toMarina piwatw,
km. OB
a, f sredo #0 11, avgusta 1920,
■-v''.« S C
Leto III.
Oglasi:
3» 1 mm X 60 tnserataega stolpiča mali 80 vinarjev, •sridrt 1-20 K, poslano, posmrtnice ln reklame 2 K.
Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
TTpravnlitvo ..Domovino" v Ljubljani. Sodaa ulic« 6. Uredništvo »Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 78.
Naročnina:
Za celo „OomoTinc" (trikrat na teden) mesečno 3 četrtletno 9 K, polletno 18 E, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Minister Korošec „dobro dela.
Od 20, avg«s!a nsgsrej wojrI listki cSvakret dražji, tarifi za fciag©
čs-ikrat viš|l?
V ]xmedeljek je bila nenadoma sklicana seja ministrskega sveta in to pod predsedstvom regenta Aleksandra. Nekaj nenavadnega jo bilo, da se se-stiane ministrski svet k seji, ko so ministri v de-misij- Mislilo se je zato, Ja je ta seja sklicana zaradi zelo važnih zunanjepolitičnih zadev. Izkazalo pa se je, da je bila seja sklicana na zahtevno finančnega ministra Koste Stojanoviča, ki je bil pretekli petek sprejet v dvoru in je vladarju pojasnjeval in dokazal, v kako hudem gospodarskem položaju se nahaja država zaradi nespodobnosti in brezvestnosti posameznih ministrov. Zahteval je, da se takoj napravi temu »delovanju" konec, ker sicer je gospodarski polom države neizogiben. Tako je prišlo, cla so v ponedeljek v ministrskem svetu umivali glave ministru trgovine Ninčiču, ministru pošt Drinkoviču in ministru železnic dr. Korošcu. Finančni minister je brez usmiljenja razkril pogubonosnost ministrovanja teb gospodov ter zlasti ostro ožigosal ministra železnic dr j a, Korošca, čigar gospodarstvo je v tako vzornem redu, da donaša državi vsak mesec okoli 50 rridi-}onov izgube. Navzlic temu pa j a promet pod vsako kritiko. /Nesnaga po vagonih, ki so zlasti na Hrvatskem, v Bosni in Srbiji poln stenic 'in uši, je taka, da tvori resno opasnost za vsakega potnika- Za blagovni promet ni nikdar dobiti vagonov, četudi jih vidite stati na stotine po posameznih š taci j ah. Samo v Sloveniji je zastanka pri izvozu lesa za 25.000 vagonov. Do konca tekočega leta sie računa zaostanka, na 10.000 vagonov. Ogromni milijoni, milijarde gredo v nič po zaslugi gospoda Korošca.	*
Zadnji čas je nastopila še nova okoliščina, ki jc gnala železnice v propast: velikansko podraženje trboveljskega, premoga. Znano je, da pade vsa krivda za to podražitev na pokrajinsko vlado v Ljubljani, oziroma na SLS. Tako je Korošeeva stranka 'in njen poglavar dr. Korošec spravil gospodarstvo državnih železnic tik pred rob propada. Uspeh ministrske seje, ki se je vršila kot reševalna akcija za ministre pa je bila — kakor poroča „Slovenec"' — ta, cla se bodo od 20. avgusta dalje tarifi za osebni promet povišali za 200%, za blagovni promet pa za 300%. Dr. Korošec proti povišanju, riji protestiral, marveč ga, je na vso moč podpiral. Proti njegovi volji bi se tarifi sploh ne mogli povišati, ker je edino le on kot železniški minister za povišanje tarifov odgovoren.
,,Slovenec" in drugi klerikalni listi vale ser daj krivdo zaradi povišanja tarifov na finančnega ministra, kaokr da bi on bil kriv slabega gospodarstva dr. Korošca. Finančni minister je v tem slučaju pamietni oče, ki skuša lahkomiselnemu otroku pomagati iz zagate. Korošec je na tihem Sto-janoviču sicer hvaležen, da ga je rešil pred popolnim polomiom, a v javnosti pa je toliko nesramen, da prekriva svojo polomijo s tem, da dela za svoje neuspehe odgovornega svojega rešitelja — finačnega ministra. Najboljši dokaz kako zadovoljen je dr. Korošec s povišanjem tarifov je ta, da je ostal še nadalje minister in da ni niti zapre-til z demisijo, ako ministrski svet kaj sklene o ta-rifili, ki spadajo v njegov resort. Dr. Korošec je zapretil z izstopom iz ministrstva, ako bi se bil sprejel „kancelparagraf". Tudi v drugih vprašanjih je žugal z odhodom. Zakaj ni sedaj odstopil? Odgovor je lahek: Zato, ker se Korošec zaveda svojih grehov in ker ve, da mu tudli 300 % povišek ne bo za dolgo pomagal.
Korošeeva popolna nesposobnost postaja čim dalje bolj jasna, Zavozil je kot prehranjevalni minister, sedaj je razkrito tudi njego železniško ministrovanje. Kdor pozna Korošca od blizu, se temu ne čudi. Kdo bo pa agitiral, hujskal in intrigi val, ako naj Korošec kaj dela v ministrstvu. Zopet se je potrdila resničnost pregovora, cla naj čevlje sodi le kopitar. Ko bi ostal Korošec le pri maši, bi bilo za. železnice in za vero boljše-, ljudstvo bi pa bilo obvarovano velikanske škode. »Slovencu", »Večernemu listu"' in SLS, ki se sedaj trudijo zabrisati dr- Korošca in nametati zaradi . povišanja tarifov ljudem peska v oči, povemo, da se to njihovo prizadevanje ne bo posrečilo. Na vsem svetu je za železniško upravo in za železniško gospodarstvo odgovoren železniški minster. Nobe-enga dvoma ni, da je tudi pri nas zakrilili strašna, povišanja železniških tarif o f edinole železniški minister dr. Anton Korošec, predsednik SLS.
Srbi dozdaj niso poznali klerikalizma iu to iz dveh razlogov, pravoslavna vera je narodna in sa-'rnostojna vera, ki ni bila pod vplivom zunanjih nenarodnih oblasti, a drugič radi tega, ker srbski merodavni cerkveni krogi niso dopustili, da bi se ta vera, ki jo srbski narod ceni in spoštuje ravno 'tako kakor svojo narodnost, izrabljala v politične hi strankarske namene. Tako Srbi niso imeli kle-rikalizmla, niti klerikalnih organizacij, ako ravno je tudi pravoslavno duhovništvo v veliki večini sodelovalo v političnem življenju in to po svojem prepričanju v vseh strankah.
Šele ]x> našem ujedinjenju so Srbi spoznali klerikalizem in ravno mi Slovenci smo imeli to dvomljivo čast, da pokažemo Srbom to rak — rano na telesu človeštva. In v tem kratkem času našega ujedinjenja imeli so Srbi dovolj prilike, cla soglasno konstatirajo, da je klerikalizem največja nevarnost za našo državo, našemu jedinstvu, našemu miru in napredku!
Vsa srbska javnost je spoznala nevarnost klerikalizma in ,se odločila na odločno borbo proti njemu. Srbi vidijo v klerikalizmu zloveščo cled-ščino klerikalne Avstrije, v klerikalizmu vidijo oni orodje najhujše avtokracije, večnega nasprotnika svobode, napredka, demokratstva 'in vseh narodnih teženj, torej ravno onih najčeil, ki so bila vsakemu Srbu najsvetejša.
Proti klerikalizmu je vstal najodločnejše naj-nierodavnejši srbski list »Trgovinski Glasnik", ki mu nikdo ne more očitati niti strankarstva, niti politične tendence. Ta list vodi borbo proti klerikalizmu edino iz razloga, ker vidi in sluti nevarnost, ki jo prinaša klerikalizem, »Trgovinski Glasnik" takole obelježuje klerikalizem: on je politična straja, ki izrablja vero in cerkev vrto, da zadrži najširje narodne mase v temi nevednosti, ki zloupotrebljava človeška duševno življenje v to, da uklene svoje ljudi v spone nesamostojnega dela, to je organizacija, ki z demagoštvom in izigravanjem vseh verskih in cerkvenih svetinj hoče dvigniti predstavnike cerkve, to je duhovnika, na nekako vzvišeno mesto, od koder bi ta narekoval narodu svojo voljo!
»Klerikalizem je ona mednarodna in proti-narodna organizacija, ki skruni pravo krščanstvo, ker ga je oropala onih obeležij, ki jih je krščanstvo imelo, to je one plemenite vsečloveške 'lju-
bezni, morale in skrbi za blagor in medsebojno razumevanje vsega človeštva.
Kleiikalizem je in mora biti v moderni državi nemogoč, politična organizacija ali stranka, ki ima za cilj, da s pomočjo vere pride do politične moči, ali ki s svojo politično močjo hoče čuvati : svojo vero, je v našem državnem življenju proti-i narodna in protidržavna, ker se bori proti osnov-! neniu načelu srbske ustave,proti svobodi vesti ! Mi i nismo proti veri, niti cerkvi, pri nas sine verovat i ; vsak, kar hoče, ali zato odločno zahtevamo, da se vera ne izrablja v strankarske iu politične svrhe! Srbija, ki je vzorna dežela verske strpljivosti, mora zahtevati, da se uvažuje ta njena zahteva, ker ravno to načelo verske strpljivosti je našemu j javnemu, političnemu, kulturnemu, narodnemu življenju več koristilo kakor vse ideje zadnjih vekov."
Borbo proti,klerikalizmu je prevzela vsa srbsko javnost, ne zato, ker je naš klerikalizem ravno katoliški klerikalizem, temveč samo zategadelj, ker vidi v klerikalizmu, pa naj bi bil ta pravoslavni, katoliški ali moslimanski, razrušil j očega činitelja našega državnega življenja!
Zato jo »Trgovinski Glasnik" stavil popolnoma | umesten in kulturen predlog, da se v novi ustavi ; naše kraljevine ustavnim potom prepove izkori-ščevanje vere in cerkve v politične namene, kakor je bilo* to v že določeno v srbski ustavi, samo da se ta člen ustave, ki je vselej omenjal le pravoslavno vero, razširi na vse priznane veroizpovedi v naši državi. »Trgovinski Glasnik" formulira ta člen ustave tako-le:
I „Z ustavno naredbo se najstrožje prepoveduje I vsaka, organizacija s političnimi in drugimi po-! svetimi M ji in svrhami na temelju ' verske raz-| like in verske izključijlvosti".
Ta kulturni in času primerni predlog pozdravlja srbska javnost, ker v njemu vidi edini način, cla se za vedno onemogoči pogubonosno delo klerikalizma v naši državi!
Temu stremljenju srbske javnosti mora se pridružiti vsak Slovenec, ker ravno mi Slovenci smo na svojem telesu najbolj občutili pest klerikalizma, »tega tura na zdravem telesu našega naroda", kakor pravi »Trgovinski Glasnik".
Kdo je kri? porazom poljska vojske?
Pod gornjim naslovom je priobčil francoski ; polkovnik Besse-Desmoulieres1, ki je od prevrata sem služil v poljski vojski, v pariškem ,, Le Tempsu" obširen članek, v katerem razmotriva vzroke in razloge, kako je mogla poljska vojska v tako kratkem času doživeti tako občutne poraze od ruske vojske* Francoski vojaški strokovnjak, ki je bil dodeljen poljskemu generalnemu štabu kakor inštruktor, je takole označil vzroke porazov poljske vojske:
»V Franciji in na Angleškem imeli smo več poljskih dobrovoljskih ix»lkov, ki so se odlikovali v vseh borbah pod vodstvom dobrih poljskih časitr nikov. Ko so se ti poljski dobrovoljski polki pod komando generala Hallera vrnili v domovino, pričakal jih je narod, z velikim navdušenjem in jih proslavljal kot osvoboditelja domovine.
Ali ti dnevi navdušenja so bili kratki, junaški dobrovoljci so doživeli kmalu velika razočaranja. Dokler so stali dobrovoljci pod orožjem na braniku svoje domovine, dotlej so se polastili državne uprave ljudje, ki niso spadali tja. Vsa važna in odločujoča mesta v državni upravi, ministrstvima in generalnem štabu so zavzeli ljudje, ki so do

zadnjega trenotka zvesto služili Viljemu, Francu Jožefu in Karlu. Ti ljudje so •vzeli v svojo roko državno upravo in njih moč se je najbolj pokazala v vojski, kjer so najvažnejša mesta zavzeli bivši avstrijski oficirji, ki so s prekini očesom gledali na oficire dobrovoljce in jim, nagajali, kjer so le mogli. A ne samo to, z oficirji dobrovoljci je prišlo v Poljski mnogo zavezniških oficirjev, ki so jih povabili dobrovol jci, da urede narodno poljsko vojsko. Ali tudi tem oficirjem so novopečeni poljski — a v srcu še vedno avstrijski — oficirji delali take ovire in zapreke, da so kmalu zapustili Poljsko. Pa tudi poljski oficirji-dobrovoljci se niso dali zapostaljati od Avstrijancev in so izstopili iz armade. Tako je poljska vojska ostala brez dobrih, narodno čutečih oficirjev in ko so bili letos vpoklicani regruti, njih 800.000 na številu, ni bilo oficirjev, ki hi učili te regrute, ostali so samo bivši avstrijski, a kaj znajo ti, to ve vsakdo!
To smo videli tudi v ti rusko-poljski vojni, ko je poljska armada v tako kratkem času doživela tako strahovit poraz — za ta poraz se ima v prva vrsti zahvaliti le svojim avstrijskim oficirjem, ki jim ni bilo do Poljske prav nič mar!
Kakšen popolnoma drugačen primer so nam "pa dali ruski oficirji! Ko so Poljaki v svoji pože-ijivosti prodrli na rusko ozemlje, vstali sid vsi ruski oficirji, ki so v svoji duši največji nasprotniki boljševizma, odzvali se pozivu sovjeta in vstopili pod vodstvom proslulega Brusiiova v boljševiško armado, ker so ti ruski oficirji narodni ljudje, ki so vedeli, da se gre za rusko stvar!
Zato so zmagali Rusi nad Poljaki, oziroma premagali so ruski oficirje bivše avstrijske in nemške generale!
Žalostna usoda Poljske bodi vsem1 svarilen vzgled, ker iz te žalostne usode vidi se točno, kdo je privedel Poljsko na rob propasti. Poraz Poljske bodi svarilen vzgled vsem onim državam, ki so nastale na ruševinah Avstro-ogrske monarhije in morale prevzeti njeno klavrno dedščino! Jaz sem prepričan, da čaka vsako tako državo ista usoda, ki je zadela Poljsko, ako bodo dopustile, da prihajajo na vodilna mesta oni elementi, ki so v bivši avstro-ogrski monarhiji bili glavna opora, in steber Habsburžanstva!
Zato je dolžnost teh držav, da se otresejo teh parazitov in pijavk pa Kili oni v oficirski ali uradniški uniformi — ker žalostna usoda Poljske je grozilen vzgled!
Loke pri Št. Jurju ob Taboru. Tukaj je umrl po daljši mučni bolezni g. nadučitelj Franc Košir, v najlepši moški dobi 36 let star. Pokojni je bil zelo priljubljen, in je vžival veliko zaupanje in spoštovainje. 'Deloval in živel je res samo za šolo, ter je tudi pri otrocih žel veliko uspeha in napretka. Bil je tudi' neustrašen delavec za narodno stvar, in je imel vsled tega tudi mnogo zaprek. Leta 1914 so ga pahnili v graško ječo, popolnoma po nedolžnem. Od tega časa je rajnki bolehal, in ni mogel več okrevati. Dragi rajnki, ostal si nam, Iti smo Te poznali, v najlepšem in ved nem spominu, in domača zemlja Ti naj bode lahka!
Šmartno ob Paki. Dne 5. t. m. je v Paški vasi umrla obče spoštovana in priljubljena gospodinja, M. Ažman. Pogreb bi se imel vršiti na pokopališče podružne cerkve v Gorenjali. Župnik pa je kratkomalo pogreb odpovedal in se izrazil, da on ne gre pokopavat, ker nima ničesar iskat v Gorenj ah, češ, to je kaplanova stvar, naj jo pokopljejo kar brez duhovna, bode že g. kaplan blagoslovil grob. Gosp. kaplan se namreč do tistega dopoldneva še ni povrnil iz Mariborskega Orlovskega tabora, ampak šele s popoldanskim vlakom. Svetovali bi g. župniku, ki je šele par mlesecev tukaj, naj se dostojno vede, kakor se spodobi za' katoliškega duhovnika in naj tudi opustita z g. kaplanom tisto vedno politiziranje in agitacijo v cerkvi, ker cerkev ni za agitacijo ampak za opravljanje verskih dolžnosti.
(Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnost dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.)
Časopisje je, kakor sploh vsaka stvar, dandanes silno drago. Komur je na tem, da si ]na-bavi za mol denar izborno ure j eian časopis, naj naroči „Domovino" ki izhaja po trikrat na teden. Kesai se ne bo. ,,Domovina" stane mesečno samo tri krone, četrtletno devet kron. Uprava lj& v. Ljubljani, Sodna, idica■ št. 6. Zahtevajte poštne položnice!
g. Izvoz svinj. Ministrstvo trgovine in industrije predlagalo bo te dni ministrskemu svetu,: da dovoli svoboden izvoz svinj iz Jugoslavije v inozemstvo, seveda proti plačilu določene carine. • g. Bolgarski premog za Srbijo. Kakor zna- i no, mora Bolgarija iz naslova vojne odškodnine dobavljati Srbiji gotovo količino premoga. Te dni je bil odposlan prvi'transport 150 ton (15 vagonov) iz rudnika Peruti v Srbijo.
g. Industrijska in prometna podjetja v Jugoslaviji. Glasom brzojavnega poročila iz Beograda ie bivši ruski prometni minister Križanovsklj odpotoval v London, da prične pogajanja z angleškimi in francoskimi kapitalisti v svrho ustanovitve društva za zgradbo novih železnic v Jugoslaviji. Rusko-jugoslovanska banka namerava osnovati v Jugoslaviji celo vrsto industrijskih in trgovskih podjetij, m led drugimi tovarno mila in tovarno za kablje. Banka namerava osnovati tudi' ,,Srbski Llovd" za plovitbo po Jadranskem morju.
g. Promet med Jugoslavijo in Avstrijo. V Mariboru vršila se je zadnja dni prometna konferenca za ureditev prehodnega prometa iz Jugoslavije^ v avstrijsko republiko in obratno. Zastopnik belgrajskega ministrstva saobračaja Daroko je izjavil, da. jo glavni namen) konference, skleniti sporazum glede ureditve medsebojnih odnašajev v izvažanju skupne službe na obmejnih postajah in je poudarjal, da mora konferenca zaznamovati one prehodne točke-, kjer prekajajo železniške linije iz enega teritorija na drugii in ki jih smatrajo za obmejne postaje. Komisija je ukrenila, d as e vodita po dva jugoslovanska vlaka med Mariborom in Ljutomerom. V u mesni h postajah od Špilja do Radgone ne sine nihče vstopiti ali izstopiti. Vsi železniški tarifi se morajo od: 15. avgusta naprej v,naši državi računati'v dinarjih. Za mednarodni blagovni promet bo merodajen 1 icniski dogovor in se bo odprava vršila potom mednarodnih tovornih listov, .le; i kovno vprašanje se je uredilo tako, da mora avstrijsko osobje na, našem ozemlju govoriti slovensko nasprotno pa naše osobje na nemškem ozemlju nemško. Carinska in pregledna služba se bo vršila v člr postajah; pri brzovlakih in ekspresnih vlakih se naj carinska odprava izvrši po možnosti v vlaku. Glede komercialne službe se bo. sklicala posebna konferenca v Ljubljano.
g. Likvidacija vojnega stanja. V 92. številki „ Uradnega Tista" z dne 9. t. mi. objavljena je uredba o pravni likvidaciji stanja, provzročenega ]X> vojni leta 1914 do 1920.
g. Srednja tehnična šola v Oseku. Ministrstvo prosvete je sklenila, da se osnuj ei v Oseku srednja tehnična šola1 po vzoru tehnične šole v Sarajevu. Šola bo imela tri oddelke: brzojavni, rnonterski in elektrotehnični.
g. Izvoz klavne živine. Iz Beograda se brzo-javlja: Dovoljen je svoboden izvoz klavne živine in sicer volov, starih nad 10 let, in konjev, starih nad 16 let.
g. Tovarne poljedelskih strojev v Ptuju. V
Ptuju se snuje večja tovarna poljedelskih strojev. Cene strojem bodo baje nižje, kakor cene takim strojem iz inozemstva.
g. Gospodarsko orodje za Jugoslavijo. V Beograd sta dospela te dni dva vagona ročnega poljedelskega orodja, motik, lopat itd. Ministrstvo za izbrano in obnovo razdelilo je prvo dobavo okrožjem. kji so v vojni in za časa okupacije največ trpela. Orodje prihaja iz Kanade ter je zelo praktično za uporabo.
g. Znižanje carine. Ljubljanski dopisni urad poroča iz Beograda: V finančnem ministrstvu je imel gospodarsko-finančni odbor sejo, na kateri se je določilo, da se zmanjša dosedanja carina, ki je bila naložena na posamezne predmete izvoza. Odbor je dovolil svoboden izvoz masti, slanine in prediva. Vprašanje glede svobodnega izvoza koruze in pšenice bo rešeno na prihodnji seji. V razpravo pride tudi nasvet, naj se ukrene vse potrebno, da se ukinejo špekulacije in mahinacjie inozemskih bank, ki kvarno vplivajo na našo valuto.
g. Žitna trgovina. Po poročilih iz Novega Sada so začele padati žitne cene zlasti tudi z ozirom na okolnost, ker se ni posrečila kupčija za f izvoz 1000 vagonov pšenice za Čehoslovaško. Za blago iz prverroke plačujejo in sicer za pšenico | 600 do 620 kron, za zdravo koruzo 280 do 300 K. | Moka notira: nularica 10.50 do 10-75 K, moka i za kuho 9-50 do 9'75 K, krušna moka 8.50 K-i g. Nova tobačna tovarna. Uprava državnih : monopolov je kupila v Skoplju zeinljišče, na kate-! rem se postlavi moderna tovarna za predelavan je
tobaka. To bo največja tvornica te vrste. Tudi v Rosni se zgradi enaka tovarna.
g. Hmelj za Ameriko. Senat Zedinjenih držav severoanieriških je dovolil točenje piva z 8 do 9 stopinj alkohola. Vsled tega se bo v Ameriki zvišala potreba hmelja, ki se bo moral uvažati iz Evrope. Za uvoz hmelja prideta v poštev zlasti čehoslovaška in Slovenija, p,osebno Štajerska.
g. Cena rižu. Hamburg je znano importno tržišče riža. Kakor se od tamkaj poroča, so no-tirale pretečem teden cene rižu tako-le: Indijski riž 7'60 mark, braziljski riž 7'45 do 7'50 mark in Burma-riž 8'10 mark z,a kilogram loko Hamburg. Riževa moka notira 8 mark za kilogram.
£'{ S
33
S
K ®S
a?

Kakor je bilo tudi predvideti je sedaj jasno, da je
Vesničeva misija končno p ropala.
Demokratska Zajednica je jasno in točno formulirala svoje zahteve v vseh načelnih vprašanjih, ki jih je pa Parlamentarna zajednica odbila s takimi protipredlogi, da demokrati na to sploh niso mogli odgovoriti. Včeraj dopoldne sta se oglasila zastopnika! Demokratske zajedriice Davidovič in Pribičevič pri Vesniču, da mu še enkrat predložita stališče demokratov glede agrarne reforma ali Vesnič je odklonil vsaka pogajanja z besedami, da v vprašanju agrarne reforme ne more spremeniti prav ničesar. S to izjavo Vesniča so vsaka na,daljna pogajanja nemogoča in Vesničeva misija v drugič končana. Kaj bo sedaj, tega "nihče ne ve, ali situacija je skrajno kritična. Parlamentarna zajednica je onemogočila vsak poskus, da se pride do koncentracijske vlade, ona ovira vsako koristno delo, kakor se je to pokazalo v zadnjem ministrskem svetu, ko ministri iz te skupine niso hoteli podpisati odredbe o svobodnem izvozu sadja, zelenjave in vina, ki je bila v ministrskem svetu sprejeta! V kritičnih časih, ko se ima končno izvršiti naše severno razgraniče-nje, ko je jadransko vprašanje tako pereče, parlamentarna zajednica na najnedopustnejši način ovira ureditev in staloženje naših notranjih razmer, kar Škoduje tako neizmerno ugledu naše države na zunaj, da res ni čudno, ako pišejo razni nemški in italijanski listi tako zaničljivo o vodnih krizah in prepirih!
V	italijanski poslanski zbornici je minister zunanjih zadev Sforza govoril
o vprašanjih italijanske zunanje politike.
V	začetku govora j a omenil italijansko evakuacijo Valone in navajal kakor vzrok vse mogoče, samo tega ni povedal, kar je Italijane v resnici prisililo, da so morali sprazniti Albanijo, namreč to, da so moral iz Albanije zato, ker so jih Albanci napodili iz dežele! Govoril je tudii o jadranskem vprašanju, ali!to kar je povedal, povedali so že v vseh mogočih oblikah Sonhino, Orlando, Titfconi in Nitti! Sforza je tudi za kolikor mogoče hiter sporazum z Jugoslavijo, ali pri tem lioče varovati italijanske interese. Ton Sforzi-nega govora je bil popolnoma, imperij alističen, italijansko poželjivost po naših krajih krstil je z lepim imenom čisto italijanskih tradicij Dantaa, Mazzinija in Cavourja! Kako si Sforza zamišlja te tradicije, ni povedal, ali gotovo je, da Dantejeve pesmi in Mazzinijeva politika nimajo prav noben: zveze s sedanjim stanjem in današnjimi razmerami !
Na rusko-poljskem bojišču
je zadnje dni nastalo zatišje, Rusi so prišli do Varšave, ki so jo že bombardirali, a nadaljnih poročil ni. Tudi iz antantinih krogov ni slišati prav ničesiar glede akcije, ki jo misli začeti proti boljševizmu! Kot gotovo dejstvo pa je smatrati to. da so države, ki jih je antanta hotela izkoristiti proti Rusiji odrekle vsako sodelovanje; Čehoslovaška je izjavila, da ostane nevtralna. Jugoslavija se noče vmešavati v rnsko-poljski konflikt in tako je morala tudi Rumunija, ki je bila že pripravljena na mobilizacijo, izjaviti svojo nevtralnost. Nevaren pa je položaj na nemško- ruski granici, kamor so že prispele ruske armi je. V zapadni Nemčiji .je moč in vpliv boljševizma^jako velik, za to je nevarnost, da ne b|i dali Nemci Rusom prav nobenega odpora ako bi ti hoteli preko nemškega ozemlja nadaljevati svoj pohod proti vzhodu! Situacija je torej za antanto jako kritična in prihodnji dnevi prineso mogoče že velika razočaranja in iznenajenja._______
Beležke.
1» Jugoslovanski generali.' Takoj po prevratu ! so bili pregnani iz Zagreba trije avstrijski generali baron Salis-Nevis, Laksa in Miha'ilewicz, ker niso hoteli položiti službene prisege, češ da so; kakor sinovi hrvatskega (!?) naroda republikanci ! Za te »hrvatske" generale se je pa silno zavzel domobranec Laginja s svojimi zajedničarji in, j toliko časa prosil in rotil, da je vlada ugodila 1 prošnji tih generalov, da se'smejo vrniti v srečno Hrvatsko, ki bo gotovo vsa izvcnsebe, ko sprejme; v svoje okrilje tri izgubljene sinove. Kdo pa so ti ..hrvatski" generali ? Pni : Salis-Nevis je bil prvi avstrijski guverner okupirane Srbije, vprašajte, -slednjega Srba in povedal vam bo celo serijo zlo-1 činov, ki jih je zagrešil ta št.ičenik gospoda Lagii-nje nad srbskim prebivalstvom. Drugi: Laksa je; bil za časa bolgarske izdaje leta 1915 avstrijski; vojaški ataše v Sofiji in eden med zaupniki Ko-, buržana Ferdinanda. Laksa ima veliko zaslug, da I je leta 1915 Bolgarska zahrbtno napadla Srbijo',! zato je dobil v Avstriji in Nemčiji visoka odliko- j vanja. Tretji v ti čedni družbi je Mjihailevricz, j ki ga pozna vsak hrvatski vojak iz časa vojne, ker j je bil največji nasprotnik vsega slovanskega. To j so torej ti trije hrvatski generali šti ceniki in va-' rovanci Matka Laginje, vernega zaveznika Proti- j ča in Korošca. Prav nič se ne bomo začudili, ako čujemo nekega dne, da so ti trije hrvatski generali postali jugoslovanski generali, saj je bilo podobnih »jugoslovanskih oficirjev" že več sprejetih v našo armlado.
b. češki dobrovoljci in Orli. Ko je s zadnjim transportom čeških dobrovoljcev iz Rusije prišel šleski polk v Opavo, so ga tam pozdravili tudi Orli, ali češki dobrovoljci so odločno protestirali proti temu, da jih pri vrnitvi v domlovino pozdravljajo oni isti Orli, ki so bili za časa vojne največji steber avstrijanstva. Češki dobrovoljci so takoj objavili svoj protest predsedništvu čelio slovaške vlade, v katerem s začudenjem vprašujejo, kako more češka državna oblast trpeti organizacije onih istih Orlov, ki so zbirali dobrovoljce za Avstrijo, ki so vedno delali Štafažo Francu Jožefu in Hindenburgu, kako se morejo v češki javnosti pokazati oni Orli, ki so za časa vojne pošiljali vojakom na, fronto molitvene knjižice, v katerih so preklinjali izdajalce in begunce, ki so izdali cesarje in domovino, ušli iz avstrijske vojske in se zdaj bojujejo na strani sovražnikov proti naši ljubi domovini Avstriji in proti našemu še ljubšemu cesarju. Tako pišejo o Orlih češki dobrovoljci, ki so se bojevali za svolbodo svoje domovine v onem času, ko so Orli bili steber avstrijanstva. A prav taki so in so bili naši Orli, za časa vojne zbirali so dobrovoljce, ki so jih pošiljali na fronto, zdaj ,po našem ujedinjenju pa zbirajo dobrovoljce za fronto, da bi se borili proti našemu ujedinjenju.
b Koroščeva modrovanja. Kakor poroča »Slovenec", je Korošec izjavil, da so klerikalci pripravljeni popustiti v vprašanju agrarne reforme, ako demokrati pristanejo na to, da še dajo tudi hiše, tvorniee in banke onim, ki so jih a svojim delom zaslužili. Kako si Korošec to zamišlja, tlega gotovo niti sam ne ve, a vsi, ki so verovali še v resnost, Koroščevega delovanja, se morejo iz tega smešnega predloga prepričati, koliko resnosti je v tem delovanju dr. Korošca, ki se norčuje iz vsega. Ako je pa Korošec resno mislil, tedaj naj pokažejo to z dobrim' zgledoml klerikaflci. N!aj pristanejo na to, da se dajo ljubljanski farovži in kloštri, škofije in enaka »potrebna" poslopja onim, lci jih zaslužijo s svojim delom, ker'oni, ki danes v njih stanujejo, jih prav gotovo ne zaslužijo.
b Nesocialno vladanje, tako imenuje današnji »Slovenec" nezaslišano podraženje železniških cen, ki jih je povišal za 200 do 300 odstotkov klerikalni minister železnic dr. Korošec* To je po-polnomla res, da je tako vladanje iu samo nesocialno, ampak tudi naravnost nezaslišano, samo »Slovenec" po svoji stari navadi hoče preslepiti javnost, češ, povišanja cen ni kriv železniški minister dr Korošec, ampak edinole finančni minister! Ta trditev je obenem smešna in podla, ker vsakdo, kdor le malo razume, ta ve, da je edini krivec tega povišanja železniških u.-n edinole železniški minister dr. Korošec.
Stane Vidmar z redom Kar idjord"t ve" zvezde IN', stepena, dr. Alojzij Gušttin, policijski ravnatelj v Ljubljani, prof. T-van Vurnik, arhitekt v Ljubljani, Josif Pire, vodja- Orlov, s Sv. Savo IV., Pavel Kržan in Josip Hvale pa V. reda. (K temu pripomnimo, da Karadjordjeva zvezda IV. stepena odgovarja Sv. Savi II. reda. Ostala odlikovanja priTikom poseta regentovega v Hrvatski in Sloveniji se imajo izvršiti po rešitvi krize.)
n. Nekateri mislijo, da je ,.Domoljub" najcenejši list, ker stane ha leto 15 K. Temu pa ni tako, kajti »Domoljub" izhaja samo enkrat tedensko, »Domovina" pa trikrat na teden. Ako bi »Domoljub" izhajal tako kot »Domovina", bi veljal
/Domovina"^ le 36 K
letno 45 K, I dočim stane Številke govore!
Novosti.
n- Odlikovanje Sokolov. »Skžbene Novine" od dne 10. t. m. javljajo ukaz ddo. Ljubljana, 28. VI., s kojim se odlikujejo Sokolski funkci.jo-narji dr. Ivan Orožen, dr. Viktor Murnih in
n. Sodniki oproščeni od vojaške službe. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se opro-šcajo sodniki vojaške službe do 1. novembra t. 1. Oni, ki so že vpoklicani k vojaškim vajam, se takoj izpuste.
n. Spomenik Vidovdanskim osvetnikom na češkem. Na Češkem se je sestal odbor z namenom da postavi spomenik Vidovdanskim osvetnikom Principu in Čabrinoviču, atentatorjem na Franca Ferdinand a v Sarajevu. Spomenik se postavi v Konopištu, bivšem dvorcu Franca Ferdinanda in to na onem mestu, kjer je stal spomenik Rudolfa Habsburškega. Načrt spomenika je že gotov. Na poteptanem avstrijskem, dvoglalvnem orlu kleči Jugoslovan a Čeli mu je podal roko! Tako naj bo simbolično označena skupna borba Jugoslovanov in Čehov proti Avstriji.
u. Mobilizacija v Ruinuniji. Akoravno se iz Rum unij o uradno demontira vest o popravljanju za mobilizacijo ninumske vojske, so po poročilih iz rumunskega dela Banata v velikem teku priprave za splošno mobilizacijo. Tako je prefekt. rumunskega dela Banata pozval k sebi vse župane njih 420 na številu na zaupno posvetovanje. Na tem posvetovanju so župani soglasno izjavili, da je narod proti mobilizaciji in da ne morejo prevzeti nobenih odgovornosti za slučaj, ako se odredi mobilizacija. Obenem so ti!župani izjavili, da morajo odložiti župansko čast, ker ne morejo narodu proglasiti mobilizacije.
n. Odlikovanja. V kratkem izide veliko odlikovanje oiseb, ki so si na ta ali oni način stekle zaslug za naše ujedinjenje.	1
n. H kongresu »Sav. jug. sred.org." v Vara, ždinu. Kakor že javljeno, se vrši v dneh 26., 27. in 28. t, m. v Varaždinu dijaški shod, kamor prispejo zastopniki dijaštva iz vse naše države. Dočm se je pred letom dni ujedinilo jugoslovansko ; dijaštvo na sestanku v Celju v omenjeno organ i-jzacijo, se bo pri tej priliki poročala o dosedanjem delu in uspehih, pa tudi razpravljalo o novih smernicah ter o poglobitvi in razširjanju bodočega, delovanja. Je pa. znana stvar, da dijaštvo ne poseduje večje vsote denarja, zato se tem potom obračamo na naše narodno občinstvo, predvsem na premožnejše sloje s prošnja, da M nam z malimi zneski priskočilo na pomoč, da bi vsaj deloma pokrili vrlim Varaždincem! velike stroške, ki jih bodo pri tej priliki morali utrpeti. Naša javnost naj bo uverjena, da denar ni zaman potroš-mi dijaki smo klicarji vzajemnosti. Naše delo je ogromno, a idealno. In kakor se je med dijaštvom manifestirala skupnost, tako hočemo vzajemno delovati na. to, da presadimo ta naš čut v srca vseh naših bratov, da s prosvetljenim delom vcepimo duha enotnosti, oni zdravi duh, ki naj prešini a vse in vsakogar, da budimo globoko narodno zar kušnje 'in da pripravimo vso našo javnost na dobo našega popolnega ospobojenja. Uverjeni smo, da so z nami vsi pravi Jugoslovani, ki nas bodo sedaj gmotno, v bodoče pa tudi duševno rade volje podprli.
n- Kolera v Zakarpatski Rusiji, češki lisiti poročajo, da se je v Zakarpatski Rusiji, ki je bila po mirovni pogodbi priklopljena čehoslovaški republiki, pojavilo več slučajev kolere. Poleg tega divjata tamkaj močno tudi griža in tifus.
n. V svrho odmere hišne najinarine za leti 1921 in 1922 je podati do konca avgusta 1920. pri davčni administraciji v Ljubljani običajne napovedi najemninskega donosa, na kar se hišni posestniki v Ljubljani posebno opozarjajo.
Dunaj zopet nori, Prihodnjo nedeljo se vrsi v velikem dunajskem obdonavskem kopališču Kritzendorf plesni veneek v trikotu, t. j. v plavalnih oblekah. Ona dunajska ikrasotica, ki bo pokazala najlepše oblike, dobi posebn nagrado. Nekateri dunajski listi opravičujejo to čudno prireditev s tem, dia se vršijo taki polunagi plesni ivenčki na Francoskem in Angleškem.
Ljudska štete v v Celju, V Celju se je pretepeni mesec vršilo štetje prebivalstva. .Naštelo se je
brez vojaštva 6286 oseb, in sicer 2779 moških in 3507 ženskih. Po narodnosti je 4835 Slovencev, 1279 Nemcev, 172 Jugoslovanov, 15 .pa »internacij on al cev". Velika večina prebivalstva se torej priznava k slovenski narodnosti.
n. Nacionalizacija centrale na Fali. Skupina jugoslovanskih bank se je začela s švicarskim trgovskim; društvom, ki ima v svoji posesti večino delnic električne centrale na Fali, pogajati zaradi odkupa teh delnic.
n. Obisk grobov padlih vojakov. Naše ministrstvo saobračaja je dovolilo potovanje z železnico za četrtino navadne cene vsem bližnjim sorodnikom padlih vojakov od leta 1914 do 1919, ki nameravajo obiskati njihove grobove, prinesti grobne spomenike ali pa prepeljati kosti v domačo zemljo. Ta olajšava se dovoljuje samo onim potnikom, lci dokazujejo, da plačujejo manj nego 15 dinarjev neposrednega davka.
n. Pod sekvester stavljena je zavarovalna družba Anker, ker je ravnatelj te družbe neki Rappaport kakor sumljiv človek pregnan iz ozemlja naše države. Minister pravosodja je imenoval odbor, ki bo vodil poslovanjel te zavarovalnice.
11. Pomanjkanje stanovanj v Bolgariji. Komisija za izgotovitev novega stanovanjskega zakona v Sofiji je sklenila, da se izkoristijo vse velike kavarne, pivnice in kabareti v Sofiji in da se spremenijo v prostore za državne urade. Cene za stanovanja v glavnem mestu-se zvišajo do 150 in 200 odstotkov.
n. Za boj proti alkoholizmu. Po nasvetu ministrstva za narodno zdravje določen je v državnem proračunu za 1920/21 svota 438.350 dinarjev za boj proti alkoholizmu in za propagando ideje treznosti v našem narodu. Od te vsote odpade na posamezne pokrajine: na Slovenijo 75.000, na Hrvatsko in Slavonijo 62.500, na Srbijo 110.000, na Vojvodino 74.250, na Bosno in Hercegovino 40.000 dinarjev. Manjše prispevke za propagando treznosti dobe tmdi akademske lože »Trezvenost" in »Istina".
n- Prof. Jovan Cvijič, rektor beograjskega vseučilišča in predsednik naše delegacije pri plebiscitni komisiji na Koroškem je odstopil.
n. Enotna srhsko-pravoslavna cerkev. Dne 30. avgusta se bo vršil v Beogradu kongres vseh pravoslavnih škofov Jugoslavije, na katerem bo proglašeno ujedinjenje vseli pravoslavnih 'avtonomnih cerkev naše države v enotno srbsko-pra-voslavno cerkev, ki postane patriarhija.
n. Brzojavni in telefonski nameščenci v Avstriji so v ponedeljek dopoldne stopili v stavko in tako onemogočili vsak brzojavni in telefonski promet, z Avstrijo.
n. Strašen vihar, med katerim je padala jako debela toča, je popolnoma opustošil znano Trško goro in njene gorice, zlasti na vzhodni in južni strani. Vihar je bil tako silen, da je podiral kozolce, odnašal strehe in ruval celo drevje. Ljudje že 40 let ne pomnijo tako strašnega neurja. Škoda je velikanska.
n.Več zagrizenih nemških hujskačev in agitatorjev je bila zadnje dni aretiranih ob demarka-cijski črti na Koroškem, med njimi tudi znani bivši poročnik Fric, ki je delal lansko leto s svojimi tolpami roparske pohode v slovensko ozemlje. Nemcem je, odkar je demarkacjska črta deloma odprta, greben silno znesel in se čutijo na naših tleli že gospodarje- Toda upamo, da bodo naše oblasti storile v polni meri svojo dolžnost.
n. Obrtna banka v Ljubljani bo imela svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek dne 23. avgusta 1920. ob , enajstih dopoldne v veliki dvorani mestnega magistera't.a v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Potrdila a dodelitvi delnic je položiti pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Mariboru in Ptuju.
n. Vulkaničen pojav pod Humom. Pod vznožjem Huma je opažati že par tednov čuden požar. Sedaj pa sedaj se dvigne do deset, metrov visok rdeč plamen, ki polagoma zopet upade. Plamen prihaja očividno iz zemlje, kjer se vnemajo podzemske plini. Ni izkl jučeno, da' gre tu za vulkaničen pojav in da je s tem v zvezi tudi okolnost, da je pri toplicah izginila vroča vodarn Strah ima velike oči. Pretekli petiek so italijanske oblasti aretirali v Logatcu tajnika jugoslovanske delegacije v Trstu, dr. Antona _ No-vačania, ki se je vračal kot diplomatski kurir iz Beograda v Trst in je imel s seboj več jugoslovanskih listov. Svesti si, da so ujeli nevarnega vohuna, so ga spremljali na kvesturo v Trst, odkoder pa so morali končno oditi z dolgimi nosovi. Strah ima res velike oči.
n. Pri Vidmu v Italiji se je pripetilo v soboto velika železniška nesireča. Brzovlak, ki ima
zvezo z Dunajem, je skočil iz tira in padel v prepad. Pri nesreči je deset potnikov zgubilo življenje, dvajset pa je bilo ranjenih.
n. Komunisti med seboj. Med našimi komunisti vlada od zadnjega njihovega kongresa v Vu-kovarn precejšnja razcepljenost. V ospredje stopajo radikalnejši elementi,, zagovorniki strahovlade, ki nikakor niso zadovoljni s sedanjim zmernim vodstvom. Kako velika je napetost med obe ma strujama, dokazuje dejstvo, da so na nedeljskem shodu v Zagrebu pristaši levega krila proglasili oba komunistična voditelja dr. Radoševiča in Deliča za izdajalca komunizma in slednjega celo do krvi pretepli. Vladni zastopnik je moral shod razpustiti. Tudi v Ljubljani smo imeli v nedeljo komunistični tabor. Vsled pomanjkanja pristašev med domačini je prišlo par vlakov komunistov iz Maribora in štajerskega premogovnega revirja. Lice Ljubljane je bilo v splošnem neizpremenjeno. Slišati je bilo le več nemške govorice kakor običajno, zvečer pa se je pridno popivalo.
n. Utonil je v Savinji sedemnajstletni pekovski vajenec Leopold Leskova r iz Celja.
11. Feldmaršal Woyrsch, znani nemški vojskovodja, ki se je pred kratkim na svojem posestvu pri ježi težko ponesrečil, je sedaj umrl.
n. Wilson okreval. Po poročilih ameriških listov je sedaj predsednik Wilson popolnoma okreval. Vendar pa mu je bolezen ostavila vidna, znamenja. Predsednik je močno osivel, vrhutega se mu je tudi ena noga nekoliko skrajšala, kar se opaža dobro pri hoji.
n. Salomonovo svetišče nameravajo žicli zopet zgraditi v Jeruzalemu, kjer se je v to svrho pod predsedstvom angleškega guvernerja ustanovil poseben odbor. S tem dejanjem hočejo Židi manifestirati napram vsemu svetu, da je Jeruzalem svetovno glavno mesto židovstva. V evangeliju se nahajajo besede Krista, da od svetišča v Jeruzalemu ne bo ostal ne kamen na kamnu- Sedaj nameravajo Židi na objokanem zidovju zgraditi novo krasno svetišče v vsem starem sijaju.
Zadnje vesti.
Poiois] v Beogradu.
Beograd, 11. avgusta. (Izv. por.) Potem, ko so radikalci odklonili demokratsko stališče glede agrarne reforme in izvoza, in sta Davidovič i nPri-bičevič javila to g. Vesniču, je prestolonaslednik poskusil znova seči pod rame sporazumu. Radikalci v izvoznem in argarnem vprašanju pred vso javnostjo razkrinkani, so se zaceli umikati. Boje se srbskih seljakov, ki so jim v nedeljo razbili vse shode. Za stvaritev vlade pa je vkljub temu delnemu približevanju še več drugih zalprek, med njimi Korošcev postulat, zaradi pokrajinske vlade v Ljubljani in zahteva demokratov, da se morajo ob sestavi vlade razčiščati anarhične razmere pri ljubljanski vladi. Demokratska zajednica je sklenila nastopiti zoper povišek železniških tarifov za 200 %, kojega je napovedal dr. Korošec.
Proti podraženju železnice.
Beograd, 11. avgusta. (Izv. por.) K nameravani podražitvi železniških ln postnih tarifov se poroča: V posebni seji ministrskega sveta je zahteval dr. Korošec izreden kredit 120 milijonov dinarjev za ]>okritje stalnih deficitov državnih železnic. Finančni minister je sicer pristal na to izplačilo, a je grajal slabo upravo, zahteval, da se štedi in ostro napadel dr. Korošca. Id je toliko
.hvalisal svoje „uspelie", zdaj pa ima kolosalno 'iz-,gubo. Korošec je razburjeno ugovarjal, ee.% da j mora zvišati tarife za 200, oziroma 300 %, in na ; to zahteval, da mu ministrski svet. to dovoli že z | 20. t. m. V ministrskem svetu je ta izjava vzbudila | veliko iznenadenje in ko je dr. Korošec zapuščal i sejo, je menil da ima 200 %, oziroma 300 % po-j višek že v žepu. Demokrati pa smatrajo tak po-| višek kot skok v gospodarski prepad in so sklenili, da ne podpišejo tozadevne odredbe dr. Korošca. Konstatiralo se je ob tej priliki, da sta Korošec in Drinkodič mirne duše se izjavila za nezaslišan višek tarifov.'Ako bo Korošec zvišal tarife, storil bo to na svojo roko.
Kriza.
LDU Zagreb, 10. avgusta. Današnja „Riječ" javlja iz Beograda: Ob enajstih dopoldne so po-setili dr. Vesniča delegati demokratske, stranke Ljuba Davidovič, Draškovič in Pribičevič, da bi mu naznanili svoje pogoje za vstop v vlado- S strani Parlamentarne zajednice so prisostvovali sestanku razen dr. Vesniča tudi ministra dr. Nin-eič in Jankovič. Razgovori so bili koncnoveljavno prekinjeni ter !bo dr. Vesnič popoldne vrnil regentu svoj mandat.
Beograd, 10. avgusta. (Izv. por.) Danes je regent poklical k sebi zastopnike obeh parlamentarnih skupin in začel nova pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Kakor se v drobro poučenih krogih zagotavlja, so radikalci pripravljeni, v vprašanju glede izvoza na popuščanje. Jutri se osvetovanja pri regentu nadaljujejo. Nekateri politiki pričakujejo uspeha od teh pogajanj.
Trumbič v Beogradu.
LDU Zagreb, 10. avgusta. „Hrva.t" javlja: zunanji minister dr. Trumbič jo dospel v Beograd.
Ratifikacija mirovne pogodbe med Italijo in Avstrijo.
LDU Trst, 10. avgusta. O včerajšnji seji italijanske zbornice poročajo listi iz Rima nastopno: Po včerajšnji razpravi o proporcionali pri občinskih volitvah, ki je bila odgodena, in se bodo torej občinske volitve vršile v najkrajšem roku po starem sistemu, je danes zbornica nadaljevala in zaključila razpravo o saintgermainski pogodbi. Razprava je bila zelo burna. Opozicija je odločno hiranila svoje stališče proti odobritvi (saintgejr-1 niainske pogodbe, dočim so vladne stranke zahtevale ne samo aneksije Tirolskega, temveč tudi Primorskega si Trstom. Toda tukaj sta 'posredovala ministrski predsednik Giolitti in minister zunanjih stvari Sforza, ki sta poudarjala, da usoda Primorskega ni nikakor še rešena v saintgermainski pogodbi in da nima torej Italija v zase denme ozemlju v prmerni coni ne le pravice do aneksije, temveč niti do kakršnegasibodi suveren-skega čina, izvzemši pravico nadomestitve vojaških oblasti s civilnimi. — Prešlo se je nato k glasovanju o posameznih predlogih. Predlog o razveljavljanju vojaških odredb v zasedenem Primorskem in Tirolskem ter o uveljavljen ju amnestije na široki podlagi je bil odklonjen, dočim so bili sprejeti predlogi o razpisanju volitev v anek-tiranib krajih- Predlog socijalnih demokratov Trevesa in Modiglianija, ki odklanjata odobritev saintgermainske mirovne pogodbe in poudarjata, da se mora pred sklepanjem o aneksi j i vršiti ljud- j sko glasovanje, je bil odklonjen s 17C glasovi proti j 59 glasovem. — Zakonski načrt o odobritvi saint- I
gorm a inske pogodbe in o aneksi ji dežel, vključenih v tej pogodbi, je bil odobren s 170 glasovi proti 38 glasovom. Predsednik je pozdravil nove italijanske državljane na Tirolskem, nakar je zbornica sklenila odgoditi svoje zasedanje na jesen.
Popravek. V zadnji številki se je vrinila med vestio krizi ijomota, ki kvari razumevanja Voditelji Parlamentarne zajednice ne zahtevajo, kakor je tiskano, da dobe zemljo oni, ki jo obdelujejo, temveč odklanjajo to načelo demokratov za izvedbo agrarne reforme.
m	TPT m	Prva j j}J S LTiTj Pjj jugosLovaoslio LdiE£!iMl| popravika delavnica J pne (fnrnske) ure ~ i
nrarska = sa stol		
P Ž i luan Seiišhap, urarski mojstsn s Ljubljani, I Pot v Rožno dolino št. 10.		
[es iz zaraščenega gozda,
ki je v najboljšem stanju, v bližini železniške postaje na Gorenjskem, se takoj proda.
Naslov: Iv. Kuhar, Ljubljana, obr. ravn. juž. žel.
IT 11 mitom Te(lB0 >n v V9aki množini po naj-RlijmjCUl vjgjth cecah: Brlnjovo olje, suhe gobe, fižol iu druge deželne pridelke.
fl 11TS naJD,žJe: Kavo, olje, riž, sveče, moko, .? UUlls! vžigalice, pravo siivovko, runi, ter rszno (iriigo blago.
Kant, Kranj.

Olje, lahko, za vretena; olje za transmisijo; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; olja „	„ izredno težko;
olja za cilindre; olje proti prahu.
Glavna zaloga
Medic, Rakove S Zaiti,
d. z o. z.
prej A. ZanklBSIl sinovi.
i mmatmaBSBmmSSSSmS^^&SBmSS3BSBSm »HI III II BHHBBEBBBmBBHBB
tžritarjgva mica stmi. a. paznica tf Splita, Trstu, Cšlsaca, SarajsM. Sapici, Gslja, lasrlUBPu in Sarailjsli; bančna Efespazifara b Pfajfl.
D^inJšk* glavnica lu rezerve uirug
Ts=te»e»w ii. 26*«
K 50,000.000'-
Sprejema
vl^ga »3 k«|ižice in tafcolž ?ažaa
pfSli sssjodntsiroiu cfaPoatMvaisJ«*.
Sipnle ln prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsako»r*tn« kredit«. =
Brzojavni naslovi „Banka".
Oelnlika glavnic««
[ H 30,000.000
. .....ii	"*j Rezervei okrog
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana i «<0-°00 000»
is iirv-raroB proti uHjugoduej&emu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupu)« In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd
Prevzemal
kulaDtneje.
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Ounaj, Kotor, Maribor, Metkovtč, Opatija, Spilt, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
5Pr«|«ma.VleSe »a knjižice. Vl«Se na teko« Eskontirat Menic, devize, vrednosti PaP,rje itd. Prevzema. Borzna mročiU in jih izvršuje naj
" iC	____-------izdaja: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in
inozemska mosta. Daj« produjm« i na vrednostne papirje in na blago, ležeč« v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod uajugoduejšimi pogoji
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 257.