zopet zjasnilo, je bil narod zavzel že vse one ulice, po kate- rih bi se imela voziti kralj in kraljica. In točno oil sestih je res prises kraljev- ski avtomobil, kateri se je jedva pomi- kal skozi množice, ki jih vamostna straža ni mogla zadrževati. Vse je ho- telo videti svojega kralja. Hrvati, dosedanji republikanci sa- mi trde, da je kralja spremljalo na poti na kolodvor 80.000 rjudi. Kdo ve, ko- liku. ker n'inozica je bila nepregledna. A nekaj je gotovo. Takega dneva Za- greb menda še ni imel. Srce bije Jugo- slovenu, prsi se širijo od radosti. Vse je lepo, svetlo in jasno. A eno je ne- jasno: Zakaj je Stjepan Radic kazal na- rodu pet let na nebu zvezdo, ki je tako brez sledu izginila, docirn je le ostala tisla pot, po kateri se edino more ho- dili pri nas?! Poliiika p PAÖIÜ PRI MASARYKU. Mi- niisirski predsednik Pašič je toliko okr^val, da se je iz Karlovih Varov že z a/tomobiloin odpeljai v Prago, kjer je posetil prezidenta republike Masa- ryka. Njun razgovor je trajal poldrugo uro. Doseda.j se o vsebini avdijence ni ničesar izvedefo, ker g. Pašic ni hotel dati žurnalistom nikake količkaj po- niomnbe ifsjave. Le toliko se je zaznalo, da se je niinistrski predsednik odločil sprejnJjati kralja Aleksandra na nje- govern potovanju po Gmi gori sredi meseca septerabra. p SEDAJ IMAMO POVSOD ME r) K. Od sklepa mini po vojni in ustano- vitv*-» iui.se kraljevine je dalo razmejiit- veno vprašanje dolgo vrsto napornih diplomatiičnih posvetovanj. Delovale so po\>od komisije, ki so v terenu tehnio- ]io (lofocevale meje in postavljale mej- nike Danes Lma nasa država definitiv- ne lieje. Meje naprain Älbaniji so da- ritts Jiksiraiie. Napraaii llomunski so sporazujnno dolocenc? /nejo in je bilo doslej na tej strani postavljenih nad 5000 kajnnov-mejnikov. Razmejitev jiapram Jtaliji sto vodili dve komisiji, en a s sedežem na Sušaku in druga v Ljnbljani. Ljubljanska komisija je imela natogo dolociti meje od Triglava do Reke. Ljubljanska komissija je do- slej postavila 500 mejnLkov in jih je na tej strani treba postaviti še 2500, tako da bodemo imeli1 na italijanski meji vsega 3000 mejnikov. p KOLONIJE DELAJO FRANG0- ZOM SKRBI. Zmage Abd el Krima v Maroku niso ostale brez poskdic. Za- celo se je tudi gibati muslimansko pre>- bivalstvo po drugih francoskih kolo- nijah. V Siriji so se uprli Druzi in pre- magali francoske cete. Francozi so iz- gubili v boju z Druzi vec tankov, stroj- nic, topov in Druzi so sestreKJi tudi več francoskih letal. Z osvobojenimi topovi so Druzi osvojili glavno mesto džebel- skili Druzov. Francozi' so se umaknili in pri uiniku izgubili okrog 100 z mu- nicijo in orožjem natovorjenih velblo- dov. Položaj Francozov v Siriji je zelo nougoden, a. ni opasen, ker imajo na razpolago dovolj čet. da upor zaduše. p POL JAK I SVARE PRED NEM- CJ JO. Glasilo poljskiih narodnih demo- kratov »Gazeta Warszawska« svari Francijo pred Nemcijo in pravi: Bis- marckov učenec Stresemann dela za vzpostavitev Nemčijo. Njegov ideal je predvojna Nemčija. Najprej naj bi se vzpostavilo nemško gospodarsko ziy- Ijenje, potem naj bi se doseglo stare vz- hodne meje in šele potem naj bi prišel na vrsto obracun ob Renu. Po uniče- nju poljske države bi ustanovila Nem- cija nemško Srednjo Evropo,: Cesar ni mogfa doseči niti z vojno. p ANGLEŠKO-FRANCOSK.1 SPO- RAZUM. Posebni londonski izvestitelj znanega dnevnika »Petit Parisien« pir- še o sporazumu, ki je dosežen med Bri»- andom in Ghamberlainom glede var- nostnega pakta: Ako Nemčija zaprosi za vstop v Društvo narodov pred sep- tembrom, se ji dovofi le provizoričen sprojem; ta se spremeni v defmitivne- ga selc tedaj, ko bo Nemčija zvosto iz- ])olnila vse obveznosti, ki jib določajo klavzule razorozitvene pogodbe. Na drugi stranii si pridržnje Anglija pra- vico do primemih sankcij jjroti Nem- čiji za slucaj, da ne bi izvrševala repa- racijskih obveznostii Dopisnik »Mati- na« ja-vlja., da se da vpraSanje v/hod- ni.h mej najbosjße resiti na ta nacin, da jih. postavijo pod zašciito Francije in Drostva narodov. »Journal« zopet naglaša, da si Francija pridržuje pra- vico do podpiranja, svojih vzhodnih zaveznikov in sicer za slučaj, da bi jih Nemci napadli. Glede Poren ja je Fran ei ja upravičena ukreniti vse pri- uierne korake, ako bi Nemci ja kršila versailleske mirovne pogodbe. Seveda je Briand zagotovil Gharaberlainu, da Fran ei ja ne priene vojniii operacij ra- dj maJenkostniih dogodkov. »Gaulois« končno piše, da tvori med Briandoni in Ghamberlainom doseženi sporazum trden temelj evropskemu mixn. Jaz moram tudi poslati upravi lista nekaj naslovov sosedov in znancev,da jim pošlje »Novo Dobo« na ogled. ,/. Busse-Palma: Gospod ravnateljo Poslovenil B, !ff. (Dalje.) "Briveev obraz se nekam neprijet- no spaci. ^Hvala za vprasanje, gospod rav- natelj, hvaki! Zdaj se ji godi prav do- bro; tak mir in pokoj uživa, da bL si ne mogta želeti boljšega, kajti že precej dolgo časa je rajnica. Morda je zopet združcna s staro Fino, psico menim, ki ste jo takrat na lovu ustrelili, go- spod ravnaelj. Mati jo je imela nad- vsG T.ada in je tiste dni tako žalovala, da je obolela.« Ravnatetj se je nervozno z^anil, in ko jo brivee za hip odmaknil hritov od njegovega obraza, je hlastno vz- kliknil:"»To je laž! Psa nisem ustrelil jaz. In kaj vraga me danes Se vse to briga? Požurite se rajši s poslom in me že enkrat obrijte! Ne mika me, da bi «edel tule cefe pol ure.« »Odpustite!« reče brivec, ne da bi se dal kolickaj izbegati. ^Prav imate, res mafo poca.si ravnam, zato pa krep- ko in varno, gospod ravnatelj! In me- nim, da je bolje za vas^ da prevec ne intim. Kajti vaš vrat je dobro rejen, skoro bi dejali debel. Zares, skoro debel! Ko bi vrezal v naglici z britvijo malo globlje! KočTjivo bii bilo, preklicano kocljivo!« Ravnatelj je cutilJ, kako se je pri teli besedah z nekako slastjo dotaknil njegovega vratu. ga pogladil po nape- tem me.su in pritisnil na jabosko. Mrzel pol ran je v debelih kapljah stopil na. čelo. Kaj ko bi' se predrznež, ki ga ven- dar očividno od nekdaj sovraži, razka- čil? Dokler rau tiči jeklena klinja na vratu, se mu ne more upreti! Za Iren nick mu je pjrišla miäeT, da bi. ga mahoma pahnil od sebe in posko- cil s stola. Toda ali ne bi bil ta počas- ni, lokavi človek prav tako uren in bi se ga potem morda zares lotil? Saj je saino treba, da mu kftnjo drži spretno pred vrat, in ko bi planil pokoncu, bi se urezal do smrti! Ne, ne! to bi bilo prenevarao. In razen tega: morda je ves slrah sa.mo plod njegove razburje- ne domisljije. Saj je vendar mogoče, celo verjetno, da je rdečelasec čisto inirna, neskodljwa oseba, ki je pa le zaradi svojega cudnega vedenja tako presneto neprijetna. In potem bi se vendar za vedno osmešif, ko bi ušel na- pol obrit! Ne, ne sme ljudem dati prili- ko, da ga že koj v začetku razkrice za bojazljivca. Navidezno miren se spet nasloni v stol in sklene: samo strahu ne po- kaži! Prask, prask je strgala britev po nJc'Movern vratu. »Laž pravzaprav vendarle ni bifa, gospod ravnatelj«, povzame besedo bri- vec. »Mali mi je prav pogosto pripove- dovala, kako se je stvar izvräila. Fina jebila neskoneno zvesta in dobrodušna žival, ki ji je le redkokdaj ušla. Pa vča- sih je seveda malo znorela in se je ho- tefa izdivjati, kot je pač pri psih na- vada. Ko pa ste tedaj šli z drugimi go- spodi in tremi psi mimo naše hiše na moevirne travnike ob reki1, so bila slu- čajno vrtna vratca odprta in hop! ste- kla je za. vami. Saj je stara revica pri- sla tako malokdaj na prasto! Mati^ jo takoj ubere za njo; ko pa je sreeno prikrevsala tako daleč, da je videla, ka- ko njena Fina vsa sreena hiti po trav- niku, tetlaj poči. strel in isti hip zatuft Fina tako žalostno, da mati do svoje smrti> ni mogla pozabiii. Nato je pocilo še enkrat in nato ste vi, gospod ravna- telj, vlekli ustreljeno žival za vrbovje in jo pehnili v giobok jarek. Ali se še spominjate, gospod ravpatelj? Fina se ni bila rniiva in je pri tem cavsniJa po vašem čevlju. To je videl stari Boštjan, ki je privšel mimo, in v soboto ste ga zato pognali iz tovarne. Sei je prosjačit, ker nikjer ni mogel dobiti defa. Tako je bilo, kaj ne, gospod ravnatelj?« Ali ni res?« ^ehal je briti in zrl sovražno v ravnatelja, ne da bi odstranil britev z vratu. »Nisem je ustrelil jaz«, je spravit ravnatelj komaj slisno iz sebe. »To je nar —.« storil eden izmed povabljtenüi. Lekar- »Na čegav ukaz?< je vpraševal trdovratno brivec. »Büi ste posestnik lova in vsi ste vedeli^ da Fina ni tuj pes, ki goni divjačino, ampak da je fast uboge sosede, ki ga ni skoro nikoli pu- stila z vrta. Takrat sem se učil pri moj- Straü L »NOVA DCßA« ^tcv. 90. Celjska kronika. c REDN1 SESTANKI SAMO- STOJNE DEMOKRATSKE STRAN- KE OB SREDAH so tako dobro obis- kani in je za nje sploh toliko zaniina- nja, da se letos radi želje občinstva vr- šijo tudi v počitnicah vsako sredo ob pol devetili zvečer v klubovi sobi Celj- skega doma. Clanstvo iz mesta ima pri1- jetno prifrko prosto in neprlsiljeno raz- govarjati se o vseh tekočih javnih vpra- šanjih. c VPISOVANJE V DRŽAVNO DYORAZREDNO TRGOVSKO ŠOLO. (Übjava.) Vpisovanje za šolsko leto 1925/26 bo 1. in 2. septembra 1925. V I. letnik morejo vstopiti oni, ki so do- vršili. 4. razred srednje aü meščanske šoJe in so napravili nižji tečajni ali končni izpit, v II. letnik pa nii, ki so do- vršili I. letnik. drž. dvorazredne trgov- ske šole ali enake privatne Sole s pra- vico javnosti. K vpisu je prinesti krst- ni list in zadnje šolsko izpričevalo. Po- navljalhi izpiti se vrše 28. in 29. av- gusta 1925. Natančnejši vspored bo na uradni deski. Poznejše izpremembe, ki bi. nastale vsled višju odredbe, bodo raz- vidne na uradni deski v šoli. — Rav- natelj. c GELJSKI OTROGI NA M0RJU. Kolo jugoslovenskih sester v Gelju je 1. a,vgusta poslalo skupno s Podmlad- kom rdeeega križa 15 deklic v Ladis- lavov dečji dorn v Girkvenici. Dosedaj- ni stroski, to je mesečnina za preskrbo in vožnja v dom, znašajo 14.587 Din 50 par. Podmladek Rdečega križa de- kliške osnovne in dekliške meščanske sole je v ta namen imel junija dobro- delni dan, katerega so določile oblasti v spomin na poroko Nj. Veličanstva. Tako je bil Podinladek v stanu žrtvo- vati 2767 Din za bolehno deco. Starši so prispüvaLL4811 Din, 7009 Din 50 par je dalo Koto jugoslovenskih sester, ka- tero pa še bo moralo nositi za vožnjo nazaj. Na žalost je moralo društvo več i prosilcev zavrniti, ker nima dovolj sredstev za vse. Poslana deca je bila iz razttčnih slojev, iz delavskih, uradni- ških in drugib. Pri izbiri je bila pred- .vbein merodajna zdravstvena potreba. c ZADNJI SESTANEK 0BGE- SLOVENSKEGA OBRTNEGA DRUr ŠTVA. Občestovensko obrtno društvo v Gelju je sklicalo za v četrtek, 13. avgu- sta ob 8. uri zvečer v Narodnem dornn sestanek. Udeležba od strani elanstva je bila dobra. Na sestanku se je raz- pravljalo zlasti o zborovanju obrtni- štva iz savinjskega okrožja, ki se bode vrsilo v nedei'jo 23. avgusta ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Gelju. Potrebna navodila je podal obrtno-za- družni komisar g. Založnik, ki se je nalašč v ta namen potrudil iz Maribo- ra. K posameznim tockam so se ogl&- sili gg. Bizjak, Rebok in drugi. Debata je bila zanimiva in poučna. Taki se- stanki rudijo našim obrtnikom dokaj poučnega in je živa potreba, da se skličejo večkrat. Naši obrtniki bi se jih naj udeleževali v čiin večjem številu, kajti razpravlja se o stvareh, o katerin mora biti poučen vsak obrtnik. Obrtno drustvo je ta večer pozdravilo tudi na- vzočega g. učitelja Wudlerja, ki je vo- dil šesttedenski obrtniskÜ knjigovod- stveni tecaj. Za njegov trud in vzoren pouk se inu je v lepib besedali zahvatil g. predscdiuk Rebek. S tecajem je bila dana prilika obrtnikom, da se sezna- nijo s jjrepotrebnim obrtniskim knjigo- vodstvom. Na sestanek so prišli tudi oni, ki so bill deležni sesttedenskega pouka. V imenu teh se je g. učitelju Wudlerju zahvalil g. Kofšek. S teca- jem je storilo občeslovensko obrtao drustvo zopet znaten korak k napred- ku našega. obrtnüstva. c POROTNIKI ZA JESENSKO ZASEDANJE. Za tretje letošnje redno porotno zasedanje v Gelju, ki se začne dne 1. sept. 1925 so bili izžrebani sle- deči poroiniki: a) Glavm porotniki: Marčič Franc, lesni trgovec, Slovenj- gradec; Leskovšek Ivan, gostilnicar Rajhenburg; Ocvirk Gregor, posestnik, 81. Lovrenc pod Prožinom; Kostevc Josip, trgovec, Pišece; Vrankovič Fr., gostilnicar, Brasfovce; Pleterski Anton, trgovec, Kozje; Samec Jurij, posestnik, Pölze; Boldin Franc, kolar, Gomilsko; Rotovnik Franc, posestnik, Otiški vrh; Frece Alojz, trgovec, Gel je; Kuder Jo- žef, posestnik, Gotovlje; Moll Josip jun., trgovec, Loke-Trbovfje; Bidovec Franc, uradnik, Loke-Trbovlie; Jas Jakob, posestnik in lesni trgovec, ot. IIj pod Turjakom; Gologranc Franc, posestnik in stavbenik, Prevrat št 22, Konjice; Verdev Jožef, posestnik, Pri- stava 13, Dobrna; Smrtnik Josip, rav- natelj, Laško; Šoln Ivan, kovač in po- sestnik. Šoštanj; Vodenik Anton, po- sestnik in trgovec, Petrpvče; Dobravc Mi ha, slikar, Gel je; Drugovič Franc, posestnik, Mostec; Jesenek Franc, po- sestnik, Dob je; Ropan Franc, posest- nik, Ljubečna; Plaušleiner Ivan, po- sestnik, Ogorevc; Gregorevčič Franc, posestnik, Mall vrh; Gencelj Ivan, po- sestnik, Tremerje; Janežič Mirko, go- stilnicar, Župelovec; Ocvirk Franc, po- sestnik, Ostrožno; Rojnik Josip, po- sestnik in trgovec, Polzola; Goltnik Franc, posestnik in gostilnicar, Mozir- je;; Knez Franc, posestnik, Ostrožno; Bališ Jožef, posestnik, Vrbje; Janeš Jakob, posestnik in trgovec, Zg. Ko- sli'ivnica; Boštjančič Anton, industri- jalec, Vojnik; Kovačič Milia, trgovec in gostiTnicar, Dobova; Ai'ko Vojko, le- karnar, Gelje. b) Dopolnilni porotniki: Breznik Karol, posredovalec posestev, Gelje; dr. Kalan Ernest, odvetnik, Ge- lje; Cremožnik Franc, posestnik, Spod. Grusovlje; Zupancič Ivan, trgovec, Ge- lje: škobernc Friderik, hotetir, Gelje; Speglic Martin, mizarski mojster, Ge- lje; Rožič Josip, trgovec, Gelje; Lečnik Anton, urar, Celje; Goričar Karol, tr- Kovec, Gelje. c KOLODVORSKA RESTAVRA- GIJA V CELJU. Kakor cujemo, dobi železniško restavracijo v Gelju neki Ne- mec iz Maribora, ki je ponudil žetez- niškii upravi naravnost nemogočo vi- soko najemnino, kakor je ni mogel po- nuditi noben Slovenec. Apeliramo na žclozniško upravo in merodajne čini- telje, da narn na taka mesta ne postav- ljajo Nemcev in da se polno zavedajo narodne in gospodarske vainosti ta- k<5ga mesta, kojega omalovaževanje bi bil noodpusten greh! stru in moja mati je ostala nato čisto sama. Ustreliti ste dali njenega edine- ga varuha in prijatelja. Vaša lovska pravica, kaj ne? Ali pa stori kaj takega dober človek?« Prsi so se mu dvigaTe in od raz- burjenosti je težko dihal, skozi ozko špranjo pod povešenimi trepalnicami pa se je zaiskrilo čisto zeleno. »Tako! Tu smo gotovi!« je dejal zamolklo. »JProsim, drugo stran, go- spod ravnatelj!« Ne da bi črhnil in s krepko stis- njenimi ustnicami je ravnatefj obrnil glavo. Gisto nataneno se je še mogel spominjati dogodka in je sam vedel, da se ni vedel baš vzorno. Toda starka mu je bila vedno trn v peti. Njena liišica je stala na meji med njegovim lovom in državnimi gozdovi, in če je hotel kdaj zasledovati bežečega kozfa malo predalcč — namreč preko meje svoje- ga lovišča — jo je čestokrat videl, kako cepi na malern mostovžu, nema in otož- na.kot sova. Na ta način mu je pokva- rila marsikateri dober strel. »Gromska strelaU zakriči naen- krat in si seže naglo z roko na vrat. Vrezal ga je in na koncu prsta je za- cutil* gorko kri. Ves osirpel je brivec zmajal z glavo. »Mozoljček, samo mozoljček!« se je opravičeval. »V trenutku bo dobro, gospod ravnatelj!« Urno je poiskat kamen in skrbno odrgnil malo rano. Ravnateliu se je pa zazdelo, kakor da mu je za hip zopet šinil okoli usten oni odurni smeh, ki ga je bil že poprej opazil. >Tako, nič več ne krvavi«, ga po- miri brivec in odloži kamen. »Ko bi bil spi'oh mislil, da imate mozolj, bi se mi ne bilo pripetilo. Ali pri tako gladkem, polnem vratu . . . Mati je rekla že pred loti, takrat, dva dni po Finini smrti, ko ste jo vi, gospod ravnatelj, dali po vra- tarju spoditi iz tovarne, ker se je prišla pritoževat — takrat je že rekfa o vas: »Ko bi bil klas, bi bil zrel, da se po- žanje!« Tudi tedaj ste bili že dobro re- jeni in moja mati je imela dobre oči, če je koga črtila. In črtila vas je prav pošteno, gospod ravnatelj! (Konec pride.) c APARAT ZA PRESKUŠNJO STRELOVODOV. Modern in preeizen aparat za preizkušnjo strelovodov je dobil iz Berlina kleparski mojster Fr. Taškar. Aparat je bil preizkušen v am- bufatoriju te stroke. Zaznanmje na- tančno dobo. za koliko časa je strelo- vod še uporaben, ali pa pokaže, da jo aeraben in da se mora prenoviti. SedaJ bode g. Tuškar dolal preskušnje strelo- vodov po pokrajmi. c KONEG PORAVNALNEGA PO- STOPANJ. Poravnalno postopanjü kleparia Franca Taškarja in tvorni- čarja Josipa Kirbischa, lastnika tvrd- ke »Cinal« v Gesju, je končano, ker eta s? prezadolženca z npniki poravnala. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapemika gosp. Silbersteina. NARODNA ENCIKLOPEDIJA S. ]I. 8. od prof. Stanojevica. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod, Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goricar & Leskovšek, Celje, v predpfacilu po Din 40.— za zvezek, ter priporoca.mo predplačnikom Narodne enciklopodije, da se v svrho prinesitve predplacila v knjigarni Goricar & Les- kovšek, Gelje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. IVANA GANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in estetieno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni siovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- sek3 Celje. CENJENE SVOJE DOPISNIKE PRO- SIMO, da nam naj izvolijo posiljati kraße in jedrnate bpise dogodkov, npoštevafoč skromnejsi obseg lista in pa dejstvo, da izhaja samo trikrat na teden. Saj se dnevniki vöasi ne morejo kakor bi radi, priobeevati najbolj za- iiimivih prispevkov v polnem obsegu. Zajedno proshno, da nam gospoda pos~ Ijejo dopis čimprej in da ne odlagajo s porocilont, ker radi tega zadeva triri. Iz naših kr>ajev. i ZAVAROVANJE PRIVATNIH NAMEÖGENGEV ZA SLUČAJ BREZ- POSELNOSTI. Ker vse kaže, da drža- va v kratkem uvede zavarovanje za. sluca.1 brezposelnosti na osnovi zakona o zavarovanju delavcev* se je bavil s to zadevo 11. redni kongres »Saveza privatnih nameščencev« v Zagrobu in zaključil, da se poviša pomoč za slučaj brezposelnosti na ta način, da se uvede 5. članarinski razred. Sedaj znaša brez- poselniška pomoc do 50 Din dnevno in .sicer do 84 dni. i PRESTOPNIH KART V VLAKU NI VEC. Novl žerezniški vozni red jo tako sestavljen, da si potniki. na pre- stopnih postajah večinoma nimajo ča- sa })ieskrbeti novega voznega lista za nadaljno vožnjo. Zaradi tega so pot- niki prestopali doslej na vlak s starini listkom, ter so šele v vlaku kupili od sprevednika nov vozni Tistek. Ker pa se je pokazalo, da je ta manipulaeija z voznimi listki zelo komplicirana in so se tudi dogajale zlorabe, je prometnii minister odredil, da mora odslej imeti vsaka železniška postaja direktne voz- ne listke, kar je bilo že davno po- trebno. i 01) KMETIJSKE DRUŽBE ZA SLOVENIJO V MARIBORU. Izredni obeni zbor vimarskega in sadjarskega odseka kniet, družbe za Slovenijo v Ma- riboru se bode vršil dne 22. t. m. ob 10. uri v Narodnem domu v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Vofitev načelstva in no- vc^ga odbora in 3. slučajnosti. Po pra- v 11 ih odseka imajo pravico glasovaU samo zastopniki kmetijskih korporacij (kmetijske podružnioe, zndruge, vinar- ska in sadjarska drustva in zadruge itd.) ter vinarskL in sadjarski. strokov- njaki. Zaradi važnosti, da se izvoli nov odbor. je želeti kolikor inosoče obilne udeležbo, ker je sicor likvidacija odse- ka neizogibna. i OBRTNIŠKI SHOD V LJUTO- MERU. (Prejeli smo sledeči dopis:) 15. t. in., to je dan pred zaključkom dobro uspele obrtne razsUve, je obrt- no ir U'jovsko drustva za Ljutomer in okolico sklicalo obitno-gospodarski shod v gostimo »Triglav«. Fo progra- mu in v.sebißi je bil shod veLezanmiiv,- a vondar ne toliko, da bi bil zaninial vsa.i enega slovenskega poslanca, ki bi prišel poslušat težnje slovenskega obrt- liištvti. Zakaj obrtniki spi'oh se volijo, to vprašanjo naj vzamejo sami v pre- tres. Go.spod Ivan Rebek iz Celja je podal obširno in dobro zasnovano po- ročilo o razmerju velekapitala do obrt- ništva. Zanimivo jß bilo poročilo o obrtno-nadaljevalnih šolah, i« katere- ga sfodi, da je od vlade naše obrtna šolstvo najbolj prezirano in ko bi do- mace korporacije, asobito trgovska in obrtna zbornica po svojem velikem po- žrtvovanju ne podpirala obrtno- nada- Ijevalnih Sol, bi sploh ne mogli. sole imeti. In vprašanje je, kako kriti vea pi-inianjkl'jaj obrtno-nadaljevalnih sol, ki znasa zaminulo šolsko leto nad 700.000 Din. Zanimivo je bilo tudi po- ročilo tajnika zveze obrtnili zadrug v Ljubljani g. Kaizerja, iz katerega. smo povzeli, da še niti polovica obrtnih za- drug ni včlanjena v zvezi, a vendar za- druge zahtevajo vse mogoce od zv^ze. G. 2agar iz Ljubljane, kojega je posfa- la trgovsko-obrtna zbornica, je na sho- du prav dobro umljivo raziožii, da ni dosti npati radi neumevanja razmer. Mi zabavljämo cez prevelike davke, ali nerazumevanje razmer ni samo pri obrtništvu, ampak je tudi na davenih" oblastih samih. Dobro bi bilo, da bi se referati wsi' objavlfi, ker bi bilo mnogo pomagano, da se pojmovanje razčisti. Pri zadnji točki prograrna o trgovskih odnošajih z Orijentom je g. inž. LupSa dal le kratko poročilo, ker se je po dol- gem zborovanju udeležencem kazala že velika utrujenost. S tern je g. pred- sednik Horvat zakljucil lepi obrtni shod, katerega so posetifij tudi naši Prekmurci. Zvečer je drustvo priredilo zabavo v gostilni »Triglav«, kjer se je za malo trenutkov iudi obrtništvo otrcslo vsakdanjih skrbi. i DUBROVAČKA PLOVITBA ZA DRŽAVNE URADNIKE. Dubrovačka plovitba je dovolila državnini uradnL- kom in njihovim rodbkiam na vsett. svojih progah polovično vozno olajša- vo. V ostalem nameravajo vse nase po- morske paroplovne družbe znižati za vsakogar voznino za 30 odstotkov. i STRELA V ZAKONSKI PO- WTELJ1. V Vranovi se je pripetiua red- ka nesreča. Treščilo je v hiši kmeta Ko- zeja v posteljo, v kateri je spal Kozej z ženo. Mož je bil na inestu mrtev.,. že- na je pa dobila težke poškodbe. Petlet- na deklica. ki je med njima ležala, je ostala na čudovit način nedotaknjena. llisa pa je pogorela. i VELIKA RADI0BRZ0JAVNA POSTAJA V ZAGREBU. Minister po- šte in brzojava je podelil neki privatni družbi dovoljenje, da ustanovi v Za- grcl.Hi veliko radio-brzojavno postajo Zv^ sprejemanje in oddajanje gospoda r- skih vesti, borznih poročil in časopis- nih vesti. i SKOK IZ VIŠINE 2000 ME- TROV. V Novem Sadu preizkusijo pri- hodnje dni letalo, ki ga je izdelala fran- coska tvrdka Laquette za naze vojno ministrstvo. Letalo poizkusi znanS sportnik Rogulja, ki se vzdigne z zi-a- koplovom v yisocino 2000 m in se spusti s padalom na zemljo. i MEZDE ZNIŽUJEJO. V Brodu na Savi je buknila stavka delavstva v žagi d. d. »Slaveks« in v tvornici po- hištva d. d. »Slavonija«, ker so niezde zniža,li za 10 odst. Stavka obsega 300 delavcev. Znižanje rnezd utemeljujeta pod jot jL s porastom dinarja in nemož- nostjo konkurence na zunanjih tržis- čih, radi česar da je treba znižati pro- dukcijske stroško. Tudi v Nasicki tvor- nici tanina in žagi so mezde znižali za 10 odstotkov. Znižanje mezd je brez dvoma prišio vel'iko prezgodaj, saj de- la vec s svojimi prejemki še niti sedaj ni niogel dostojno živeti. in se oblačiii. Še sedanje mezde so daleč za predvoj- nimi. i SKRB IN ZAŠČITA ZA MLA- DINO. Prof. dr. Josip Šilovič je za mednarodni kongres kriminalistov v I,ondonu sestavil več goročil o razme- rah v naši državi. Prvo se bavi z vpra- šanjem, kako se more najboljše preskr« Stev, 90 NOVA BOBÄc l&t&n 8 beti zapuščena mladina. Dr. Šilovič prihaja do zakfjucka, da je v na&i agrarni državi najboljši način. da se otroci izročajo kmetskini družinain Zayodi sniejo priti šele v drugi vrsti v poštev, in to le za bolne, popolnoma degenerirane in pokvarjone otroke. Po tern načelu se ravna hrvatska Narodna Zaštita, in to z najboljšku uspehom; niti en odstotek otiok niso družine vr^ nile, tudi niso otroci uhajali. V drugem poročilu se dr. ŠiJovic bavi z zaščito mladine pred pogubnini vplivom kine- matografov. Po njegovem mnenju je mogoča uspešna zaščita le na ta način, da se mladini do 18. leta brezpogojno prcpove obisk kinematografičnih pred- stav, ik so namenjene odraslim. Za mladino do 18. Teta se morajo prirejati po&ebne predstave, za katere naj se cenzura filmov poveri osebain, ki se uspešno bavijo z mladinskini skrb- stvom. Lastnike kinematografov je tre- ba za vsak prestopek najstroze kazno- vati i PÜÖTNI1JN BKZ0JAVN1 UllAU V PETKOVČAH se je za stalno preselil v na. novo preurejene pros tore v občin- ski nisi. Občinskeinu odboru gre hvala ia priznanje, da je enkrat za vselej od- ätranil negotovost, kani se naj prese- li ta urad, obeneni pa mu je odfočil uaesto na najprometnejšeui kraju ob- šmie občine. i SKRB ZA ÖOLSKO MLAÜ1N0. Iz Petrovč smo prejeli: Agilnost in do- brosrčnost tukajšnjili mladiii dijakinj in dijakov, na celu gdc. Marice Vode- nikove, se je izkazala na >domaci« ve- selici pri Vodeniku, kate**e čisti dobiček v znesku 166 Din' so nil'adi prireditelji darovali v prid ubogi šolski mladini tu- kajšnje sole. Zivela zavedna mladina! — Povodom nekega rodbinskga slavlja je daroval posestnik g. Ivan Teržan 100 Din za šolarsko knjižnico v lJe- trovčah. — Vsem izroka pritjrcno za- livaso šolski upravitelj. i PRIRED1TEV GASILCEV V. GüRlGI OB DKETI. (Prejeli smo do- pis, iz katerega posnemamo:) Prosto- yoljno gasilno društvo Gorica ob Dreti je proslavilo dne 9. 1. in. blagosiovlje- nj'j svoje nove brizgalne z vrtno vese- lico, ki bi naj s svojimi dohodki pripo- mogi'a poravnati del dolgov za to briz- galno. Posebuo častno so se prireditve udeležili gasilci iz Nazarij, Smartnega, Mozirja, Kecice in Pobrežja. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in veselju, ker nam je igrala prav pridno in bla- goglasno znana godba iz Gornjega gra- da. Vsem, ki so kakorkoft prispevali nam v prid se prisrčno zahvaljuje od- bor gasilnega društva. i HIMEN. V soboto se je v Mari- boru poročila gdč. štefka Kunejeva, uradnica tamosnje podružnice Ljub- ljaiifeke kreditne banke, z g. Julčetom Sadnikom, vodjo tkalnice v Št. Pavlu pri Preboldu. i Ž1VLJENJE V LOGARSKI DO- LINI. Minulo soboto in nedeljo je bifo v Logarski dolini, na Okrešlju in na Kamniskem sedlu polno posetnikov. Pri Piskerniku in v koči na Okrešlju je bil tak naval, da so došlece komaj za siso porazmestili. Pri Piskerniku pa so imeli izreden obisk. Oglasil se je nara- rer. g. finančni minister Stojadinovic s svojo rodbino in se je zelo divil lepoti nasili krajev. Obili obisk v Logarski dolini, ki se leto za letom veča, jasno govori, da treba zavetišča pomnožiti in razsiriti in pa še bol'j udobno opre- miti. i DON BULIČ! NA SLATINI. Na Rogaško Slatino je prišel letos že 25- krat znani naš arheolog don Frano Bu- lio iz Splita. G. Bulic ni zamudil doslej nobeno leto, da bi ne prise! na Slatino. i INŽENJER IN ARHITEKT. Uprava Udi'uzonja jugoslovenskih in- ženjerjev in arhitektov sekcija Zagreb opozarja javnost, zlasti pa tujce, ki na- stopajo kot iinžunjorji ali arbitekti, ne da bi imeli to pravico, da je ime »in- ženjer« ali »arhitekt« v naši državi za- ščiteno in da se vsaka ztoraba strogo kaznuje. Pravico do teh imen imajo samo oni, ki so dobili inženjersko di- plomo na domačih ali inozemskib viš- jih tehničnih žolah, dočim absolviranje srednje tohnicne sole ali tehnikuma v naši državi šc ne daje pravice do ime- na »inženjer« ali »arhitekt«. Da se na- pravi enkrat za vselej red in da se pre- prečijo nadaljne ztorabe, pri katerih igrajo gliavno vlogo tujci, ki bi radi iz- podrinili domače strokovnjake, prosi omenjena uprava_vse inženjerje in ar- hitekte, naj vsako zlorabo takoj prija- vijo tajništvu Udruženja, sekcija Za- greb. Z ZAD080ENJEM UGOTAVLJAMO, da so se že zaoeli oglašali novi fiaroc- niki, oziroma bivsi naročniki na novo prijavljatl. Prosimo prijatelje lista, da izvolijo v svojem krogu nan] opozar- jati. Ljudska prosveta. 1 STOLETNICA MATIGE SRB- SKE. Matica srbska v Novem iSadu proslavi letos 100-letnico svojega plo- donosnega kulturnega in knjižeMiega delovanja. Pomen Matice za srbsko JjudsLvo v 19. stol. je ogromen. Zato je uprava Matice sktenila proslaviti sto- le tnico zelo svečano. I >LA DAME DE MONSOREAU«. (»Zvestoba do groba«.) 2. zvezek knjiž- nice »Jutrovih« romanov je pravkar izšel. Ne dvomimo, da ga z veseljem pozdraviijo vsi prijatelji dobre knjige. »Gospa de Monsoreau« šteje med naj- boljše Dumasove historicne romane in je vsekakor prva za glasovito trilogijo o »Treh musketirjih«. Prevod sledi francoskemu originalu in je neskraj- šan. Posebno prednost mu pa daje, da je bogato ilustriran ter prinaša delo- ma posnetke originalnili ilustracij ve- like francoske luksuzne izdaje, deloma pa ilustracije — lesoreze — domačega ilustratorja, ki je povsem pogodil dobo in žanr. KnjLga obsega 28 pol ali 419 strani, naslovna sJika je originalova, notranji naslovni list prinaša tudi do- bro pogoden portret avtorjev, a za- ključna vinjeta dobro pogudeno šalji- vo vimjeto s sliko debelega .fratra Go- renflota pred vinskimi sodi. Roman jq poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri taksnem čtivu porose nežne oči, in tudi dpbel'okoznejsi bralec ne more knjige odloziti noprebrane. Slovoiivski prevod bo v današriji dobi, ko je tako malo za- ras dobrega čtiva, triJtrat dobrodošel, ternbolj, ker je za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. (45 Din b'rosi- ran, 35 Din v polplatno in 65 Din v pTatno vezan izvod). Gosp^damtvo. g POSKUS GOSPODARSKE STA- TISTIKE. Beograjski »Trgovinski glasnik« javlja, da je začelo ministr- stvo trgovine in industrije zbirati toč- ne podatke o gospodarskih prilikah na- še države. Ko jih bo zbralo, poda mini- strstvo statistiko o naši trg^ovini, indu- striji, obrti, strokovnem šolstvu itd. Dočim so druge države že v prvih po- vojnili letili začele z reorganizacijo svoje statistične službe, ki sedaj že iz- borno funkcijonira, se je naše mini- strstvo sole zdaj spomnilo, da je treba delati. Vendar pa naj popolnoma zbere materijal in naj ga kmalu publicira, da bomo imeH vsaj nekaj za presoja- nje gospodarskega položaja. Svetovali bi miniistrstvu, naj po vzgledu drugih držav izdaja statistični letopis o naši državi, da bo inozemstvo vsaj kaj ve- delo o našem življenju in dclu. g PREDELOVANJE PREMOGA. Napoved, da se je Nemčiji posrečilo iz- delati iz premoga lahko gorfjiva olja in da je državna in pruska vlada pristala na to, da prve poskuse na praktično gospodarski podlagi podpre z zneskom 4 milijonov mark, je izzvala v Angliji zivahno razburjenje. V Angliji sicer ne verujejo, da se Nemcija na tej podlagi. dvigne do gfavnega producenta olja v Evropi, vendar pa najresnejše svarijo angleško premogovno industrijo, naj se v tern vprašanju ne podvrže Nem- čiji. Poročajo tudi, da je angleški pro- fesor Bergins izdelal metodo, ki je bolj- ša od vseh drugih in ki bi dvignila se- dan jo vrednost premoga na način, da bL se tudi plini, ki se tvorijo pri raz- krajanju, uporabljali. Dvomljivo je, dati je profesor Bergins poučen v vseh inetodah, ki so preizkusene v drugih državah. Za vsak slučaj pa hoče Angli- ja prepreciti, da bi Nemčija zmagala v tej panogi. g DOBLJENE REPAI^AGIJE. — Iz naslova reparacij je prejela naša država v prvi pofovici 1. 1925 na pod- lagi Dawesovega načrta od Nemčije v blagu 15,800.488 zlatih mark in od Bolgarije 215.575 dolarjev v gotoyini in poleg tega še 23.571 ton premoga, nadalje v gotovini 1.9(3 milijonov zla- tih frankov in znatne množiiie koruze, ocl Ogrske pa do konca meseca maja t. 1. 103.090 ton premoga. g IZDATNA OLAJÖAVA POSEB- NE PRIDOBNINE. Novi dvanajstin- ski zakon vsebuje izdatno olajšavo po- sebne pridobnine s tern, da priznava od vojnih in povojnih pribitkov za re- zi'jsko postavko v Sloveniji 60%, daljo izredni pribitek, invalidski davek, re- montno komorski prispevek in vse av- tonomno doklade. Posebno tehtna je koncesija glede avtonomnih doktad, glede katerih so slovenski gospodarski krogi kot prvi zahtevali, da se jih ne prišteva v podlago za odmero. g NASA INDUSTRLJA PIVA. V, naši državi je 40 pivovarn in sicer y Sloveniji 5, na Hrvatskem 14, v Bosni 3, v Vojvodini 5, v Srbiji in Grni gori 13. Zadnja leta je znašala srednja pro- dukcija piva 650.000 do 700.000 hi in konsuinenti menijo, da bi moglo biti pivo pri tej koficini vendar le ceneje. Dinar v Curihu dne 14. avgusta dne 17. avgusta 9225 9'20 S.-w»**. „>¦ (»Avala«.) Devize v Zagrebu dne 14. avyusla dne 17. avgusta Dunaj 7.81—7.91, 7.82—7.92 Berlin 13.255—13.355, 13.25—13.35 Praga 164.75—166.75, 164.74—166.74 Müan 200.73—203.13, 200.58—202.98 Pariz 262 London 270.81—272.81, 271—273 New-York 55.525—56.125, 55.5—56.5 Gurih 10.825—11.905, 10.825—10.905 Amsterdam 22.50—22.70 (»Avala«.) Dne 15. in 16. avgusta je bil praz- nik, oziroma nedelja, ko borza ni po- slovala. Razgled po svetu. r SLON PROTI VLAKU. ZgodUo se je, da je zavozil vlak med Maudala- jem in Rangunom v Indiji na čudno oviro. Sredi proge jo stal orjaški slon, ki se nikakor ni hotef umakniti. Zad- nji trenutek je stopil nekoliko vstran in se z vso silo zaletel v lokomotivo, ki ni Mia velika in je vozila lokahie vlake. Lokomotiva in vec voz je skočilo iz tira in se prevrnilo preko nasipa. Kaj se je zgodilo s slonom, vir ne pove. Verjetno pa je, da se je tudi slon zvrnil. r VZTRAJEN SAMOMJORILEG. Petdeset let stari nevrastenik Dalbot v Lyonu je sklenil končati življenje. Zato se je odpeljal s kolesom najprej v gozd, kjer si je prerezal vrat. Drugo jutro pa se je v svežem gozdu prebudil in se cu- dil", da je še pri življenju. Zopet se je odpeljal s kolesom k železniški progi ter je legel na tračnice. Toda strojö- vodja je srečno ustavil vlak par metrov pred samomoriloem, ki je bil vsted te- ga tako jezen, da je skocil pod prihod- nji ekspresni vlak, ki mu je srečno po- inagal na oni svet. Odgovorni urednik: Vinko V. Gaberc Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Dežni plišč iz trpežne angleSkc gumirane tkanine, fina dunajskakonfek- cija Din 270"—, posebno dobra kakovost Din 360-—, speclali- teta »Covercoat« Din 850'—, dežne pelerine \z nepremočlji- vega dlakastcga lodna Din 380'- za decke Din 150— prodija veletrgovina R. Stermecki, Celje Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Certik zastonj. Trgovci engros cene. Učenec se sprejme v manufakturnl trgovini Franc Dobo vienik, Celje, Gosposka ulica 15. 5-3 K. LOIBNER specerijska trgovina Celje, Kralja Petra cesta priporočarsir, salame, kranjske klobase, pastete i. t. d. po najnižji dnevni ceni. Učenec zdrav in z dobrim šolskim spri- čevalom, se sprejme v manu- fakturni in modni trgovini Miloš —8 Pšeničnik, Celje. Sivil^a (prikrojevalka) starejSa rnoč z dolgo- letno prakso v krojenju, poštena in pridna, se pod zelo dobrimi pogoji sprej- me v stalno službo. Ponudbe pod »To- varna« na upravo »Nove Dobe«. 2—1 EC. Mantel, slaščičarna Celje, Gosposka ulica 14 naznanja vsem cenjenim odjemalcem, daje preselil svojo slQstitarno iz Ozhe ulice v Gosposbo ulico ter se tem potom zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se obenem tudi za bodoče najtopleje priporoča. Cenjenemu občinstvu vijudno naznanjam, da sem preselil svojo j manufakturno trgovino iz siosposke uL 27 v ßosposko id. 41 ter se priporočam še za nadaljno n;>klonjenost. j Hugo Schmidt Stxan '4 »NOVA DOBA« biev. 90 CELJSKA POSOJIENICA S: Stanje hranilnih oloq Din 40,000.000---. V lasini palači Narodni dorn (na oglu v pritllčju). Sprejema hranllne vloge na Ivr&nilne knji&lce in t0lcoLl Stanje plaonice in rezot. Din 4,000.000—. racun tcr jih Szp&ačoje toöno in nutii za iste najbolf Se otorestovariJC* In naJveCjo varnost Izvršuje vse denarne, ltredltne in posojilne posle. Kupuje in prodttj» devize in valute. Podružnica v Šoštorsfu na Glavnem trcju. ss® Odda se lepo stanovanje obstojeČe iz 3 sob in kuhinje, na pe- riferiji mesta Celja, proti triletnemu predplačilu najemnine. Naslov v upravi Jista. NajYecja izbira trpežnega pohištva iz trdega In mehkega lesa prl tvrdki „MARMOR" y Celjü, Gosposka ulica stev. 25. 3-1 s Elektrotehn. in mehaniško podjetje Drago Gams CELJE — GABERJE ST. 91 Brzojavni naslov: Gims Celja — Poätni predal ät. 31. Naprava in popravilo vseh vrst v me- haniško stroko spadajočih predmetoy, n. pr. kolesa, motorje, avtomobil», ši- vaine, pisalne in vse ostale stroje. — Prodaja elektrotehn. in meh. predmete, n. pr. elektromotorje, žarnice, kolesa, motorje, šivalne stroje, otročjc vozičke, gumijev vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po najnižji ceni. Proračuni in prospekti brezplačno, 10 istotako strokovni nasveti. 9 Najboljše, najtrpežnejše in najcenejše dežnihe vseh vrst, za- jamčeno solid- nega domačega izdelka po naj- nižjih cenah nudi le Dežnikarna 30S. ÜHHN3EK CELJE, Hralla Petra cesta if. 25. Popravila in preobleke izvrSuje točno in solidno! Na drobno! 10—5 Na debelo! Mala hisa z vrtom, v mestu Celju ali celjski okolici (ne več kot četrt ure od mesta oddaljena), se kupi. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo »Nove Dobe« pod »Mala hi5a«. Kupim novo ali malo rabljeno, vdobrem stanju se nahajajočo napFQvo za vodni mlio (t. j. transmisije z notranjimi kolesi) s pogonsko silo treh kamnov. Naslov: Leskovšek Anton, Sv. Juri] ob 3 južni železnici. 3 Freselifev trgoi/ine. Naznanjam cenj. ob-činstvu, da sem preselil svojo trgovino damshih in mošbih slamnihov in hlobuhov iz Gosposke ul. 4 v GOSPOSKO 111. St. 27 ter se najtopleje pripo- ročam za nadaljnjo naklonjenost. Na izbiro so najnovejši jesenski in zlmski filcmodeli po najnižji ceni. FRANC CERÄR, tOVBHI SilBli&OV, I. l 0. l Celle, Goiposka ullca 27. „INKRA" Indlxistr»ija kpavat D. Cerlini & Comp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 8 Cene konkurencne! pDpotoonm rtao müoüte äewunt prittnmke pri zadnigi LASTfll DOM stnb. ta krcdBnt xmttzmamL xmmtxo T-Gaberju pri CcIJa Jsntfa^xft^lafB^nA t wffijoo 250.000 Din. Pisaran w ^i^ffBtk mmMmi i«iiw, aU«a št. 15. It malega raste velikol In^as^3r»i3^^i,J*OO.OOO*-% Za hranilne vtoge Jamfi mesto Crtje s celim svojim premoženjera te z vso svojo davöno močjo.