1 M .lour Ar I MAKbUKH 28. številka. .flUii am . H Beilagen . t /¿?. . ........ t Masi bor, dne 8. junija 1916. L. tečaj. List ljudstvu v pouk in zabavo. naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate ae p},-!čute od enoslopne petihrrste za enkrat 18 vin., ali kar je i?to, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" M sne bt.-srda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petiivrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklanfecije so poštnine proste. % I Pridi «v Cvetje t naravi izginja, prikazujejo se prvi sadovi. V nežnosti se začenjajo in v zrelosti bodo kon-H&li. V tem času ljubeznjive nežnosti v celi naravi sbtiaja sr. katoliška cerkev Binkošti, to je spomin o-aega dneva, ko je sv. Duh v podobi ognjenih jezičkov vidno prišel nad apostole, ki so bili v neki jeruzalemski hiši z Marijo z tirani k skupni molitvi. Prijel je nad nje, da jih je tolažil in učil vse, karkoli je potrebno vedeti za življenje po božjih naukih. — „Tolažnik sv. Duh pa, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas opomnil vsega, karkoli sem v am rekel." Tolažbo je prinesel sv. Duh na zemljo. Tolažbo nam daje tudi sedaj, ako se k njemu zatekamo. Kdo bi dandanes ne potreboval tolažbe? Tolažbe potrebujejo naši vojaki na bojiščih, tolažbe potrebujejo tudi vsi, ki so ostali doma, Bili so časi, ko nismo razumeli, zakaj se naša zemlja imenuje solzna, dolina. Saj je bilo povsod veselje, obiljnost, razkoS^, uživanje. Danes vemo, kaj se to pravi — „solzna dolina." Zares, polna je solz in krvi. In aihče ne more vliti v naša srca prave tolažbe, kakor ■sv. Duh. ki nam ga je obljubil naš Odrešenik, da bo nam prinesel tolažbo in mir. V podobi razbeljenih, ognjenih jezikov je prišel sv. Duh nad apostole in je priproste ribiče spremenil v učene može. ki so umeli in govorili jezike vseh ljudstev ter oznanjevali najtežje in najglobokejše nauke Kristusove vere. Mi prosimo sv. Duha, da pride v teh težkih časih tudi nad nas ter nas razsvetli s svojimi svetimi darovi, da bomo spo-snali, kaj je prav.; in se ogibali vsega, kar nam je v pogubljenje. Prosimo za dar modrosti, da bi vse prav spoznali in razsodili, kar nam pride nasproti, ter da bi izvolili dobro, opustili hudo in vse reči tako obrnili, »da so Bogu v čast, nam v blagor; prosimo za dar razumnosti, da bi razodete resnice sv. vere prav razumeli ter se znali ogibati vseh krivih naukov, ki jih razširjajo tudi dandanes krivi preroki in proti-Terski hujskači; prosimo za dar sveta, da bi vselej •avolili v življenju to, kar Bogu dopade in je naši du- ši v zveličan je, najsibode lahko ali težavno, prijetno ali zoperno, veselo ali žalostno; prosimo za dar moči, da bomo vse križe in težave, ki nam jih v tako obilni meri nalaga svetovna vojska, zavoljo Boga velikodušno prenašali, vojaki v strelskih jarkih, šibki otroci, žene in starčki v zaledju: prosimo za dar u-čenosti da bomo dobro in hitro spoznali, kar nam je potrebno za vsakdanje življenje, posebno pa da si bomo pridobili vse vednosti, ki so potrebne k zveličan-ju; prosimo za dar pobožnosti, ki človeško srce le po Bogu uravnava, da pri vseh svojih opravilih pred vsem na to misli, kako bi Bogu služil in vse njemu na čast storil: prosimo slednjič za dar strahu božjega, ki povzroča v nas, da se bojimo greha razžaljen ja božjega bolj, kakor vsega, drugega na svetu. Pridi sv. Duh, napolni srca svojih vernih s tolažbo in razsvetli in okrepi jilt s svojimi svetimi darovi l Slovenski junak Mlakar. Poročnik Mlakar, o katerem smo zadnjič poročali, je radi svojih junaških činov postal znoji po celi Evropi. Njegov drzen naskok in zavzetje trdnjavice Časa Ratti popisujejo vsi listi ne samo v Avstriji, ampak tudi po drugih državah. Mlakar se je proslavil že pred zavzetjem utrdbe Časa Ratti, Dne 15. maja je pri postojanki Magna. Seconda Posta (severno od gore Monte Koston) tekom odmora 10 minut, koji odmor je potreboval lastni artilerijski ogenj, skočil s sapersko patruljo iz lastnega jarka v 300 do 400 korakov oddaljeno sovražno zapreko in jo razstrelil. — Poročnik Mlakar je bil za svojo hrabrost izvanredno povišan za nadporočnika ter odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda. To odlikovanje dobijo navadno samo višji častniki. Prijatelj nam pošilja o nadporočniku Mlakarju sledeče podatke: Albin Mlakar je bil rojen dne 25. februarja 1890 na Planini na Kranjskem, Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Marjeti niže Ptuja., kjer je bil njegov oče postajenačelnik. Oče našega junaka, Štefan Mlakar, je rojen v Vrhlogi pri Slov, Bistrici in je sedaj star 64 let. Mati Albina je rojena Slovenka iz Uršnih sel na, Dolenjskem. Kakor je oče zaveden Slovenec, tako je tudi mati navdušena za slovensko stvar. Družina je zelo verna in vrlo narodna., V družini občujejo samo slovenski. A tudi junak Albin je zaveden Slovenec, in če pride med svojce, govori edino slovenski. Oče je znan kot vzoren čebelar. AMn se je že odlikoval v bojih z Rusi. Ko je razstrelil nek most v Galiciji, ga je sovražni granatni strel skoro popolnoma zasul z zemljo. Komaj se je rešil in že so ga napadli trije kozaki. Branil se je z golim revolverjem in jih je tudi premagal, a sam je bi] le nekoliko ranjen. V Voliniji ga je zadela sovražna krogla, ki pa je k sreči obtičala v knjigi Lenau-jevih pesmij, ki jo je imel v žepu površne suknje. Iz Volinije je prišel kot ranjenec v bolnišnico. Nato je bil klasificiran za šest mescev kot nesposobnega za vojaško službo. Ko pa je izbruhnila vojna z Lahom, se je prostovoljno oglasil, dasiravno še ni popolnof • okreval. Bil je vedno na Tirolskem. Na očetovem domu v Vrhlogi pri Slov. Bistrici gospodari brat Anton, ki pa služi sedaj kot črnovoj-nik pri 47. pešpolku v Mariboru. Drug brat, Simon, ki kmetuje v Leskovcu, župnija Crešnjevec. ima sedem sinov pri vojakih. Kdor zaničuje kmečki stan9 nima možgan Mladenka iz Savinjske doline nam piše: Povsod, kamor človek pride, se ne sliši drugega govoriti, kakor o vojski. So gotovi ljudje, ki pravijo, da so vojske duhovniki krivi — draginje pa kmetje. Na? take nespametne besede ni vredno odgovarjati. Pač pa je moj namen tarle: Citala sem. da nam je svetovano, naj bi ob nedeljah žele, kosile i. t. d. Gospodje! Vam, ki takoi nasvetujete, prav odkrito povem, da o kmečkem delu toliko razumete, kot zajec na boben. Glejte! Lani jeseni smo pri nas, kakor tudi drugod, tysak večer delali do 11. ali 12. ure, ali sadje mučkali in prešali, turšico robkali, korenje in repo obrezovali itd. Da, večkrat sve s sestro celo do 2. ure ponoči turščovno žele. Letos pa v-stajamo že ob 3. in 4. uri zjutraj; ob 10. uri, včasi ob 11. tiri pa. šele gremo spat. Kmet nima, kot drugi stanovi samo 8, 10 ali 12 delavnih ur na dan, ampak 18 do 20 ur, zato si pa ne pustimo, da bi nas še kdo, ki ne pozna naših razmer, priganjal. Kdor pozna naše kmečke razmere, temu je itak dobro znano, v kake mučnem položaju se nahajamq sedaj na kmetih, LISTEK. Pisma z južno-zapadne Mi gremo naprej! H ura! Jožef Založnik od 87. pešpolka, dotna iz Sav. «koline, opisuje naše prodiranje iz južnih Tirol na JJaško sledeče: Z Lahom star račun imamo, Dobro, zdaj ga poravnamo! Dne 20, majaj: Korakamo proti so\ražniku. — Vsak stiska pesti vsled navdušenja in veselja, češ, prišel je čas, ko pokažemo šovragu, kaj smo mi, sinovi silne Avstrije, sinovi slovenske domovine. Pri-fiel je svet trenutek, da maščujemo naše padle brrtte in kafcnujetao sovražno zaiirbtpost in nehvaležnost Povsod čuješ i>etje in vesele zvoke harmonike: Vsa sovražna črta'je v ognju in dimu. Naše Sveta ura je prtfila! Dne 21. maja: Ležimo pred sovražno bojno črto. Ponoči je naša artilerija ponehala. Ali komaj se aflani, 2» prltulijo naše granate in padajo vedno go- steje po laških glavah. Ob 7. uri zjutraj izpadejo naše hrabre čete iz svojih skrivališč ter po hudem boju zavzamejo sovražne postojanke. Polentar se je umaknil iz silno močnih kritij. Dne 22. maja: Na strmem hribu je sovražnik posebno močno utrjen. Ima betonska kritja, močne kaverne, mnogobrojne strojne puške in stroje za metanje min. Hrib je s svojim strašnim orožjem podoben trdnjavi. Zjutraj se prične silna kanonada. Težke granate sekajo, betonska kritja se rušijo, težko kamenje, ostri kosi železa frčijo na vse stranL Vmes pa se čuje klepetanje strojnih pušk, silna eksplozija sovražnih min. Ob 11. uri so naš' zavzeli zadnjo postojanko. Na stotine ujetnikov se vsuje po hribu, vsi veseli in srečni, da so rešeni silnega ognja. Lah pa se požene v divji beg, pustivši za seboj mnogo topov, med njimi več 28 centimeterskih^ mnogo municije, konj in živeža. Strašen je pogled na zavzeto ozemlje, Velike jame, ena pri drugi, železni kosi granat, zlomljeno drevje, priče silne moči naše artilerije. Ob cestah ležijo mrtvi konji, razbiti vozovi, iz pogorišč se dviga smrdljiv dim. Dne 23. maja: Korakamo za sovražnikom. Cez ogromne žičnate ograje smo prodrli, zavzeli močne naravne postojanke, sovražnika pognali čez gorovje. Krasen uspeh ravno ob obletnici vojne napovedi. Sedaj gremo naprej. Hura I Gorje Ti, so vrag, kazen se bliža! Tako nam pomagaj Bog! Lahu kažemo pot na Laško. Gorski topničarji nam pišejo iz južnega Tirolskega : Polentarje sedaj poganjamo nazaj v njegovo deželo. Dostikrat Lah niti ne utegne vsega s seboj pobrati. Ujeli smo jih že veliko: na tisoče, cele procesije jih priženejo s fronte. Pa tudi topove smo jim že mnogo odvzeli in mnogo strojnih pušk. Porinili smo jih že precej daleč v njihovo deželo. Pokazati jim hočemo pot v njihove kraje. Tukaj v Tirolah nas je sedaj dosti Slovencev in mi slovenski fantje se tudi hočemo izkazati, da smo domoljubni junaki. Slovenski vojaki! Le s korajžo nad polentarje! Zmaga bo na naši strani. Upamo, da se bomo skoraj vračali kot zmagovalci v našo ljubo slovensko domovino. Šopki so nam obljubljeni. Ali so že vsajene cvetlice, iz katerih bodo naši šopki napravljeni? Prisrčne pozdrave pošiljamo slovenski gorski topničarji vsem Slovencem in Slovenkam: Fr. Lajh in Franc Petrovič od Sv. Marka, ter Ivan Kolenko od Sv. Marjete niže Ptuja Kako smo se polastili italijanskih jarkov. Davorin Krajnc, doma iz Leskovca pri Ptuja, nam piše z južnotirolskeea bojišča: Bito je dne 20, maja, smo napadli italijansko polento. -iRes, Italijani so taki junaki, kakor ¡Bš kako se vsakdo trudi do skrajnosti, da bi vsaj za silo pravočasno opravil vsa dela. Gospoda po mestih! \lAko se Vam ne zamerim, Vam nasvetujem boljši pripomoček, kako bi se nam kmečkim ljudem pomagalo. Naj se ne dela samo z raznimi nasveti na papirju, ampak z dejanjem. Glejte! Vaše gospe naj vse kuharice in hišne iz službe odpustijo ter naj za čas vojne ta posel same opravljajo. Nadalje zapovejte, naj se gledališča in kinematografi zaprejo itd. Naženite pohajkovalce na delo!!! Kmečki človek res ne ve včasih kaj začeti, toliko je dela na polju, pri živini, v kuhinji itd. Da, ko bi vedeli poklicani ljudje, kaka potreba delavcev da je pri nekaterih hišah na deželi, bi menda mnogokaj drugega ukrenili. Pomanjkanja delavcev ni mogoče popisati. Pri nekaterih kmetijaih je ena sama oseba pri hiši, bodisi sestra, mati ali žena in zraven pa mali otroci. Končno pa rečem: Kdor zaničuje revni naš stan, ta nima al' srca. al' nima, možgan! Bogati usnjarji in kmetove svinjske kože« Nedavno je prosil kmet z Jelovca pri Kamnici pri vseh mariborskih usnjarjih, da bi mu vdelali 2 posušeni svinjski koži. A vsak je rekel, da nima časa za to delo, pač pa da obe koži rad kupi 1 kg po 2 K. Kmet je modroval: „Cemu neki hoče usnjar kože kupiti, če pa nima časa jih vdelati! Mari jih bo povodil?" Kmalu je zvedel. 'Pri vratih zadnjega usnjarja sreča namreč ženico, ki je v čajni nesla usnje za par ženskih čevljev. Vpraša jo po ceni in ona mu žalostna pokaže na usnju napisano številko: 12 K 80 h in na podplatih napisano številko 17 K 20 h. In kmet je vedel, zakaj usnjar „nima časa" za vde-lovanje njegovih kož. Dobro bi pač bilo, če bi se naprosila vlada, da se kmetom v tem oziru pomaga. Ali je zeleno cepljenje trt brez gumijevih vezi uspešno? Pred kratkim je nekdo v nekem ljubljanskem dnevniku priporočal, da naj se vinegradniki pri pred-stoječem zelenem cepljenju trt mesto gumijevih trakov poslužujejo bombaža, češ, da je tako cepljenje tudi uspešno in da je v Dalmaciji sploh običajno, Kolikor je podpisanemu iz lastnega potovanja po Dalmaciji znano, so Dalmatinci vezali doslej rav-notako kot mi le z gumijevimi trakovi. Ce so vsled pomanjkanja tega vezila v zadnjem času segli tudi po bombažu, mu ni znano, a da bi bil uspeh ravnotako dober kakor pri vežnji z gumijevimi trakovi, je iz-'ključeno! Zelenega cepljenja sem se učil leta 1892. Takrat smo kot gojenci c. kr. višjega zavoda za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu cepili nek oddelek slavnoznanega poskusnega vinograda „pri črnem križu" po tedaj novem, Goethejevem načinu, to je, zeleno cepljenje s pomočjo navadne kopulacije, kakor ie sedaj povsod običajno. Vezali smo z bombažem, ker gumijevih vezi takrat še ni bilo. Dan je bil solnčen in vetrn. Drugi dan smo prišli v vinograd, in glej naše nemilo presenečenje. Večina cepičev je ležala po tleh in le nekaj jih je prav klaverno viselo na odrezanih vršičkih podlag. Kako se je to zgodilo? Zeleni cepiči so se v solncu in vetru nekoliko usuši-li, postali so tedaj drobnejši, vez je odnehala in cepiči so odpadali na tla. Zato lahko smelo trdim, da se z zelenim cepljenjem po Goetheju, kakor je pri nas sploh povsod o-hičajno, ne da brez gumijevih vezi nič doseči! Ta način zelenega cepljenja,, ki ga je prvi priporočal H. Goethe, bivši ravnatelj mariborske vinarske šole, je postal šele od tedaj sloveč in obče navaden. odkar so se pričele rabiti gumijeve vezi. Gumijevi trakovi so namreč prožni in zato tiščijo cepič na podlago tudi tedaj, ako se slednji nekoliko usuši. To je ravno velika prednost teh vezi, ki se ne da z nobenim drugim vezilom doseči. Po Goetheju bi se dalo cepiti v zeleno brez gumija le tedaj, če bi rabili suhe cepiče, namreč cepiče iz lanskih mladik, ki Jih je treba v tem slučaju od spomladne režnje spraviti noter do mesca j-unija tako, da ne odženejo. Vinarski nadzornik Kober je dosegel pred leti z uporabo takih cepičev za zeleno cepljenje prav dober uspeh. Ce pa rabimo zelene cepiče kot navadno, potem bi se znabiti dalo z bombažem (pavolo) rafijo s podobnimi neelastičnimi vezili doseči nekaj uspeha le pri drugih načinih cepljenja, zlasti pa pri cepljenju po ogrskem načinu. To je podpisani omenil že o pri-liici, ko je letos spomladi priporočal suho cepljenje trt. Zeleno cepljenje hi je brez dvoma ogrskega izvora. Ze leta 1833 je na Ogrskem izšla knjiga o vinarstvu, ki popisuje zeleno cepljenje trt, običajno v okolici Pečul?a (Pecs) na južnem Ogrskem. Da niso takrat poznali še gumijevih vezi, je gotovo. Ogrski način zelenega cepljenja je cepljenje v s/dati (precep, razkol). Podlaga se od'režie kot po navadi za 6. do 7. listom od zgoraj in sicer kake 4 do 5 cm nad kolenčkorn. Nato se jo z ostrim nožem razko-Ije noter do kolenčka. Cepič se prireže tako, kot pri suhem cepljenju v sklad, tedaj po obeh straneh, blizu pod očesom, v obliki zagozde. Nato se zatakne cepič v precep podlage noter do kolenčka in vse se dobro poveže. Ker ,sedi cepič pri tem načinu cepljenja v nekakih vilicah (v precepu), ne more odpasti, čeprav postane vsled usušenja nekoliko drobne ji. Zalo ae tudi bolj zlahka priraste kot pri cepljenju po Goethejevem načinu, to je pri kopulaciji ali združenju. Ogrski način cepljenja so pozneje zboljšali v obliki sedlanja, oziroma obrnjenega sedlanja. Pri prvem se podlaga ne razkolje, temveč se precep izreže v obliki črke V, cepič se pa prireže v obliki zagozde kot po navadi. Ce napravimo zareZo (precep) na cepiču in podlago obrežemo v obliki zagozde V, potem je to obrnjeno sedlanje Tudi to dvoje bi se dalo porabiti pri zelenem cepljenju brez gumijevih vezi. Dalje bi bilo mogoče doseči nekaj uspehov pri vežnji z bombažem ali z rafijo s cepljenjem za kožo in še posebno s cepljenjem v piščalko, ki je neke vrste okulacija in ki je znano zlasti na Goriškem. Uspeh bo pa pri vseh tukaj priporočenih načinih cepljenja tem boljši, čim bolj zrele cepiče bodemo jemali, ker ti niso usušenju tako podvrženi, kakor mladi, bolj mehki cepiči. Da pa dober cepič za zeleno cepljenje nikakor ne sme še imeti bele svrži, to je v obče znano. B. Skalicky. ■sna .„ * * A w v v * M.adic — izvrstna prašičja klaja. V „Kmetovalcu" objavlja ravnatelj Rohrman: Naša prašičereja trpi danes najbolj zaradi pomanjkanja potrebne močne krme Kaj pomaga visoka cena pri prašičih, če pa ne smemo pokiadati doma pridelanega žita! Močna krmila, ki so naprodaj, &o pa tako draga, da jih ni mogoče poldadati. Na ta način mora propadati reja praset in pitanje prašičev. Zato nam tudi manjka praset in masti. Ako naj prašičerejo zopet popravimo, moramo i-meti dovolj ječmena in turšice na razpolago. Pridelovati moramo pa tudi druga tečna krmila., ki so se izkazala, v zadnjem času kot dobra krmila. Tukaj sem spada tudi radič ali zelena cikorija. Ta rastlina še ni tako znana, kakor zasluži, zato je potrebno, da je nakratko opišemo. Radič je važen, ker daje prašičem res zdravo, tečno in sočno zeleno klajo v poletnem času. Ta rastlina je dvoletna in rase pri nas semintja tudi divje. Ta divji ali samoraški radič se nabira kakor regvad za solato. Ce ga pa sejemo na dobro obdelano in gnojeno zemljo, nam pa bujno rase in daje že prvo leto lahko po štiri bogate košnje sočnega in obilnega listja, ki daje izvrstno klajo prašičem. Drugo leto dobimo v zgodnji pomladi še eno košnjo, Če ga nočemo pustiti za seme. Po tej košnji ga je preorati in prostor obdelati za kako drugo rastlino. Radič, ki ga pridelujemo za prašičjo klajo,- m nič drugega, kakor vrsta cikorije, ki se seje radi zelenih listov, ki dajejo izvrstno prašičjo klajo in prav dobro solato, zlasti za zimski čas in ki se odlikuje od prave cikorije le v tem, da se ta cikorijan prideluje zaradi korenin. Prava cikorija ima debelo in sočno korenino, podobno pesni korenini in se rabi za primes h kavi. če jo žgemo in zmeljemo. Radič ali zelena cikorija ima pa bolj drobno in bolj Lesnato korenino. Med obema vrstama je taka, razlika, kakor med peso in mnngoldom. Mangold je, kakor znano, pesna vrsta, ki se seje zaradi sočnih zelenih listov, ki dajejo prav dobro špinačo, pa tudi dobro klajo za prašiče. Radič daje prašičem tečno in zdravo klajo, in zelo zdravo tudi zaradi svoje grenčice, ki upliva u-godno na želodec in na boljšo prebavo. Nekateri pra-šičerejci hočejo celo vedeti, da se z radičem rejeni prašiči bolj upirajo želodčnim boleznim in tudi pred nevarno rudečico, ker te grenke snovi v krmi odvračajo škodljiv upliv gliv, ki povzroča to kugo. Seveda so to domnevanja, ki potrebujejo šele natančnih preiskav na živinozdravniških zavodih, preden se za-more izreči o tem kaka sodba. Gotovo pa je, da upliva radič s svojo grenčico ugodno na prebavo in da deluje nekako tako v živalskem želodcu, kakor različna grenka zdravila, ki jih dajemo pri slabi in težki njegov' prebavnosti. Ker je radič samanasebi tudi tečna krma, ga je priporočati povsod1, kjer se pečamo s praSi&ornjo Da pa dobimo bogate košnje, ga moramo seveda skrbno pridelovati, Radič potrebuje tako skrbno obdelane in tako dobro gnojene zemlje kakor pesa ali pa druge zeljnate okopavine. Tudi mu je zemljo globo-keje obdelati, da zamorejo korenine globoko v zemljo. V tem oziru je radič podoben nemški detelji, ki dela tudi globoke in močne korenine. Sejati ga je pa v zgodnji pomladi; za setev ni jemati semena od cikorije, ki daje navsezadnje, če se na široko poseje, več list-a in manj korenin, torej ne od magdeburške, šlezijske ali kake take cikorije, ampak od navadnega radiča, ki se seje tudi kot vrtna rastlina za zimsko solato. Seme radiča je enako semenu endivije, s katero je radič v najbližjem sorodstvu. Za 1 ha je treba 5—7 kg semena, za en mernik posetve torej dobrega pol kilograma. Tako seme se dobiva v prodajalnah za semena. Najbolje pa je seveda, če si pozneje potrebno seme sami pridelamo. Za letos je seveda ta setev zamujena, opozarjamo pa že sedaj na to, da naj se naši prašičerejci za prihodnjo pomlad pravočasno pobrigajo za to setev, da bodo tudi na ta način pridelali kaj več prašičje klaje. pri nas doma v proso postavljamo, Menda je Kador-na nalašč take proti nam postavil, ker je mislil, da so alpinci močnejši kot smo mi Slovenci. Prvi dan smo zavzeli prve strelske jarke in ujilenili šest strojnih pušk, ujeli nekaj mož in Častnikov, drugi dan pa smo imeli povelje zavzeti postojanke na hribu Kosto-zin, desno od Tridenta. V jutru ob 8. uri smo napadli Lahe z bajoneti in takoj so bili že tudi drugi sovražni strelski jarki naši in potem še tretji. Ujeli še smo podpolkovnika, majorja in 49 drugih častnikov, ter več tisoč mož; 4 strojne puške, 1 top in še 3 nove strojne puške, ki še hitreje pokajo, kakor navadne. Zato pa, slovenske žene in dekleta, lahko vidite, da še slovenski fantje in možje nismo izgubili poguma in ga tudi ne bomo. Pripravljeni smo tudi dati življenje za dom in cesarja. Mislim, da bo laški Judež pomnil, kdaj je bila obletnica, kar nam je vojsko napovedal. Jaz se nahajam že od začetka na laškem bojišču. Pa sedaj je prišel čas, katerega smo komaj Šakali. Ne smem pa tudi pozabiti na naše fiastnike, kateri so nam toliko korajže dali. Sli so namreč pred nami v boj. Takih častnikov je menda malo, kot pri našem slovenskem pešpolku štev. 87. Tudi pohvaljeni smo bili od generala in našega višjega poveljnika. Pozdravljamo vas kakor tudi vse čitatelje in či-tateljice „Slovenskega Gospodarja": Dav, Krajnc, doma od Sv. Andraža v Leskovcu; Matevž Santej z JurkloStra; Ivan Cvetko, doma od St. Marka niže Ptuja. Kako je na koroški fronti? (Izvirno poročilo.) Polentarji so postali zadnji čas zelo nemirni in še posebno, ko se je bližal dan obletnice, ko so pokazali svoje verolomstvo, izdajalstvo in nezvestobo. Žele jih peče vest in jih boli, da morajo še danes tam stati, kjer so lani mesca maja zadeli na nas lrrabre, neustrašene in nepremagljive Slovence. Začeli so o-čitno kazati svojo težko vest s podvojeno jezo nad nami. Njihove vedne poizvedovalne patrulje in zrako-plovci so pričali, da se jim je zopet zbudila želja po naši lepi slovenski koroški zemlji ter da se pripravljajo na zopetnt napad in da bi vsaj dan obletnice njihove vojske obhajali na naši zemlji. Ali, ko so pa naše hrabre čete na Tirolskem začele prav pošteno udrihati p>o polentarskih hrbtih, jim je tudi zginila vsa korajža. Mislim, da se bo sedaj pričel prej pripravljati na beg, kakor pa za napad. Sedaj, ko so iz-prevideli, da z nami Slovenci ničesar več ne opravijo, so zače)i izlivati svojo jezo s topovi na nas. Po cele ure včasih žvižga, tuli in treska, kakor da bi nastal sodni dan. Pa mi se ne ustrašimo, če bi tudi spustili polentarji vse peklenske duhove na nas. Za^ kaj? Ker nas čuvajo Jezus, Marija in angeli varihi. Proti tem nima peklenska Italija zadostnih kalibrov. Zato pa menda tudi ni vojaka tukaj na naši fronti, da se ne bi vsak dan tem trem priporočil. Ce se pa kateri preseli od nas v večnost, ga pa pokopljemo z vsemi častmi, kolikor nam je to pač mogoče, Pa tudi našim mrtvim junakom, ki so že pokopani, LaJ-ri ne dovolijo pokoja,. Tudi na te streljajo laški grduni. Na visokem hribovju, po katerem se vije naša bojna črta, stoji v ozadju fronte velika kapela, podobna majhni cerkvi. Okoli te kapele so grobovi naših padlih slovenskih junakov. Vsak ima svoj križ s svojim slovenskim napisom. Kakor smo že enkrat poročali v „Slovenskem Gospodarju", so polentarji tudi to kapelo izvohali ter streljajo na njo. Dne 21. maja so spustili vso svojo jezo na to kapelo in na pokopališče. Goste granate so letele na ta kraj, a hvala Bogu niso napravile nič škode na kapeli. Pač pa so grobovi bili izruvani od granat. Sveta jeza je pograbila našo vrle topničarje, :ko so videli, kaj dela brezdušni Lah in pričeli so takoj svoje uničevalno delo. Oglasili so se naši 2(J in 28 cm topovi ter peli Lahom trdo, smrtno pesem za plačilo njihovega grozodejstva. V par urah smo gledali pravo razdejanje na italijanski fronti. Laškemu verolomstvu, ki je brez primere v celi svetovni zgodovini, bomo kmalu napravili konec . . . Prisrčne pozdrave ter zdrave ter vesele binko-štne praznike! Janez Sedlašek, St. Vid pri Ptuja; Martin Svenšek, St, Vid pri Ptuju; Jernej Podkrii-nik, Morje pri Framu; Andrej Pešec, Bukovci pri Sv, Marku niže Ptuja; Jožef Horvat, 2aboroe pri Sv. Marku niž» Ptuja. s I uska ofenziva se začela! V nedeljo, dne 4. junija, so Rusi pričeli z oleli- se verno oil Cernovic, v kjotu med Dnjestrom in državno mejo. Naši so se moral' dne 5. junija pri krati i Okna (severno od Cernovio umakniti pred rusko s lo za 5 km ^roti jugu v ugodnejše postojanke. Zelo srditi boji so tudi ob Strypi, pri Tarnopolu in v Voli-niji. Na jugu hoče sovražnik prodret1 "roti Ccrnovi-cam, na severu pa proti Luckiu Nekatera poročila pravijo, da imajo Rusi na fronti old rumunske meje do mesta Kolki o'> Stvriv (severno od Dubna) zbranih do dva mili-ona mož. Ker se Rusom prvi sunek Vsled našega odločnega odpora ni posrečil, smemo upati, da Rusi s svojo ofenzivo., s katero hočejo razbremeniti Italijane, ne bodo uspeli. Ruski uspeli pri Okni. - Vojni poročevalni stati piše: Samoumevno je, da vsaka velika ofenziva začetkoma doseže kak krajeven uspeh. Tako je prvi mogočen ruski sunek pri Okni ob Dnjestru popolnoma krajeven uspeh. Tukaj, kjer je bila ruska, artilerijska priprava nenavadno temeljita, so naše postojanke porušili in razdrobili, žične ovire uničili in še le potem meid velikanskimi izgubami udrli v našo prvo črto. Ondotne naše čete so dobile povelje, da se umaknejo na drugo, o km južno ležečo črto. Pustili smo tamkaj 16 starih topov. Ker so bili vzidani, jih nismo mogli rešiti in smo jih razstrelili. Strahovito streljanje. iz Ogrskega poročajo, da se sliši streljanje z ruske fronte celo v dolino 'Ung, torej 200 km daleč. Streljanje mora biti strahovito. Kak« se Rusi bojujejo. Iz vojnega poročevalnega sta.ua se poroča: Značilno za rusko vo'evanje je, da Rusi pripravijo svoje napade zelo temeljito z artilerijskim ognjem. Potem izvrši glavno nalogo njih infanterija, ki naskakuie naše postojanke srčno in hrabro. Zdi se, da imajo Rusi še močne in številne rezerve, kajti svojim ljudem ne prizanašajo niti najmanj. Na nekaterih mestih so skupina za skupino naskakovali po 10 do 12kra£. Bitka še bo dolgo t r a j a 1 a, pre-dno bodo izrabili svoje rezerve in vojno gradivo. Sovražnikove izgube so izredno velike. Na nekaterih točkah je naša artilerija Ruse kar na kupe pokosila. Dva milijona Rusov. Vojni poročevalec „Pester Lloyda" piše, da imajo Rusi proti paši blizu 400 km dolgi fronti za sedanjo ofenzivo pripravljenih najmanj 2 milijona mož. Voditelj nove ofenzive. Piše se, da vodi sedanjo ofenzivo proti nam francoski general Pau. Kako je sedaj na Poljskem. Janez Hlebič, doma od Sv. Križa pri Mariboru, nam piše dne 27. maja iz Przemysla: Nahajam se v svetovnoznani trdnjavi Przemysl. Kmalu bo leto, ko je padla ta mogočna trdnjava našim nazaj v roke. Veliko veselje je takrat zavladalo med nami. Spominjali se bomo tega dneva, to je dne 2, junija, slovesno tudi tukaj. Ko smo prvikrat dobili „Slovenskega Gospodarja- semkaj, smo se kar trgali zanj. Sedaj smo šele videli, kaj nam je domači slovenski časnik. Dosedaj smo bili kakor odrezani od sveta. Pa je tudi vreden naš ljubljeni „Slovenski Gospodar", da še ga podpira; Saj vendar prinaša razne novice iz domačega kraja, pa tudi točna bojna, poročila, posebno pa nas zanimajo dogodki naših junakovi na laškem bojnem polju. Imenitno si jo tudi pogodil, „Slovenski Gospodar", ko si zastran grdega, nemoralnega življenja nekaterim možem in ženam bral levite. Mi pa se bomo potrudili, da bomo zvesto služili cesarju in ljubi domovini, pa tudi Bogu verno, da nas bodo naše dobre mamice z veseljem in radostjo sprejele, ko se vrnemo, ako Bog da, domov. Poljska je k ij. lepa dežela. Delal bi ji krivico, ako bi rekel, da so Poljaki leni za delo, kakor smo to slišali. Imajo lepo-obsejano polje; posebno rž je silno lepa., pa tudi živino imajo lepo, posebno holan-Usko pleme je kaj čedno. Pač pa je tukaj še vse bolj drago kot v Mariboru. Tako n. pr. stane 1 liter mleka v Lvovu 1 K, 1 kg mesa pa 8 K, vino sploh ni za kupiti. Videli smo mnogo sveta tudi zunaj Galicije, n. pr. v Rusko-Poljski in v Voliniji. A kaj več pisati ni dovoljeno, ker bi nam pismo vojaška cenzura pristrigla. Srčne pozdrave pošiljajo: Mayer Janez iz Sve-čine, Ivan Zupane in Anton Kovač, četovodje; desetnika Jurij Lešnik iz Maribora, Kari Krajnc iz Dobrne; Jožef Spindler od Sv. Ane nai Krembergu, Prano Knmp iz Šovjaka pri Sv. Juriju na Sčavnicl, Janez Hlebič od Sv. Križa pri Mariboru. Prane Lep ■••■•-•v.. • J,.'.... . ; iz Selnice ob Dravi. Karol Božič iz Lik-a», predmoj- 1 stri: Karol Ivačič iz Laškiega trga, Jožef Premsf od Sv. Marjete na Dravskem polju, Pavel Domadenik iz Hoč, Lenart Drašak od Sv. Lenarta v Slov. goric.. Alojz Faraz-in od st. Ilja v Slov. gor., Jakob Koželj iz Metlike, Jakob Doberšek iz Loč, Alojz Novak \x Vrhnike, Franc Govedič iz ptujske okolice in Valentin Lorbek. italijansko bojišče. Odkar ]e izšla zadnja naša številkja, smo dosegli velike usj.ehe na italijanskem bojišču, Zavzeli smo razven drugih utrdb prevažpi laški trdnjavi Asiago in Arsiero. To se je zgodilo dne 30. maja, a. Kador-n;; še si do danes ni upal te izgube javiti italijanskemu ljudstvu. Od tega časa sem se vrši naše prodiranje na italijanskem bojišču mirnejše, in to po naši lastni voli. Ako bi hotelo italijansko armadno vodstvo in ča-■so skle, ati iz tega. da ne moremo več naprej, se i.- tudi v tem ozira bridko prevarilu Hitrost naše-■■a . rodirania smo mora zmanjšati, da uredimo ,vsa o .ravila v ozadju, kakor > zgradba novih cest, dovoz živil, muničije itd., ter da damo odmora tudi na-, šim četam, ki so po takih naporih potrebni počitka, ter jih usposobimo za nove velike čine. V napadalnem prostoru stoji sedaj proti nam glavna sila italijanske armade, kolikor ni vezana na primorsko in koroško fronto in na nenapadene dele tirolske fronte. Za napad na glavno italijansko moč se je treba skrbno pripraviti. Asiago in Arsiero padla. V torek, dne .30. maja, sta. se trdnjavi Asiago in Arsiero udali avstrijski vojaški sili. Naši so v o-bel? mestih uplenili obilo vojnega gradiva. Z zavzetjem teh dveh trdnjav so prišle v naše roke velevaž-ne postojanke. Tirdnjavska. veriga, ki brani vhod v veliko italijansko ravnino, je pretrgana. Asiago je manjše mesto z j)ribližno 4000 prebivalci in leži v dobni reke Assa. Od Asiaga do mesta Bassano, kjer se pričenja velika italijanska- ravnina, je približno 18 km. Okolica mesta Asiago je zelo pusta in nerodovitna. Arsiero pa leži v rodovitni dolini reke Astico. Od tega mesta je še samo 5 km do široke ravani. Arsiero šteje 6000 prebivalcev. Kje stojijo naše čete? Naš 111. armadni zbor, ki je zavzel Asiago, se je pomaknil od mesta še dalje proti jugu in severo-izhodu ter je severoizhodno od mesta zavzel dvorišče Mandriele ob državni meji. Izhodno od Asiaga stojimo gedaj na višinskem grebenu, ki je oddaljen 3 km od mesta in odkoder je še Kakih 14 km do globoke lombardijske ravnine. Pri Arsieru, kjer stojijo pre-stolonaslednikove čete, smo se pomaknili zadnje dni tako daleč naprej, da imajo naši samo še do 4 km hoda do imenovane ravnine. Tukaj smo zavzeli važne utrdbe Monte Corbin, Monte Cimone, Tresche in Cesuna (na višinah med Arsierom in Asiagom). Jugozahodno od Arsiera so si naši priborili prehod čez reko Poizina ter so se utrdili na višinah južno od reke. Od naše črte pri Pozini do lombardijske ravnine in do trdnjave Schio je 10 km. Na črti Arsiero—Po-zina se Italijani krčevito branijo in mestoirta srdito napadajo naše postojanke. Zahodno od Pozine prestopi bojna črta pri 2238 m visoki gori Pasubio državno mejo in gre v jugozalhodni smeri do mesteca Chiesa., ki leži na južnem Tirolskem v dolini Valar-se (5 km od državne meje), katera se pri Roveretu izliva v Adižo, Od Chiese gre fronta zopet v severno-zahodni smeri čez Zugno Torto, (10 km od državne me;e) proti Adiži in od tam dalje proti zahodu. Veliko število ujetnikov. — Naš plen. Od začetka našega napadanja v južnih Tiro-lah (15. maja|) do 4. junija so naši ujeli okrog 4 0 t i-s o č Italijanov, med temi 888 častnikov. Uplenili pa smo 3 0 4 topov in blizu 200 strojnih p u š k. Samo dne 3» junija je prišlo nad 5600 Lahov v naše ujetništvo. Ker se je posebno zadnje dni število ujetnikov izvjainredno pomnožilo,! znači, da ne mirujemo popolnoma in da so boji naših čet uspešni. Strašni naši topovi. Karol grof Scapinelli piše z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: O naših napadih na pas itali-;nnskih trdnjav se mi je poročalo: Italijani so vedno računali z našim napadom. Vedeli so celo, v Kateri smeri bodo napadli naši, Zjahvaliti se moramo strašnemu učinkovanju naših topov, da kljub temu niso mogli vzdržati našega prvega napada. Natančno so zadevale naše krogle-italijanske jarke, naSa pehota je napadala vedno v pravem trenutku in je u-drla s prvim nastopom v sovražne postojanke. Kljub veliki hrabrosti italijanske pehote ni vzdržala našega navala, kar dokazuje, da naša pehota prekaša i-talijansko, katere podobne napade je vzdržala že pni Soči celo leto. Italijani so upali- da se bo pozneje med našim napredovanjem znižala sila c. in kr. čet.-Nemogoče se jim je zdelo, da bi moglo ostati naše topništvo, posebno težki topovi, na strani pehote glede na tozadevno ozemlje in ker slove italijanske tehnične čete ¡'o celem svetu in veio natančno, kako se popolnoma podprejo ceste in mostovi v prelazih gora.-A. naše izkušnje so omogočile, da. je bilo naše topni-štvo vedno pravi Čas na svojem mestu; naši poljski in gorski topovi so vedno sledili pehoti; tudi težki topovi niso veliko zaostajali. Složno delovanje vseh nar ših čet, njih občudovanja vredno delo, njih velike iz* kušnie v vojskah na gorah so omogočile, da smo do-> segli tako velike uspehe. Moč italijanskih bojnih sil. 7i dobro poučene strami se poroča o moči boj. .iih sil, s katerimi 'Italija trenotno razpolaga. Aroitif-da obstoji, ali bolje rečeno, je obstojala iz 1.200.000 dobro izvežbanib Čot. Od teh se jih mora pa najmanj 300.000 odšteti (mrtvi, ranjeni, bolni in ujeti), 50.000 mož je v Afriki, 60.000 v Valoni, 100.000 kot rezerve v Siciliji in iužni Italiji, to je skupno 500.000 mož, ki odpajdejo za bojišče. Proti avstrijski ofenzivi ima sedaj Italija samo 700.000 dobro izvežbanih mož, ki so razdeljeni ob celi bojni črti. K temu pride še 800.000 do 1,000.000 mož, ki so le malo ali pa prav nič izve-žbani. Tudi topov imajo Italijani razmeroma malo, a posebno primanjkuje težke artilerije in konj. Bog je varoval naše čete. Z južnega Tirolskega se naim piše: Kakor se človeku milo stori ter pobi veselja stisne roko dragemu tovarišu, ki ga obišče v tujini, ravno tako se razveselimo slovenski vojaki vsake številke „Slovenskega Gospodarjai", ki nas kot zvest ten variš obišče v strelskih jarkih. Naš priljubljeni list nam prinaša novice iz domovine, mi mu pa poročamo z bojišča. Sedaj s ponosom poročamo vsem prijateljem, da. smo že v sovražni deželi. Preko italijanskih trupel so naši hrabri slovenski vojaki udrli v Italijo. Gotovo ni samo naključje, da smo ravno na obletnico vojne napovedi predrli bojno črto in pognali kletega sovraga preko meje. Velikb število ujetnikov, vojnega mater i jala, topov in strojnih pušk je moral stric polentar neprostovoljno pustiti. Klatvrno so korakali vojni ujetniki mimo naših postojank. Marsikateri Lah' si je gotovo vse drugače predstavljal vhod v „neod-rešene" dežele. Res, občudovanja vire dna je odločnost našega vojaka. Obenem moramo reči, da je Bog varoval naše čete vseh nesreč. Le malo jih je, ki so v osvobodilnem boju za ljubo domovino položili glavo k večnemu počitku. In duh njihov je splaval v neskončne višave, kjer pri Bogu uživajo plačilo svojega truda. Spomin njihov je zapisan v zgodovini našega polka na veke. Vas pa, dragi v ljubi domovini, ki tudi prenašate bridkosti vojnie, naj z upom navdar ja misel, da se vsi borimo za obstoj naše avstrijske in slovenske domovine. In v tem boju moramo zmagati. Slovenske žene in dekleta! Mi v bojni črti čutimo z Vami Vaše napore in težave, upamo pa, da nam Bog kmalu odvzame vojno šibo. Upamo, da bo kmalu zasvetila, zvezda ljubega miru, ki bo pripeljal drage in ljube nazaj v domačo hišo. Vsem znanim pošiljajo prisrčne pozdrave Alb.j Planinec, iz Tržiča na Kranjskem; Ivan Sakeišek„ od Novecerkve pri Ptuju; Jožef Planine iz Vidmap.i Krškem: Pavel Planine iz Koprivnice na Štajerskem in Jožef Planine iz Brežic ob Savi. Velika pomorska bitka. Med Angleži in Nemci se je odigrala v noči od dne 31. maja na 1. junij velika, in srdita pomorska bitka pri Skageraku ob severnozahodni strani Danske. Udeležilo se je bitke od nemške strani 45 velikih vojnih ladij, od angleške strani pa 64, zraven pa še veliko število torpedovk, torpedovskih ru-šilcev in podmorskih čolnov, tako da lahko z mirno vestjo rečemo, da je bilo na bojišču okoli 200 ladij.-Angleži so ¡izgubili, kolikor je dosedaj znano, gotovo nad 15 ladij in 'okroglo 9000 mož, Nemci vsaj 9 ladij, koliko moštva, se ni razglasilo. Angleška izguba na ladjah ni samo na številu ladij večja, ampak tudi po njih velikosti; kajti potopljene angleške ladje so merile okroglo 150.000 ton, nemške okrog 25.000 ton.. Bitka je ostala neodločena, angleško in nemško vojno brodovje se je po bitki lahko mirno in nemoteno vrnilo v svoja zavetja. Nemce navdaja veliko veselje in navdušenje, ker se jim je posrečilo zadati močnejši angleški mornarici tako velike izgube. Začetek bitke. Ker se je zadnji čas angleško brodovje večkrat prikazalo ob južni norveški obali, je dne SI. maja od-plulo nemško brodovje v • dansko-norveška vodovja, da prisili Angleže v bitko. Ob štirih popoldne sta »• sovražnika zapazila pri Skageraku. Angleži so m prikazali najprej s kakimi štirimi majhnimi križar-kami. Nemci so jih lakoj začeli zasledovati. Angleži so se umikali/ proti severu. Ob pol 6. uri zapazijo Nemci dve večji sovražni skupini ladij, ki sta najpo-prej vozili v izhodni smeri, potem pa jo krenili proti jugu. Nemške križarke so se sovražniku približale do kakih 15 do 13 km in so vozeč proti jugu in jugo-jzhodu začele obstreljevati sovražnika. Namen ang-< leškega brodovja je torej bil, da bi zaprlo nemškim ladjam p0t v domače Inke* Nemci so morali to sovražnikovo nakano zabraniti ter si narediti prosto pot proti jugu. To se jim je tudi posrečilo Razvoj bitke. Prvi streli so se izmenjali s težkimi topovi in visoki vodeni stolpi so se dvigali vsenaokrog. V boj je bilo skraja zapleteno od obeh strani le manjše število ladij. Toda polagoma je prihajala pomoč. Tekom prvega bojai sta bili uničeni dve angleški bojni kri-žarki in en rušilec. Po polurnem boju se je pojavilo od severa sem pet novih anglešlkih ladij. Kmalu nato je nemška glavna moč posegla v boj. Sedaj jo je Anglež takoj krenil proti severu. Onih pet ladij se je priključilo anjgileškim bojnim križarkam. Apglež se je v najhitrejši vožnji skušal umakniti nemškemu učinkujočemit ognju in tako čelo nemškega brodovja obrniti proti izhodu. Nemško brodovje je sledilo sovražnikovim vožnjam, vozeč kar najhitreje. Tekom tega boja so uničili Nemci eno angleško kfrižarko ter dva rušilca. Oddelek nemških linijskih ladij, ki je stal najbolj zadaj, zaradi svojega stališča v tem času še ni mogel poseči v boj. Kmalu nato se je od severa pojavilo iznova nad 20 angleških linijskih ladij najnovejše gradnje. Ker je čelo nemške črte od časa do časa prihajalo v ogenj od obeh strani, se je črta preokrenila proti zapadli. Istočasno so Nemci zastavili v napad brodovja torpedovk, ki so napadala z odličnim pogumom in vidnim uspehom, včasih celo po trikrat zaporedoma. V tem boju so Nemci uničili eno angleško veliko bojno ladjo, (ločim je moralo hiti ce-lc vrste drugih težko poškodovanih. Pomorska* bitka proti angleški premoči je trajala do teme, Ko se je stemnilo, so manjše skupine nemških ladij zopet začele napadati sovražnika. Celo noč so se vršili spopadi. V nočnem boju so se vršili boji s križarkami in številni napadi torpedovk. V teh bojih sta bili uničeni dve veliki angleški križarki, dve manjši križar-ki in naj man je 10 sovražnih rušilcev, po nemški čelni ladji sami šest. med njimi obe popolnoma novi la-dji-vjoditeljici rušilcev „Turbulent1- in „Tjpperary." Hrup ie bil grozen, da se ne da popisati. Brodovje starejših angleških linijskih ladij, ki je prihitelo od \uga sem, je dospelo šele dne 1. junija zjutraj na bojišče. Toda kmalu je zopet krenilo v stran, ne da bi bilo napadlo ali tudi le prišlo bližje nemški glavni sili. Ko je začela vstajati jutranja zarja, so se nemške in angleške ladje, ne da bi nadaljevale boj, po-izgubile v svoja navadna pristanišča. Nemci priznavajo, da so izgubili križarke „Pomern", „Wiesbaden", „Frauenlob", „Elbing", pet torpedovk in en podmorski čoln Nemškemu brodovju je poveljeval podadmiral Selieer, ki ga je cesar sedtfj po bitki povišal v admirala; angleškemu brodovju admiral Jellicoe. Poveljnika prednjih 'stražarskih in poizvedovalnih ladij, ki so najprej trčile skupaj, je bil na nemški strani podadmiral Hipper, na angleški strani pa admiral Beatty. Pomen bitke. Kakor smo že rekli, ta bitka v svetovni vojski ni dovedla, do nobene odločitve, kajti nobeden izmed obeh sovražnikov ni uničen. Vsekakor pa so velike angleške izgube zelo škodile angleškemu ugledu ter povzdignile glas mlade nemške mornarice. Posebno v nepristranskih državah se bo mnenje o nepremagljivosti angleškega brodovja zelo spremenilo, seveda na škodo Angležev, Nemci kajpada vriskajo od navdušenja vsled svojih uspehov. Njih ponos in zaupanje na lastno brojdovje se je mogočno povečalo. Čelo drugače na Angleškem. V Londonu je bilo razburjenje, ki je nastalo vsled poročil_o pomorski bitki, nepopisno. Ljudstvo skušajo pomiriti s tem, da zatrjujejo, da se Ixirlo izvršile velike spremembe v admira-liteti, Pred Solunom. Na bojišču pred Solunom se pripravljajo na o-beh straneh na bitko. Bolgari so severoizhodno od Soluna udrli na grško ozemlje in korakajo proti mestu Seres in Kavala ob Egejskem morju. Grčija je sicer ugovarjala^, a ker trpi Angleže in Francoze na svojem ozemlju, tudi Bolgarom in Avstrijcem ne more braniti pohoda v svojo deželo. V prostoru ob reki Vardar se že vršijo manjši boji med četverosporafcu-movimi četami in našimi. Cetverosporazum je baje že spravil vso srbsko armado, ki šteje nad 100.000 mož, prod Solun. Celo nekaj portugalskih oddelkov je do-Slo Angležem in Francozom na pomoč. V Solunu rabi ¡o Angleži in Francozi silo. Proglasili so nad mestom obsedno stanje ter pri vseh uradih odstavili gr-Ske in nastavili svoje uradnike. Tudi v drugih zasedenih krajih so upeljali v vseli uradih strogo nadzorstvo. Nemški kancelar o miru, V nemškem državnem zboru je nemški kancelar Bethmann-Hollvveg dne 5. junija govoril tudi o miru in rekel: „Pred pol letom, dne 9. decembra, sem tukaj na podlagi našega vojnega položaja prvič govoril o n a-š i pripravljenosti za mir. To sem lahko storil z zaupanjem, da se bo položaj zanaprej še bolj izboljšal. Razvoj je potrdil moje zaupanje, napravili smo nove korake naprej. Na vseh frontah smo močj-nejši kot poprej. Če sem takrat spričo razvoja lahko izrekel, (ta smo pripravljeni za mir, tedaj mi tega ni treba obžalovati, Čeprav naša ponudba pri sovražniku n i i m e 1 a nobenega uspeha. Kasneje sem proti nekemu amerikaiuskemu časnikarju rekel, da bi posredovanje za mir mogdo imeti uspeh le tedaj, če bi je vodili državniki vojujočih se držav n a temelju vojnega položaja, kakor ga kaže vojni zemljevid. To p a j e nasprotna stranka z a -v r n i 1 a. Vojnega zemljevida nočejo priznati. Upajo, da ga bodo izboljšali. Med tem pa se je vnovič izpremenil v našo korist. V ta zemljevid smo mi začrtali predajo Kut el Amare, poraze in krvave izgube Francozov pri Verdunu, neuspeh ruske ofenzive v marcu, mogočno prodiranje naših zaveznikov proti Italiji, utrditev črte pred Solunom in v teli zadnjih dneh smo s slavečim in hvaležnim srcem doživeli pomorsko bitko pri Jiitlandiji (Skageraku). Tako je vojni zemljevid zopet predraga,čen. Sovražniki bi si pred njim radi zaitlisnili oči. Potem moramo in bomo i n h o č e m O boj nadaljevati do k o n č n e z m a g e. Mi smo svoje storili, da bi pripravili pot k miru. Sovražniki so nas odbili s sramoto in krohotom. Za to bi bilo vsako naše na-dalljno govorjenje o miru, ki bi ga mi začeli, n i č e-v o i n škodljiv o." Lord Kitchener utonil. Angleško mornariško poveljstvo javlja, da ¡e zadela angleška vojna ladja „Hampsire" v noči od 5. na junija zahodno od Orknejskih otokov ob seve-ro-izhodni angleški morski obali na. mino, ali je pa bila zadeta- od torpednega strela in se je potopila. Na krovu potopljene vojne ladje se je nahajal angleški vojni minister lord Kitchener s svojim štabom. Nameraval se je podat v Rusijo. Čeprav so bile takoj odposlane ladje na dotično mesto, ni veliko upanja, da bi bila ostala pri življenju katerakoli oseba imenovane vojne ladje. Lord Kitchener je bil eden najslavnejših angleških generalov. Leta 180(i je užugal z orožjem in krutostjo v pri Omdurmanu v južnem Egiptu armado Sudancev, ki so prodirali pod poveljstvom Madija proti Egiptu. Znan .je tudi iz angleško-burske vojske kot brezobziren in surov vrhovni poveljnik angleške armade. Njemu se ima Anglija zahvaliti, da sta prišli obe južnoafriški državi Oranje in TransvaJ pod angleško oblast. Začetkom sedanje vojske je postal angleški vojni minister. S notopom vojne ladje „Hampsire" je zadel Anglijo tudi nov in hud gmotni udarec, kajti ladja je bila novodobno zgrajena vojna ladja, dolga 137 in š;roka 21 metrov. Oborožena je bila s 30 topovi. Od posadke,* ki je štela G55 mož, ni bil nihče rešen. Šukri-paša umrl. Dne 5. junija je umrl v Carigradu znani turški general Sukri-paša, branitelj Odrina v zadnji balkanski vojski leta 1912. Juanšikaj umrl. V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, je dne 5. junija umrl v starosti G1 let predsednik kitajske lju-dovla.de ali republike, Jua(nšikaj, Leta 1913 so kitajski knezi in drugi mogotci odstavili kitajskega cesarja in proglasili kitajsko cesarstvo za ljudovlado. A istočasno je bil cesarjev minister Jiuajnšikaj proglašen za prvega predsednika nove kitajske ljudovlade Kot preustrojitelj Kitajske v političnem, gospodarskem in v vojalškem ožim se je izkazal Juanšikaj tako spretnega, da so ga decembra lanskega leta proglasili za cesarja kitajske države. Ker so pa temu ugovarjale Anglija, Rusija, zlasti Japonska, je Juanšikaj odklonil mu ponujeno cesarsko krono in se ni hotel javno proglasiti za cesarja. Juanšikaj je bil katoličanom in katoliški cerkvi zelo prijazen in naklonjen, da, še več, katoliško cerkev je tako čislal in .jo podpiraj, da so ga smatrali za katoličana.. Z Juan-šikajeiri * je izgubila katoliška cerkev na Kitajskem zaščitnika neprecenljive vrednosti. Slovenske žetve za domovino. — Franc Cverlin. S 1 u, d k a ig o r a : V neki bolnišnici na Češkem je pretekli teden umrl mladenič. F rta no Cverlin. Bil je v vročih bojilh v Galiciji precej dolgo; bil je ranjen in moral je v bolnišnico na Češko. Vedno je pisal svojim, da se še vadijo, a nje- govo želje se niso izpolnile. Rajni, ki ga je zek> veselil uk. se je dal vpisati v Maribor v vinorejskp šolo. ali njegovi upi so bili po vo.ski strti. Počivaj v miru ,dragi Franček! Enkrat se pa vidimo tam nad zvezdami! — Pavel Hajnžič in -Lenart Ploj. S v. B e - n'« d i k t v Slov. gor.: Iz južnega bojišča smo dobili žalostno vest da je tam dne 24. majnika umrl v-sled ran po celem telesu prizadetih mu od sovražne granate, Pavel Hajnžič od 20. baltaljona, poljskih lovcev. Ob Dnjestru je bil flani ranjen v pleča, na južni meji ga je sedaj smrt dohitela. Vsi daleč naokoli, doma in v sosednjih Iarah, so ga poznali in spoštovali. Saj nam je s svojimi tamburaši, od katerih sta dva že pred njim. šla z bojišča v večnost, napravil marsikatero veselo uro in kot izvrsten muzikant z veselimi poskočnicami.' marsikateri poročni par zvabil v zakonski jarem. Bil je duša, tukajšnjega tambu-raškega društva. Rad je bil vesel, ra)d je pel, zato ga je pa tudi vse rado imelo, kot marljivega in zanesljivega delavca in razumnega vliničarja vse spoštovalo. Vest o njegovi smrti nas je vse globoko pretresla. Skoda, našega Paulijm! Padli zapušča ženo in -! male otročiče! Na laškem bojišču je umrl že lani (a izvedeli smo še le letos) Lenart Ploj iz Bač-kove. Zadet je bil v glavo. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Na svidenje nad zvezdami! Franc Ratel. Naš prijatelj Anton Hren nam poroča iz Konjic: Po dolgi in zelo mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspal vrli mladenič Franc Ratej iz Perovc pri Iv o n j i c a h. Služil je pri mornarjih in se j,e tam močno prehladi! in sedaj je prišel domov iskat zdravja. Namesto zdravja je našel le kruto smrt. Dne 1. junija smo ga spremili k zadnjemu počitku. Počivaj v miru v domači zemlji! Oddaja živine. Iz Gradca smo glede nakupovanja živine za graški živinoprometni zavod na Slovenskem Štajerskem dobili še slejdeče podatke: Nakupovanje in odpošiljanje živine je organizirano po okrajnih glavarstvih. Za mesec junij se mora v posameznih slovenskošitajerskih glavarstvih oddati sledeče število goveje živine: Celje 1130 glav, Konjice 500, Lipnica 1404, Ljutomer 350, Maribor 1300. Ptuj 980, Mozirje 200. Radgona 395, Brežice 600 in Slovenjgradec 900. Nakladala se bo živina na sledečih železniških postajah: Šmarje, Laško, Celje, Žalec, Poličane, Lipnica, Wildon, Križevci, Rače, Ruše, Maribor, Pesnica. Ormož, Pjtuj, Rečica, Cmu-rek, Brežice, Rajhenburg, Sevnica, Slovenjgradec, Šoštanj in 'Marenberg. Za vsako okrajno glavarstvo je določen poseben zaupnik, ki prevzema od naikupovalcev živino in jo izplačuje. Za Slovenski Stajer so imenovani sledeči zaupniki: Rebeušek za Celje in Mozirje, Fr. Ko-čevar iz Središča za Ljutomer in Ptuj. Josip Kirbiš za Maribor, Fr. Druškovič za Brežice, Hollriegl za Konjice, R. Fluck za Radgono in J. Kramer za Slovenjgradec. Nakupovalci po občinah morajo ta mesec nakupiti od zahtevanega števila goveje živino1 približno 30% volov ter 70% krav, bikov in telic. Nakupovale ¡e m je strogo n a r o' č ie (n o, da smejo n a k u p o ¡v Ja ti samb k 9 ¡a jv in o ž i ,v i n o, to je tako, ki ni sposobna za. pleme. Nakupovati se tudi ne smejo t e 1 i c e pod 2 54 leta, stare, biki pod dvema letoma ter krav e, ki dajejo brezdvomno na dan 4 litre mleka ter take, ki so več kot 3 mesce bre j e- Ce torej imaš samo krave v hlevu in dokažeš, da daje vsaka vsaj 4 1 mleka, ti jih ni treba oddati. Navodilo za nakupovlalce pravi nadalje, da tam, kjer so v hlevu vprežni konji, vprežni biki ali voli, stari manj kot 2% leta, se sme odvzeti (nakupiti) tudi starejše vprežne vole, ako so isti tako rejeni, da so sposobni 'za klafije. • Važna je naloga ž u p a n O' v a pri oddaji živine. Okrajna glavarstva so naročila županom, da morajo iti nakupovalcem, na roko s tem, da jim naznanijo. kdo more v občini oddati kako živino, ter sam ali po kom drugem spremljati nakupov,alca po občini. Ako med nakupovalcem in prodajalcem ne pride do sporazumljenja in bi se poslednji n. pr. iz gospodarskih ozirov branil oddati zahtevane vprežne vole, odloči župan sporazumno z nakupovalcem. ali se voli odvzamejo ali ne. Zupan ima torej nalogo, da varuje koristi svojih občanov, da se komu ne bo godila krivica. Važno je tudi. da, se odslej ne bo pri posameznem živinčetu odtegnilo 25 kg od žive teže. ampak 5 odstotkov od skupne teže. Ce n. pr. tehta tvoja telica 350 kg. se ti sme odtegniti samo 1754 kg. Ce pa tehta vol N00 kg, pa se sme odtegniti 40 kg. Živina,, ki pošteno nakrmljena ne tehta 300 kg. se ne sprejme. Živinorejec ima pravico, da zahteva, da se živina tehta pri najbližji tehtnici. Ce n. pr. proda kmet od Sv. Antona v Slov. gor. par volov, se naj isti tehtajo že kar pri Sv. Antonu ali pa pri Sv. Trojici in ne na Pesnici, kjer se bodo nakladali. Vsalca glava £ivine se mora posebej tehtati. Nakladanje živine je po celi deželi tako urejeno, da se prične z nakladanjem točno ob 8. uri predpoldne. Ako se kak živinorejec brani gnati svojo živino na oddajno postajo, mora župan oskrbeti gonjače na stroške živinorejca. Živinski potni listi in klavna dovoljenja se morajo oskrbeti pred oddajo, kakor za drugo živino. Hazne novice. Nadvojvodinja Cita porodila dečka. Nadvoj\o-dinja Cita., soproga našega prestolonaslednika, Je porodila zdravega in krepkega dečka. Zdravstveno stanje matere in novorojenčka je popolnoma zadovoljivo. eOlctnica rojstva maršala nadvojvoda Friderika. Dne 4. junija je obhajal naš vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik HiOletnico svojega rojstva v gromenju topov in v znamenju zmage nad verolomnim Lahom. Nadvojvoda Evgen odlikovan. Nemški cesar je podelil generalnemu polkovniku in vrhovnemu poveljniku naših jugo-zapartnih armad, nadvojvodi Evgenu red Pour le Merite. f Župnik Franc Vidmajer. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je dne 1. junija umrl vlč. g. Frane Vidmajer, župnik na Žusmu, star 52 let. Rojen je bil dne 3. maja 1864 v Sevnici ob Savi. V duhovnika je bil posvečen dne 18. julija 1887. Kot kaplan je bil nastavljen v Vuzenici, Starem trgu in Žusmu. Župnikoval je v Žusmu in Gornji Polskavi. Pogreb se je vršil v soboto, dne 3. junija, na osrednje pokopališče v Gradcu. Svetila mu večna luč! C. g. Josip Ozirnič, kaplan v Cirkovcali, sedaj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, se priporoča v pobožno molitev in memento. Duhovniška vest. C. g. Franc Casl, župnik v ¡Trbovljah, je imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalca. Odlikovani slovenski vojni lcurat. Vojni kurat Franc Zagoršak je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnem križcem II. razreda. C. g. Alojzij Rezman, katehet v Mariboru, je bil imenovan za vojnega kurata pri 26. domobranskem pešpolku namesto umrlega č. g. Jožefa Pintarja. C. a. Rezman je že odšel na bojišče^ Šolski sklep v tekočem letu. Naučno ministrstvo je odredilo, da bo letos šolski sklep na srednjih, trgovskih in mornariških šolah) dne 28. junija, na ljudskih šolah pa kakor je bilo dosedaj navadno, Občni zbor Zadružne Zveze, ki bi se imel vršiti dne 8. junija t. L, se je preložil na poznejši čas. * Kmečka gospodarska organizacija na Spod. Štajerskem, katera je včlanjena pri Zadružni Zvezi v Ljubljani, je sama za-se podpisala čez i milijon K vojnega posojila. Voino posojilo so podpisale vse posojilnice in večina ostalih zadrug. Nekatere so podpisale prav znafae svote, n. pr. hranilnica in poso-iilnioa v Št. Juriju ob južni žel. 200.000 K, kmečka hranilnica in posojilnica v Gornjemgradu 100.000 K, ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Sav. 100.000 K, 'hranilnica in posojilnica v Laškem K 50.000 itd. Pri prejšnjih treh vojnih posojilih so podpisale zadrug okrog pol milijona kron. Ce pomislimo, da znašajo rezervni iondji le okrog 900.000 K, so zadruge podpisale več kakor je priporočalo poljedelsko ministrstvo. Za. to pač nima nihče pflavice, osu-mljati našega domoljubja. * Slovenski pionirji na Koroškem. Piše se nam: V oddaljenih koroških hribih, popolnoma, odrezani od ostalega sveta, vršimo slovenski, pionirji tu svojo težko vojno službo, vršimo jo udano, brez mrmranja. Ne strašimo se nobene nevarnosti, saj tako nam veli naša prisega. Sli smo v boj iz ljubezni do Tebe, presvetli naš vlajdar, iz ljubezni do Tebe, naša ljuba slovenska domovina. To ljubezen hočemo gojiti do zadnjega diha- in srčno želimo, da bi kmalu z našimi tovariši na Tirolskem ramo ob rami pognali dednega sovražnika tja, kamor že davno spada. Iskrene pozdrave z bojnega polja vsem bralqem in pa bralkam „Slovenskega Gospodarja" pošiljajo slovenski pionirji: Savinjčan M Omlajdič; poddesetnik A. Pupaher: desetnik Al. Uhl: Povhe Franc, Raka na Kranjskem: Janez Mravlja, stotnijski mesar, Škofja-loka: Jevšenak Peter, Konjice. * Bojevati se z Lahom — veselje slovenskih vojakov. S tirolskega bojišča se nam piše dne 30. maja: Zelo smo se razveselili, ko smo po dolgem času zopet dobili „Slovenskega Gospodarja." Do sedaj j« bil izostal, ali sedaj zopet kolikor je tukaj mogoče prihaja redno k nam kot naš star in zvest prijatelj, ter nam prinaša pozdrave od naših ljubih domačih. Tukaj nas je precej slovenskih fantov, ki si tudi v najtežjih položajih zapojemo kako slovensko. Mlpogo moramo prestati: deževno vreme, hude in dolge marše po visokih gorah in debelem snegu, ali vse radi prenašamo iz ljubezni do domovine in sivolasega cesarja. Ah, veliko naše veselje je, da imamo priliko, boriti se z našim dedn im sovražnikom in da mu lahko plačujemo njegovo nezvestobo. Pognali smo ga že daleč nazaj in ga še vedno ženemo noč in dan. Lah ima zelo velike izgube, ker smo mu mi tako nepričakovano prišli za vrat, da je moral vse pustiti in nam pete pokazati. Ali mnogi jo pa niso mogli tako hitro popihati, S tistimi pa smo bili kar gotovi, Hop! Hočeš ali nočeš, moraš z nami, pa. ne samo Vojaštvo, ampak nabrali smo topove, strojne puške in vozove. Zraven so bili tudi generali. Tudi ti so se nam uda-1i. Tako je torej z nami. Kako pa se vam kaj doma j/odi? Vemo, da. zelo pogrešate svojih dragih in da se noč in dan ubijate in mučite s težkimi deli. Ali mi Vam sedaj ne moremo pomagati. Vedno mislimo na Vas. Le zaupajmo na Boga. On l>o že dal, da bo zo-T>et nasfal ljubi mir in tedaj se bo začelo novo življenje in nastani bodo eopet ttoljši časi. Vse za vero, dom, cesarja in za blagor Avstrije! Sprejmite prisrčne pozdrave iz sneženih nlanän od slovenskih fantov domačega pešpolka! Rom Jakob iz St. Jurija ob južni železnici, Goršek Andrej od Celja, Fridau Fr. iz Ivajnšoveo pri Radgoni in Gorjup Jakob od Sv. Lenarta v Slov. gor. * Vzdrževanje vojaških grobov. Cesarska namestili ;> naročila vsem okrajnim glavarstvom in političnim ekspozituram* mestnima svetoma Gradec in Maribor in mestnima uradoma- Celje in Ptuj: V predpisu se izroča gospodom predstojnikom dopis c. in kr. vojaškega poveljstva s povabilom, da dajo napraviti, ohranjevati in okrasiti vojaške grobove, ki so morda v uradnem okraju. Pri tem opozarja cesarsko name-stništvo posebno na letak o vojnih spomenikih, katerega je izdalo društvo za domovinsko varstvo na. Štajerskem, ki ie došel že v februarju 1916 gospodom predstojnikom v lastno rabo in da ga razdelijo občinam. Objava se ozira v prvi vrsti na razmere v deželi in prinaša dobre nasvete za duhu domovine primerno, vredno in razpoložljivim sredstvom odgovarjajočo podobo grobov in spomenikov vojnikov. Društvo za domovinsko varstvo na Štajerskem (Gradec, c. kr. grad) in e. kr. deželni ohranjevalni urad (Gradec, Heinrichstrasse 8) sta vsak čas s svetom in pomočjo na razpolago. Namestništvo polaga v vseh slučajih največjo važnost na pravočasno sporaizumljenje z imenovanimi oblaštvi. Namestništvu je znano, da so v posameznih mestih posamezne osebe v tem oziru dale dober vzgled in na najpožrtvovalnejši način z žrtvami denarja, časa in truda poskrbele za napravo in vzdrževanje grobov junakov. Da se dobi prc-gleid o grobovih vojnikov, ki obstojajo na Štajerskem, se porabljajo gospodje predstojniki občin in župnil, uradov, da o tem poročajo. Podaljšanje oprostitve do dne 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev. Vojni minister je na prošnjo poljedelskega ministrstva odredil podaljšanje oprostitve vsaj do dne 30. junija vojaške službe oproščenih poljedelcev, voditeljev poljedelskih gospodarstev in poljedelskih uradnikov do dne 30. septembra t. 1. Strojniki in kurjači mlatilnih strojev od vojaške službe oproščeni. Vojno ministrstvo je odredilo, da so tudi v letošnjem poletju in sicer do dne 30. novembra 1916, oproščeni od vojaške službe vsi izkušeni strojniki in kurjači parnih in motornih mlatilnic za žito ter izkušeni strojniki in kurjači parnih in motornih plugov. * Vojaški dopusti. Vprašajo nas: Ali občinski uradi res ne smejo potrditi prošnje za dopuste voja,-kov? Kam se take prošnje, ki jih napravijo svojci v-poklicanili, vpošljejo ? Odgovor: Občinski uradi smejo potrditi na prošnji za dopust, da, je res potrebno, da se dotičniku dovoli, dopust. Seveda se mora župan prepričati, ali bo dotičnik res tudi pomagal domačim pri delu. Prošnje se naj vpošljejo naraivnost na poveljstvo oddelka, pri katerem dotičnik služi, ali pase pošlje njemu samemu, da jo predloži pri raportu. — Občinam se je naročilo, naj pojasnijo ljude'm, da je pošiljanje proženj bat dopuste na razna ministrstva iii vojaška poveljstva brezuspešno. * Kdo sme obiskati bolnike v bolnišnicah? C. kr. štajersko namestništvo razglaša: Da se zabrani razširjenje nalezljive bolezni osepnic, je od dne 15. junija 1916 nadalje dovoljeno obiskati bolnike «v bolnišnicah in v drugih oskrbovlalnih zavodih samo tistim osebam, ki se izkažejo pred vstopom v bolnišnico z/ zdravniškim spričevalom o uspešnem cepljenju osepnic Tozadevna zdravniška spričevala, ki so bila izdana pred mobilizacijo, niso za obiskovanje bolnikov 'v bolnišnicah veljavna. * Darujte bombaževino in kavčuk! Štajersko cesarsko namestništvo določa, da se bo vršilo v času med 13. in 17. junijem po vsej deželi nabiranje raznih predmetov iz bomibaževjne, volne, odpadkov iz kavčuka in raznih kovin. Predmeti in odpadki iz volne in bombaževine pridejo v tovarne, v katerilr se bo izdelovala obleka, perilo itd. za armado in za prebivalstvo. Darujte torej razne odpadke, ostanke, predmete iz bombaževine in volne! Sladkorne karte za vkuhanje sadja. Nova ministrska naredba določa, da dobijo zasebna gospodarstva. v katerih so na hrani 1 do 3 osebe, sladkorno karto za vkuhanje sadja, glasečo se na 4 kg sladkorja, zasebna gospodarstva s 4 osebami sladkorno karto, glasečo se na 5 kg sladkorja in zasebna gospodarstva za 5 ali več oseb sladkorno karto za 6 kg sladkorja. Te sladkorne karte bodo veljavne za mesce jmui. julij, avgust, september. Oddaja sladkoria. v kockah na sladkorne karte za vkuhanje sadja je nedovoljena. * Karte za sirovo maslo. Po poročilih iz Dunaja namerava vlada določiti posebne k^rte tudi za sirovo maslo. S kartami za sirovo maslo bo določeno, koliko sirovega masla bo smela uporabiti vsaka oseba na teden. * Vojaški konji za poljska dela. Cesarska na-mestnija nam naznanja, da je vojno ministrstvo odredilo, da se bodo vojaški konji dali poljedelcem tako dolgo na razpolago, dokler ne bodo vsa potrebna žetvena dela končana. Konji, ki so že sedaj na kmetih, se morajo dotičnim posestnikom pustiti tako dolgo, dokler se žetvena dela ne opravijo. Za košnjo in za druga nujna dela se dajejo tudi vojaški delavski oddelki posestnikom na. pomoč. Prošnje za konje in vojaške delavske oddelke se naj vlagajo pri deželni de- lavski posredovalnici (Landes-Arl>e-its-NaS('hweisstel-le;. Grajdec, Mehlplatz št. 2. * Prostovoljna oddaja zabele. 'Mariborsko o-krajno glavarstvo je naročilo občinskim uradoih, naj po občinah popišejo tiste posestnike, ki bi bili pripravljeni prostovoljno oddati nekaj svoje zabele ¿a preskrbo mestnega prebivalstva. Oddaja je popolnoma prostovoljna. Kakor izvemo, temeljijo vesti, da se bo kmečko zabelo zaseglo, na. neresnični podlagi. O taki zasegi sejdaj sploh ni govora. Glede „rekviriran-ja" zabele po vojaštvu omenjamo k zadnjemu našemu tozadevnemu članku, da se sme na deželi kako reč, recimo zabelo, rekvirirati samo, če to odredi ali z a p o v e okrajno glavarstvo. Župaai sam ali kak vojak torej na lastno roko na noben način nima pravice kaj rekvirirati, to se pravi koga prisiliti, da bi mu moral kako reč oddati. Ako pa kdo pride k tebi in te hoče prisiliti k oddaji, zaihtevaj od njega odredbo okrajnega glavarstva. Ce te nima. naznani ga. da bo kaznovan. * Kako se podražijo otrobi. . !V Fieberbrunnu pri Dunaju so nekateri živinorejci nedavno kupili o-trobe za skrajno pretirano ceno 70 K 100 kg. Trgovec je trdil, da ima komaj svoje izdatke pokrite, ker ie plačal otrobe pri nekem trgovcu v Saalfeldenu po 6 K 50 v. Tudi ta trgovec je trdil, da nima prav nobenega dobička, ampak samo stroške povrnjene, ker je plačal otrobe pri mlinarju v Solnogradu po 60 K. •Mlinar je trdil isto, ker je baje otrobe dobil za drag denar iz Rumunije. Tako podražijo prekupci bla«?o in radi tega je mogoče, da so danes otrobi mnogo dražji kot pšenica, ki jo kmet pridela. * Izvažanje jajc iz Štajerske pogojno dovoljeno. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da je dovoljeno izvažati jajca iz Štajerske po pošti, po železnici ali drugače samo pod pogojem, ako podeli tozadevno dovoljenje pristojna okrajna politična oblast. Za tozadevne prestopke je določena denarna kazen do 5000 K ali kazen zapora tlo 6 mescev. Naj bi se tudi določilo, da bi jajčni trgovci oskrbovali najprej štajerska mesta z jajci, da jih pozneje ne bo zopet naenkrat zmanjkalo in se rekviriralo po kmetih. * Jajca se najceneje konservirajo v apnovi vodi. Vsako drugo spravljanje jajc je dosti dražje, ap-novo volti o pa dobimo pogosto celo zastonj. Jajca ostanejo v apnovi vodi leta sveža, porabna in okusna. Neka gospodinja piše v „Frickš Rundschau": Koncem marca 1914 sem vložila v apno 2400 jajc. Ko je izbruhnila vojna in so se jajca podražila, sem varčevala s svojo zalogo; zadnja jajca sem vzela iz apna šele januarja 1916, torej skoraj po dveh letih. Bila se docela sveža; celo trd sneg sem napravila iz njih. To je pač najboljši dokaz, kako dobro se ohranijo jajca A' apnu. — Da se spravljena jajca ne pokvarijo, zato je treba jajca in apneno vodo prav pripraviti. Jaz delam tako-le: V vsako roko vzamem 1 jajce in potrkam nalahno zdaj s tem kocem jajca, sedaj z onim ob leseno mizo. Trkati je treba seveda žele previdno. Jajce, ki ima najmanjšo, tudi nevidno razpoko, ne da čistega glasu in seveda ni dobro za konserviranje, ker bi tudi skozi tako razpoko sčasoma prišla apnena voda v jajce in vsebino razkrojila. Umazanih jajc nikdar ne spravljam, ker onesnažijo apnovo vodo, vsled česar se tudi ostala jajca slabo drže. Ko so vsa jajca preizkušena, dam v klad gaše-nega apna, razgnetem ga z rokami in prilivam polagoma vedno več vode, te pa toliko, da nastane redka, mleku podobna, tekočina,. Na vedro vode računam 1 liter gašfenega apna, Posodo pa napolnim le do polovice s to vodo, ker je treba prostora tudi za jajca. Nato vlagam jajca. Dajem jih kar na vodo, ker se v apnovi vodi le polagoma pogrezajo k dnu. Vlagati se pa mora hitro, da se apno prej ne vsede* T/ekom prihodnjih dni se napravi na apnovi vodi tenka, ledu slična, skorjica. Ta skorjica, mora. ostati cela, ker pomaga zapirati zraku dostop do jajc in jih brani škode. Šele, ko začneš jajca rabiti, smeš razdrobiti to skorjico. * Zvišanje cen za tobak. S 1. junijem t. 1. je stopilo v veljavo zopetno zvišanje cen za tobak. To zvišanje cen je za smodke, cigarete in sploh za tobak boljše kakovosti mnogo večje, kaktor za tobak slabše kakovosti. Tako n. pr. stane sedaj trabuko-smodka 32 v, viržinka 12 v. britanika 20 v, damas 12 v, havana^-viržinka 24 v, kuba-portoriko 12 v, por-toriko 9 v, cigarilos 7 v, navadna kratka viržinka 9 v ter navadne kratke smodke 7 v. in male domače smodke 5 v komad. Tudi cene za cigarete in za cigaretni tobak so se zvišale po Makovosti. Sedaj stane 1 komad egiptovske cigarete 8 v, memfis 7 v, sultan 6 v, dama 5 v, hercegovina 5 v, donau 3 v, šport 3'/= v, ogrske 134 v in drame 2% v. * Toča v Mariboru. Pretekli pondeljek, dne 5. junija, opoldne smo imeli v Mariboru in okolici hudo neurje, združeno s točo. Toča, debela kakor grah, je padala v taki množini, da je bilo vse belo, kakor če bi se nahajali v sredi zime. Toča je povzročila na vrtih, na poljih, zlasti v vinogradih mariborske okolice zelo veliko škode. Kako daleč, je segala, še nam ni znano. * Vremensko prerokovanje za junij. Od 6. do 14 so odločilni dnevi za poletno vreme. Ako je te dni prijetno vreme, brez neviht in močnega dežja in ako je zahajajoče solnce lepo rožnato-rudeče, fee smemo nadejati dobrega poletja, Ce so pa mrzli nalivi ali toča in nevihta), ali Če se narejajo deževni oblaki in fce solnce zahaja na jasnem, je vreme vsaj do 8. julija deževno, mokro in mrzlo. Ako je pa ob najvedenih odločilnih dneh vroče in suho vreme, bo tudi leto zelo suho. T,o se je opazovalo že davno in povsod- V tem mescu" posebno rada škoduje voda, če jo piješ vroč; tedaj: vairuj se! Bučele najbolje roje; pazi na nje! Stara klaj'a se mora pred novo porabiti. V juniju so veljali nekdaj na Slovenskem še sledeči vremenski pregovori: 1. junij: Ce je lepo, solnčno vreme tega dne, letine se dobre kmeti vesele. 8. junij: Oe naj sv. Medarda uan dežuje, 40 dni dež še nasleduje. lo. junij: Dež o sv. Vidu, ni ječmen k pridu. 17. junij: Ce je dež ua dan sv. Ladislaja, še prav dolgo zemljo dež napaja. 24, junij: Kakor je vreme kresnic, tako bo tudi ženjic. — Ce v rožniku buči vihar, zdihuje milo čebelar. Preveč dežja v rožnem cvetu, nič kaj ni po volji kmetu. Ce je v dežju trte cvet, malo teče vina v klet. Ce pa trta v solncu odcveta, nam vina o-bilo obeta. Rožnik deževen, bo viničar reven * Drevje ob cestah. Glede odstranjenja drevja od občinskih cest se nam poroča, da je treba odstraniti samo drugo drevje, sadnega drevja, ki naravnost ne vSsi na cesto in ne ovira prometa, ni treba odstraniti, ampak samo odžagati veje, ki visijo na cesto. 31 Se enkrat: Stedite z galico! Kakor se nam poroča iz Gradca, bo Štajerska dobila odslej samo še 10 vagonov galice, kar je seveda mnogo premalo. Je treba torej z galico skrajno varčno ravnati in prav previdno, s finim razpršilnikom škropiti. Nekateri vinogradniki in viničarji imajo navado, da škropijo tako, da kar teče tekočina od trsnega 'listja. Tako škropljenje ni pravo. Škropite kolikor mogoče drobno, ker si na ta način prihranite jiolovico galice. * Gos prodana za 90 K. Na tijgu v Pragi je bila te dni prodana gos, ki je tehtala 11 kilogramov, za 90 K. Dopisi. Maribor. Okrajni zastop nam poroča, da se je druga pošiljatev bakrene galico zakasnela. * Maribor. V zadnjem času se dogajajo na tukajšnjem Glavnem trgu odurni prizori. Kmečki ljudje, ki prinašajo na, trg razna živila, so izpostavljeni zaradi cen za živila najgršim psovkam od strani nekaterih oseb mestnega prebivalstva. Poklicane oblasti naj napravijo red in varujejo kmečko prebivalstvo pred grdimi psovkami. * Sv. Benedikt v Slov. gor. Pri posestniku A. Roškar na Drvanji se je smrtno ponesrečil želar Jakob Kožar iz Ihove. Ko je namreč zvečer konje iz-pregel in postavil v hlev, jih je, ker so bili potni, zar čel. otirati. Domača hči ga je še opomnila, češ, naj se varuje, ker ena kobila rada udari,. In res! Ko jo je po eni strani otrl in hotel zadi za njo iti na drugo stran, ga je s kopitom tako nesrečno udarila, v trebuh, da je kljub zdravniški pomoči čez dva dni u-mrl, Bil ie že kot vojak na fronti, sedaj pa je bil radi pohabljene noge odpuščen. Smrt ga je iskala na bojišču, našla pa< ga ie doma. Zapušča ženo, sestro na bojišču padlega Pavla Hajnžič in tri nepreskrbljeno otroke. Bog mu daj večni mir! * Velika Nedelja. Dne 3. junija t. 1. smo spremili k večnemu počitku občespoštovanega župljana Franca Skuhala, 64 let stairega posestnika in občinskega odbornika v Trgovišču. Bolehal je eno leto in dva mesca pred smrtjo je bil trajno navezan na posteljo. Radovoljno je trpel vse bolečine in je po večkratnem prejemu sv. zakramentov za umirajoče uda-no zaspal v Gospodu, na. praznik Kristusovega vne-bohoda. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi. In tudi dva sinova sta prišla na pogreb, eden -vojaški etapni delavec, drugi bogoslovec, bivši vojak, a drugima dvema sinovoma, tudi vojakoma, ni bilo dano, da bi spremljala očeta na zaidnji poti. Blagi rajni zapušča ženo s šestimi otroci, od katerih pa je le ena, 131etna hčerka, doma. N. v m. p.! * Velika Nedelja. Poroča nam z Hali "i skega bojišča: Našim bralcem naznanjam. tudi naši vel konedeljski fantje žive in se zaLa.ujo na račun Italijanov. Godi se nam ?e iako srednje. Stanujemo v lepi vili »Ed-IvveH v kateri ima zadosti prostora cela stotnija. Celo harmoniko imamo, s katero je že marsikateri izkusil svojo umetnost. Ko tako igram, nam večkrat pošlje Italijan svoje granate, ki nam v šali nadomestujejo boben, katerega žalibog pogrešamo. Po noči je pa res krasnejše, kakor doma; od večera do jutra mečejo svetlobni metalci svoje žarke po obzorju in po zemlji, da je svetlejše, kakor v kakih go-spodskih ulicah. Res zanimivo je življenje na fronti. Srčne pozdrave vsem bralcem in bralkam »Slov. Gospodarja«: Janko Mlakar, (Runeč), Lah Matija in Bombek Franc iz Lešnice, Kumer Ivan (Runeč), Rajh Anton (Ključarovci), Lah Jožef in Majcen Maksimilijan (Vel. Nedelja), Munda Anton (Lunovec), Slokan Matija (Žerovinci), poddesetnik iz Bučečo-vec Šoštarič Alojzij. »Na zdar! Na svidenje«! * Sladka gora. Zelo so je vso veselilo zgodnjega sadja, črešenj, zlasti otroci. Sedaj, ko bi že imele zoreti, pa je vse popadalo z drevja. Jabolka tudi zelo slabo kažejo. Cvetela so močno» a sedaj so se pa vse osipaile, V vinograde še stavijo kmetje velike u-pe. ker dosedaj prav izborno kažejo. Močno so trudi- mo, da bi škropili o pravem Času. Nekateri so že celo po trilcrat škro, sili ; Z italijanskega bojišča seje vrnil Anton" Dobnik. Bil je v hudih bojih in zatem je dobil dum-dum-krogld v desno roko, katero mu io je močno ¡.oškodovalo. Sedaj je doma m močno žaluje, ker ne more pomagati svojim že starim startšem. — Karol i.i Neža Dobnik, posestnika na Sladkigori, sta ; odpisala za vojno posojilo 2800 K. " St. Jurij ob južji; žel. Karol Cmok je pisai svoj materi Tereziji Cmok z bojišča naslednje pismo: ..Draga mamica! Kako se Vam kaj godi? Upam, da dobro. Jaz sedaj vedno mislim nai Vas, ljubi sta-riši. Kadar tako mislim na Vas, se mi zdi, da nisem pred sovražnikom v zakopili, ampak pri Vas. Vse Vas vidim: Vas, ljuba mamica, dragi ate in sestrico Anico. Včasi mi pri takih mislih nevede in nehote u-ide polglasna beseda: „Ljuba mamica!" Še le tedaj se spomnim, kje da sem. Res, malo težko mi postane pri srcu, ko smo tako daleč vsaksebi. Pa ne preveč! Saj vem, da ste v mislih tudi Vi pri meni. In vem, da molite za me. To me tolaži najbolj. Tudi kadar izvršimo kak napad, se nič kaj hudo ne bojim. Vedno mislim: Ne bo hudega, stariši in Anica molijo doma za-me: Ce se vrnem, in upam, da se, srečno in dokaj zdrav, se vrnem le po Vaši molitvi. Vaša molitev mi je dosedaj izprosila, da me je Bog obvaroval vsega hudega. Pa mi izprosite še srečno vrnitev, ne za-bim Vam tega nikdar in nikoli. ^Pozdravlja Vas čez gore !n„planine Vaš ljubeči in najmlajši sin Karol." * Store pri Celju. uružiiia, DeveiaK. iz Goriškega, ki se sedaj nahaja v tukajšnjem kraju, se zahvaljuje \seoi domačinom, predvsem gg. Gajšek, Pišek in Rebo/ za blagonaklonjenost napram ubogim beguncem. Celje. Tukajšnji upokojeni davčni najdupravi-teij Leopold Hasenbuchel je bil odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje * Laško. V nedeljo, dne 4. junija, se je ob za vojni čas zelo lepi udeležbi vršil občni zbor naše posojilnice, kateri je pokazal sijajen napredek naše posojilnice v preteklem letu. Denarni promet je znašal čez 600.000 K, vloge znašajo okrog pol milijona K posojilnica je imela čez 247.000 K odvišnega denarja. Fosojilnica se zaveda patriotične dolžnosti napram državi in je podpisala pri prvih treh vojnih posojilih 15.000 K, pri četrtem pa celo .">(/.000 K. Po običajnih točkah dnevnega reda je govoril najjdrevizor Vlad. Pušenjab o položaju na denarnem trgu, o vzrokih draginje, o domovih za vojake in o raznih nalogah, ki čakajo kmetijstvo po vojski. * Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Crnovojnik Franc Fedran od 27. domobranskega pešpolka nam piše dne 31. maja,: Marija nas je varovala, ko smo se borili pretočeno leto z Rusi, varuje nas tudi sedaj v pravičnem boju proti največjim hinavcem Lahom, kateri so že sedaj svojo predrznost dobro plačali s svojimi velikimi izgubami^ Naše čete zavzemajo njih lastno ozemlje. Vročina je v teh krajih zrelo velika. Sprejmite moj lepi pozdrav, vi moji sobojevniki, kateri boste ta list prebirali. Pozdrav tudi mojim domačim in moji družini. Priporočim se Vam v molitev in v spomin. Bog nam daj zmago in zaželjeni mir, potem bo vrnitev v Savinjsko dolino izredno vesela. — Tebi, „Slovenski Gospodar", pa želim obilo dobrih naročnikov! Podgorje. Strela je udarila dne 30. maja, ob 3. uri popoldne, v zvonik in cerkev sv. Urha v Podgorju. Raztrgala je ostrešje in streho na zvoniku in na cerkvi. Ura v zvoniku je obstala, pa je drugače nepoškodovana. * Dunaj. Misijonski brat Jernej Fišer (Dunaj, XVIII. okraj, Vinzenzgasse št, 3), ki oskrbuje slovenskim ranjencem čtivo, se v imenu Sloveneev-ran-jeneev prav iskreno zahvaljuje naši tiskarni za brezplačno pošiljanje „Slovenskega Gospodarja" in „Straže." Naši listi, ki jih roma več sto brezplačno na Dunai, so našim rojakom v veliko uteho. * Male na južnem Tirolskem. „Slov. Gospodarja" čitamo v tem kraju: Marko Knuplež od Sv, Jakoba v Slov. gor., Ferdo Krepek od Sv. Ruperta. v Slov. gor. in Jakob Caplo iz Selnice ob Dravi. Pozdrave v domovino! Zadnja poročila9 došla , 8. junija. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 7. junija. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Od močnih in številnejših sil napadene, so se naše v V o 1 i n i j i ob gornji P u 111 o v k i boreče se čete umaknile. lUmikanje se je vršilo, ne da bi nas sovražnik posebno motil. Na vseh drugih mestih cele severoizhodne Ironte so bili "Rusi krvavo odbiti, tako severozahodno od Rafalov-fce, ob spodnjem Styru, pri Berestanyju, ob Kormi-nu, pri Sapanovu, ob spodnfri Strypi, pri Jasoviecu, ob Dnjestru ih ob besarabski meji. Severozahodno od T a r n o p o 1 a. je o d b i 1 a naša Siy»c.torm je najboljše in najcenejše razkuževatno sredstvo * Ure. Opozarjamo na Inserat „Ure" od tvrdke Konrai s Mostu na Češkem, ki je ena največjih tvrdk te vrste na svata« Naši čitatelji naj pišejo po cenik, kateri obsega 4000 podob ts se dobi zastonj. Naslov: H. Konrad, razpošiljalna ur, Most as Češkem št. 800. * Govori se, da je na nakup varnih in priporoSIJMh it*^ i »jamSenimi dobitki (do 630.000 E) sedaj Be radi tega ••¡61 čas, ker dobi vsak naročnik ▼ srečnem slučaja 4000 tr«x? popolnoma sastonj. — Oposarj&mo na današnji toM&v«* flaa „Sr.ttofieffa c&ntoprfvs" v Ljubil ani. Ustnica uredništva Jo s. Založnik: Hvala za poslano. Le večkratne oglašite t — M. G. Globače pri Vojniku: Galice je letoB težko dobiti. Kolikor nam je znano, menda občine in okraji ne bodo dobili cele naročene množine. Bo treba ž njo štediti in previdno ravnati. — J. 8ch. nornberg: Obrnite se v zadevi podpore na okrajni pomožni odbor pri Vaši c. ur. okrajni sodoiji. — Brežnik, Lopata: V vašem poročilu o smrti Vašega sina, ni ntvedeno ime umrlega. Pošljite natančno poročilo. — Jo s. Majhen, Innicben: Seveda dobijo tudi čebelarji dopust, le obrnite se pri raportu s prošnjo do svojega poveljnika. — Več oz n a n i 1, ki so došla ie le sredo, smo odložili za prihodnjo številko. Loterijske Številke. Trst, dne 31. maja 1916: 51 10 78 56 Oimai, dne 3. junija 1916: 73 68 71 3 8 Sf> Kuharica srednje starosti, vajena vsakega dela, želi stopiti t službo, tndl v kako župnišče. Naslov Alojz Jagodii 9v. Peter na Medv. selu, Kačidol. p. Podplat. 311 Hiša novcaiibas 2 nadstropna * in situ i« davke pretita, verO*to it. 191. bimi bor'._ Novozidana hiša, davka prt sta, na Tezni, s 6 bo-bami 4 kuhinje, parilna kuhinja studenec, lepa njiva. Csaa 18 0 C kron. — Hiša brez njive, veli.1! rrt, drago vse, kakar pri prvi Cena 9000 K. fe*oo 42 pri gosi:. Rannar. 178 Vila ¡ovozidana z 8 »obscii, 4 predsobe, 4 kuhinje x vodo. Veliki vrt v Maribora L»'Ja pogoji C«ca 23 tisoč kroi.. Ved upravnHtvo pod „Vila 172." 5 vinarjev stane poštna dopisnica, s katero jahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi arami zastonj in poštnine prosto. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. i. k. dvorni dobavitelj v Brtim 801 na Češkem. Nikelnasta anker-ura K 6'30, 6'80, 9'o0, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8"25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ura K 520. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben rizikol Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da Ucenca »prejme takoj Franjo Duchek sve- Sar, Maribor Viktringhofgasse. 92 ?V9nadstrapsa hiša z velikimi sts ittsaji ? .-.. esto, davka prostu ees; ta leto 32 <0 K, se proda Lahki rtla&lni pogoji. Cen« 40 (XX K. Vač pt-d „HiIs, 192". Kilne pase tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podlage za ploske noge. brgle, umetne ude; kakor roke in noge itd. ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdeluje izvrstno in dobro staro-znana t.rdka Franc Podgoršek, bandažist, 340 Maribor, Burggasse 7. Prva slovenska razpošiljalna svetovno-znanih srebrno jeklenih Naznanjamo gospodom posestnikom, da prev-; zemamo letos m late v žita proti plačilu z mlatil-l nico na bencin (4—5 konjskih n oči) Kmetovalci, , ki želijo, da se jim žito tako omlati, naj se obrnejo j na tovarno strojev K. & J. Ježek, Maribor, Melje | štev. 103. Pošiljamo tudi transmisije, popolne naprave za 5 mline in žage it.d. Popravila vsake vrste in velikosti se sprejmejo in po ceni zaračunajo. 373 kos znamka dvojni »Orel« z mečem, ftone cerkvene pesmi ig»- Hladni k a, za mešan zbor ¡n šolo z orglami. Zdrava Marija op. 69. Marijine pesmi. 2 K. Petero vojnih Marijinih op. 65. 1 K. Osem Tanturn ergo op. 56. 1 K. Naroči se pri skladatelju: Novomesto, Dolenjsko in v Kat. Bukvami v Ljubljani. 363 „ADOL" alpski zeliščni linimenl Najbope, bolečino utehujoče sredstvo za vri- hanie Mestna lekarna »pri c. kr. orlu« FRIDERIK PRULl. 482 lekarnar v Mariboru, Glavni trg, zraven rotovža. Pozor kmetovalcil Ker je veliko pomanjkanja delavcev, sem si naročil za prihodnjo mlačvo motor in mlatilnico, s katero bom zamogei na dan 50 60 stotov žita omla-ti:i in osnažiti. Delavska moč: 2—3 osebe in dvoje otrok. Zglasite se pravočasno, da moremo vsem posestnikom v eeijskem okraju ustreči. Franc Mahen, strojnik 392 v TraovijSh p. Celje. Naznanilo« Naznanjam vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam, da izdelujem «isibeli možna m trpežna štedilna ognjišča in peli, vsake velikosti z beiimi ah modrimi ploščami skoro vse po prejšnji ceni in tudi vsako popravilo hitro in točno. Kdor hoče močno in dobro ognjišče ali peč, naj si naroči pri meni: ''iKS^iŠ1' H? j Franc Kroipe, »77 lončar v Krče vini pri Mariboru št 193. katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 komad zastonj. KMETOVALCI! ogibajte se manjvrednega židovskega blaga. Zahtevajte cenik. Edina zaloga: Ad. Geiss-a nasl. Viktor P«lih, ¡Žalec v Savinjski dolini. 359 Domači mlini. Najboljše se koruza in druge žitne vrste izrabijo kot krmilo, ako koruza (žito) zdrobljena pride v želodce živali. To dejstvo je mnogim poljedelcem še vse premalo, ali pa celo nič znano. Pribito je in preiskušnje so dokazale, da n. pr pri krmljenju konj s koruzo, ovsem itd. cesto do 20% (v mnogih slučajih slučajih še več) krme neprebavljene, torej gre v izgubo. Naiboljše sredstvo, da se krmilna zrna popolnoma podvržejo prebavi, obstoji edino v tem, da se zrna umetno zdrobijo in sicer je to vse eno, ali se ta zrna rabijo za krmo konj itd. perot-nine ali rib. Mlenje ali drobljenje žitnih zrn se lahko izvrši v vsakem najmanjšem gospodinjstvu z uporabo ročnega mlina (žrml) »Ideal«, kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna priznanja o tem izbornem stroju imam na razpolago in lahko z vso gotovostjo rečem: »Ta majhen stroj pomagavgospodinj-stvu varčevati kakor nobena druga stvar!« Moka (zdrob), ki ga napravi ta majhen domač mlin, je izborno pripravna tudi za domač kruh, (po načinu župnika Kneippa, »Graham kruh« imenovan.) Cena K 22 zakomadz zavojem vred. Razpošilja na. vse strani tovarniški zastopnik Teodor Zdarsky, Maribor, Tegetthofova ulica 57. 393 Čas košnje je tu! pozor kmetovalci! ~ Naročite takoj za poskušajo najboljše kose sedanjosti »Gorenjsko koso«, ki je izdelana iz najfinejše srebrnojekiene tvariae ter se za vsak komad jamči (garantira). Dobi se edino v f)rvl lorenjski razpoSilialni Ivan SavnlJc flranj it. 150 (Gorenjsko). Gorenjska kosa 60 65 70 75 cm dolge _6 6V2 7 ?V2 8 pesti Ceoa K 2 60 2-70 2 80 2 90 3— komad. »Gorenjska kosa« je lahka kot pero. torej pripravna tudi za ženske! (Zahtevajte ilustrovani cenik zastonj!) soc Zveplen» zdravilno kopališče VARAZDINSKE TOPLICE (HrvaŠko). Žele miška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo. Ssaroslavm radioaktivni žveplem vrelec +58° Celzija se priporoča pri profimu, revmátizmu, išijašu, etc. Pitno zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vratu, goltancu. pršit, jetrih, želodcn in drevesih. Elektrika m*sata, glinasta, ogljikova, kisli In solnč «a kopališča, i Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vo-ijaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert. Pogoji brezplačno. d M Radioaktiynost 44 7 yolt. Átatoterma + 374 C Osobito zdravilne za ženske bolezni, rheuma, uloga, ischias. Kraj: Satinske toplice, zagorska železnica, pošta Mače. Hrvatsko. Kopalna doba od 1. maja do 1. listopada. Več pove kopališko ravnateljstvo. 7 M Izborno se ]e obneslo za vojake v vojski ln sploh za vsakega kot najboljše bol oblažujoče mazanje pri prehlajenju, revmatizmu, protinu, prsni, vratni in bolesti v hrbtu Dr. Bihter-ja Sidro - Liniment. ZsPol Nadomestilo za Sidra - Pain - Expel Ser. Steklenica kron. —-80, 1"40, 2'—. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ja lekarni „Pri zlatem levu", Praga, L, Elizabetna cesta 5. ' SR2 - Dnevno razpošiljanje. K 'i M 33 rsg. zad. z iti>o«T. zav. .. iT iT?i? ,c ^r*' 1 ^ "d vsakega in se obrestujejo: navadne po 47//<» proti trimesečni odpovedi po Obresti se pripisujejo h kapitalu &*.«..- e . januarja in !. julija vsakega leta. Hranilne kujižice se sprejemajo kot gotov denar, no da bi se njih obrestovan)« kaj prekinilo, i, '•'■ " ■ poŠti »<• postno hranijice položnice (97.07B'i na razpolago. Kentni davek plača po^jilnica sama. i^O^Of II ii o o- ff i-S i po 5V«*/o, na vknjižbo splot , - i.t.^it» . .oroštvo po * J J 5-V u u osebo edii po 6%. Nadali» na znstavo vrednostnih papirje» fc-if-v» . ♦ avodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi go <— h stroškom. ' so «ako j*edo iu četrtek od i), do 12. ure dopoldne in v tik io- j j ati '2 r" iUno!.ico './vzemil orazuike. V uradnih irah se sprejema Ui ¡U/. in ,;zplažuj(. denar ______________ . _____ ^OIHSFllfl 9Q Čiiiiilill 'n P10^6 prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. J ia'U rwr Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. -90 '"I . ..... ,.... .... Siolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvi tturiio trgovino J. WAE ® •3isU. se najbolj priporoča. nie rr trovana zadruga z ssetam zavedo. Obre-stale hranilne vfo$e 1] © 4 jižbo, na osebni kredit in n-i zastavo nostnih listin pod zelo ugodnim* pogoji. \m$ un za stranke vsak • eiavnik od 9. oo \2 ure od dneva vloga do dneva vzaiga. r0šnje za vknjižbo, dsla posojilnica brez- dopoldne Rentni davek plača posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. ,Po ojil/nca daje tudi < ora&če hranilnike.' ¥ lastni hiši (Hôtel vp» i belem volu' ) v Celitr Grasten cesta 9,1 uidstr Ne zamudite takojšnega nakupa zanesljivih it kaljivih semen, na primer: domače detelje, nemške detelje (luceme), pese rumene in radeče, trave, sploh vseh semen, kakor tudi vrtnih in cvetličnih od znane tvrdke Maulimer. ki se dobijo pri domači tvrdki « Ivan Mmmhkmt?* Celita dame vedo, da je dobro r&fckužev&lno sredstvo pri toaleti in negovanju bolnikov velike važnosti. Zahteva se danes, da razknževalno sredstvo hitro in sigurno učinkuje, da pa tadi prijetno diši in da je ceno. Mnogokrat Opravilna številka: E 444/16 8. Drazbeai oklic in poziv k napovedbi. Dne 19. julija 1916 predp. ob 10. uri bo pri tem sodišču, v izbi št 27. na podstavi s sklepom z dne 23. maja 1916 E 444/16 7 odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Razvanje, vi št 167, označba nepremičnin njivi parceli št 620 in 750 v obsegu 8578 m2 (polovica) cenilna vrednost polovic: 1887 K 16 v, zemljiška knjiga Razvanje, vL št. 244 hiša štev. 35 v Razvanju z gospodarskim poslopjem, nadalje hiša št 34 v Razvanju, njive in vrt, v obsegu 2937 m2 (polovica) cenilna vrednost 378 K 521/2 v, zemljiška knjiga Razvanje, vi. št. 249, oznečba nepremičnin gozd parcele štev. 639/51, 639/69 in 639/88 v obsegu 7364 m2 (polovica), cenilna vrednost 391 K 84 v najmanjši ponudek vseh treh polovic skupaj: 1771 K 69 v vadij: 381 K. Navedene polovice nepremičnin tvorijo gospodarsko jednosto in se bodo skupaj dražbale. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV, dne 23. maja 1616. 337 Za organiste via cteieli! Po znižani ceni je dobiti pri podpisancu: 1. Nabožne ljudske pesmi I in II. (oba zvezka na- mesto 2 K 70 h) samo za . . . 1 K 60 h 2. Cerkvene pesmi za šolske maše (namesto 1 K samo..........— K 50 h su An t. Kosi, šolski ravnatelj, Središče (Štaj.) Mm naračiie in to nem