£ 277. številka. Trst. v petek dne 5. decembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" fchaja enkrat na dan. razna nedelj in praznik' r. ob 4 uri popnludne Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron za pol l«*t*........12 ca eetrt leta........ 6 „ za en ............ 2 kroni NarrV-nirto je j.1a«'*-vati naprej. N« na-ro£b* brpz priložene na rozine ae oprava De ozira. Po tobakarnah v Tr»tu «e prodajajo po- ■amezre številke j>o 6 *iotink (3 nv<5.|; teren Trsta pa i*> 8 rtotink (4 nvč ) Telefon &tv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi ee računajo po vrstah v petitu. Zh več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trat. Urednldtvo in tlakama se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo In sprejemanje lnaeratov v ulici Molin piccolo 5tv. 3, II. nudstr. L*daa:elj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Politično društvo ,,Edinost". Vse javno mnenje v Evropi je vznemirjeno, Vabilo javni shod katerega priredi politično društvo ..F <1 i 11 o s t" v ponedeljek dne 8. decem. t. I. v TREBĆAH. DNEVNI RED : „Pogovor o občinski upravi". Začetek oh 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Kraj zborovanja se objavi pravočasno. „Prodiranje na vzhod". Vsa avstrijska stoji bolj, nego se navadno misli, pod vplivom nemškega tiska, posebno nemškega dnevnega časopisja. Trajalo bo dolgo, p red no se osvobodimo tega vpliva »velikih« nemških Časopisov, ki nam, — branimo se kakor nam drago — dan za dnem sugerirajo svoje mišljenje. — Zanimati p« moramo za to, kar nam zapoveduje to ča-sopisie! Jz neznatne stvarice napravlja isto svetovnovažno stvar in tudi mi jo smatramo naposled za tako. Te ee je pokazalo n. pr. ob I)r v državah, ki nimajo tam doli nikakih direktnih interesov, tako na Francoskem, na An-gležkem. V interesu 'Nemčije pa je, da se balkansko vprašanje še ne reši ! Ni še dozidala popolnoma svojega mostu do Soluna, »svetovnega« časopisja nas je sčasoma vse prepojil: infiltriral nam je polagoma vso smer da_9i je*v zadDjih letih, posebno s pomočjo svoje trgovine in industrije, dosegla že veli- •vojega političnega in kulturelnega nazi- kanskih vspehov, tako, da je njen vpliv na dvoru sultanovem vzrastel hipoma do nepričakovane višine. Potreben jej je za zdaj se »status ijuo« ; treba jej, da »e kolikor mo- ranja. Se večo moč nego na čitaj oče slovansko občinstvo — ki se ;e pričelo vendarle polagoma cmsncipirati od njegovega vpliva — ps ima nemško papirnato »javno mnenje« na do]go daDašnja gniiobaj in ?e t fieijelne kroge avstrijske. To dejstvo je tako tudj poginejo otemoeli carodi! In ti narodi so znano in ram stopa vsaki dan tako živo ^ 8lovanski j pr*d cči, da ga ni treba še posebej dokazo- Oticijelna Avstrija je vsa v službi Nem- vati. Saj je rekel^ nekoč avstrijski^ minister, ^ jn njene politike , Zato bi bilo neBpa. metno pričakovati, da bi se ona za usodo da se brez »Neue Freie Presse« ne da vladati! In grof Gleispach, l>alkansklh narodov bolj za nimala : nego samo nekdanji Jastični minister, ki germanizira javm) mnenje avstrijskih Slovanov, ki je zadane* zeleno južno Štajersko, je povedal v gtruplj„no z nemškim časopisjem. Uzde svoje parlamentu, da čita omenjeni list pri »ju- ^^be je prepU9tiia Nemčiji, odtujila si je trku. Iz »Neue Y reie Presse« in njenih ko- glovangke narode na Balkanu, ifgabiU je Da je to veliko narodno katastrofo tudi narodna peeem svojim žalovalnim glasom dostojno pospremila, na tem ne bo menda dvomil nikdo. Ali je se take narodne pesmi, ali vBaj njenih odlomkov —, to je sedaj vprašanje. V i te rov ić je našel tako narodno pesem in jo prevel... na latinski jezik ! Pesnik Iiugo Badalić jo je povrnil na hrvatski jezik tako-le : U toj gori ogenj gori, A u gori kolo igra : Liepa Mare kolo vodi. Njoj na glavi zlatna kruna, Zlatna kruna, sitni biser. Ljuto cvili liepa Mare: »Vajine meni, tugo moja! Tko bi meni kruno našo, Zlato moje, biser s.tni, Njegova bih ljuba bila«. Al mi čuju to Madjari, To mi čuju, ter dolete, Hoće oni krunu najti. Istu krajem, istu morem, Pa Madjari hitri najdu Zlatnu krunu, Bitni biser. Liepa Mare suze toči : »Čija li ću ljuba biti ! Vaj crnomu Magjarčićn, Malu, grdu i odurnu Vaijme sad ću ljuba biti! Na što meni sva ljepota ? Aj vi moje crne oči, Grda ćete muža gledat! Aj rumene ustne moje, Koga ćete odsad ljubit? Vaj me tužna ! Čemu li sam ? Aj vi moje biele ruke, Grda ćete muža grlit ! Aj vi moje male noge, S grdim ćete mužem hodit«. Ljuto tuži liepa Mare, Ljuto tuži, ter se kune: »Volila b' se utopiti. Neg Magjaru ljuba biti«. Tej pe-mi se je ob Adrijanskem morju, to je: v oži domovini Petra Svačića, ohranil odlomek, ki se peva se danes. Evo ga: PopuhnuI je tihi vjetar Trana, nina, nina, nana, PopuhnuI je tihi vjetar, Tihi vjetar iz Levante I odnesal Mari krunu. Liepa Mare progovori : »Tko bi meni krunu našal Njegova bi ljuba bila« Našal ju je jedan mali, Jedan mali crni Moro. A joj meni, majko moja Volila bi se utopiti Neg Morova ljuba biti. Mara je Hrvatska, ki je po smrti kralja i Dimi'tra Zvonimira, oziroma slabiča Štefana II. ostala brez krone, t. j. brez kralja. Vse drugo je jasno. »Narodna pesem« je toliko rekla, da zgodovinarju ne treba več govoriti. Dr. T. (Pride se.) principu, kakor podlagi za pogajanja, ali pod pogojem, da se jezikovni hoj med Nemci in Cehi za sedaj zaustavi na vsej črti ter da se parlament loti posvetovanja vladnih predlog, važnih za*državo in proizvajajoče sloje prebivalstva. Iz tozadevne brzojavke korespondenčne pisarne posnemljemo: V prvi točki obsezajo ti predlogi vnanji in notranji uradni jezik na državnih in avtonomnih oblastih, v kar bo storjeno važno pri-piavljalno delopozak. načrtu o jeziku na avtonomnih oblastih Češke. Kakor nadaljnje pripravljalno delo se nssvetuje ustanova državne in avtonomne uprave po okrožjih, od ene strani po ustanovitvi narodno zaokroženih okrožnih vlad, katerim bi bil prepuščen bistven del kompetence na-mestništva, na drugi strani pa po ustanovitvi avtonomnih okrožnih zastopstev, v katerih kompetenco bi spadalo vse šolstvo in humanitarne naprave. O tem naj bi navstalo kolikor le možno malo narodno mešanih okrožij. V jezikovno meš«n;h okrožjih naj bi bilo za drugorodno manjšino jednakomerno preskrbljeno po zasnovi oddelkov na okrožnih oblastih in v okrožnih odborih. Da si Nemci uatrajajo pri svoji zahtevi po uzakonjenju nemškega kakor državnega in jezika, vendar je možno v čisto torijih dovoliti češki uradnijezik v olajšanje občevaloega čeških teri-notranji službenega š o rolili z a re- ofici- leginj in kolegov zajemajo jalni kregi svojo modrost, politično mnenje i n njem. To nam kažejo Jejanja. Veliko nemško časopisje je najspretnejši avst"js * skoro popolnoma vpliv in renomć ! zajemajo svoje o b vestnem uvažavanju teh seravnajopo 11 ■ i • l ••.. J 1 razmer so sklenili nekateriju- goslovanski državni poslanci na Dunaju, da ustanove odbor, in najvplivnejši propagator velikogermanskih k ; U 0 8 k u š a ! v z d r a m j t i z a n j m a_ idej in teženj. Ker si je bilo znalo pridobiti j tako ra>č tudi na }>olitično mišljenje avstrij-j skega Siovanstva, zatira slovanskim politikom pogled pred nevarnostjo germanskih ektpaDzivDib Už«nj ; kar ee pa tiče oficijelne Avstrije, je ta itak, kakor že povedano, popolnoma pod Jveentmškim vplivom ter pod- pira, morda nevedć, direktno velegermanske unotre. Pol nemar in brezbrižnost slovanske Avstrije, pol zaščita in podpora oficijalne Avstrije pcmaga torej graditi veliki most od Severnega morja do Adrije, pomaga graditi ob drugi strani, toda skoro v isti smeri, germanstvu pot na slovanski Balkan, do Soluna in preko Carigrada v Malo Azijo. Ta pogubni vpliv nemškega papirja se je pokazal ob letošnjih dogodkih na Balkanu. nje slovanskega javnega mnenja za dogodke na Balkanu, ki se nas tako živo tičejo ! Ta odbor bo skušal na drugi strani paralizirati pogubno brezbrižnost oficijalnih krogov. Politični razum zahteva, da ne damo zidati Germaniji mestu preko nas avstrijskih Jugoslovanov na Balkan in do Zlatega roga. Povoaom 800-letnice smrti Petra Svačića (t 1102). (Dalje.) V krvavi bitki je pal junak Svačić se svojimi pristaši, padel boreč se junaški za svobodo in nezavisnoet kraljevstva hrvatskega... Politični pregled. V Trstu, 2. decembra 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) V nadaljevanju razprave o krošnjarstvu govoril je posl. Biankini, ki je branil bosanske krošnjarje pred zasramovanji nemških poslancev. Posebno ojstro je prijemal Nemce radi očitanja paras.tstva Bošnjakom. Dejal je, da Bošnjaki lahko odgovarjajo na to psovko : >zakaj ste pa prišli v Bosno ? zakaj ste nam pobili brate, požgali in oropali naše domove ? in čemu vendar trosite toliko krvi in toliko denarja za te parasite ? Mi para siti bi bili pripravljeni odtrgati se od vas in ostati na Bvoji zemlji brez varuštva in brez gospodstva tujcev«. Predlogi Nemcev. Končno so predlogi Nemcev iz Češke prišli pred širšo jav nost — potem, ko so jim vse nemške sku pine — izvzemši Vsenence — pritrdile v poslovanja in taksativne ustvaritve oblasti. Kar se dostaje vnaojega uradnega jezika, se morejo po vsem Ćeskem uloge - predlagati v obeh deželnih jezikih, ako to ne vpliva na poslovanje glede rabe uradnega jezika. Za imenovanje državnih uradnikov in slug naj velja načelo, da je v obmejnih obsežjih imenovati le take uradnike, ki so se o zadnjem ljudskem štetju pripoznali k tistemu občeval-nemu jeziku, ki je v dotičnem obsežju, kjer naj bodo nameščeni, uradni jezik. V Pragi in po predmestjih mora biti sleherni uradnik vešč obema jezikoma. — Ista zahteva velja glede enega uradnika na uradih, kjer so stalno bivajoče manjšine jezikovno mešanega obsežja. Nadaljnje točke za rešenje češko-nem-škega jezikovnega spora s o manjšine. Končno slede še določila o formi, o ustanovi okrožnih vlad in okrožnih zastopstev ter volilni red za okrožne zbore. To bi bili predlogi Nemcev, kolikor jih javlja brzojayka korespondečne pisarne. Soditi bo seveda možno še le potem, ko bo znano vse besedilo U h predlogov. Pripoznano pa bodi, da ti predlogi napravljajo vsaj tak utis, kakor da so Nemci vendar prilili nekoliko vode v svoj nemški furor. Da so pa predlogi, kakor so, nevsprejemljivi za Čehe, to je gotovo. Ali mi moramo čakati, kaj porečejo Čehi. Le toliko bi pripomnili mi že sedaj, da se nam načelo, katero postavljajo Nemci za imenovanje uradnikov, zdi jako nevarno, ker bi moglo demoralizatorično vplivati, ker bi potem uradniki v mnogih Bluča-jih izpovedovali svoj obče valni jezik proti svojemu prepričanju in le v pohlepljenju po kaki dobri službi v kakem gotovem kraju — torej iz egoizma. Jako radovedni pa smo, kaj govore predlogi o minoritetnih šolah. Predlogi Nemcev bo že priobčeni Če-hom in vladi. Zadnje poročilo v »Neue Fr. Presse« o tej akciji nas sili, da kličemo slovanskim strankam — ne izvzemši Čehov —: pozor, pozor ! Izlasti jugoslovanskim poslancem kličemo nujno svarilo: stojte paznona braniku ! V rečenem listu čitamo namreč, da je bilo včeraj predloženo ntmškim klubom, naj sklenejo in izjavijo, da ta nemški elaborat ne sme ustvarjati n i • kakega prejudica za razmere v dragih krooovinab. Iz poročil, kolikor j h imamo v rokah, ni razvidno, da-li so nemške skupine sklenile tako. Bržkone eo in je opravičena bojazen, da hočejo Nemci — pod težo razmer in veljave češkega naroda — nekoliko odjenjati na (''eskem, zato pa da hočejo tem huje tlačiti po drugih kronovinah in vzdrževati staro krivico ter s) to že sedaj povedali vladi in jej — ustregli ! Po takem bi bilo umevno rezervirano vedenje Koerberjeve vlade glede na to nemško akcijo, saj so Nemci točni iz-vrsevatelji nje intencij. In ni nemožno, da so se nemški predlogi sestavili ne le v spora zumljenja, ampak ob sodelovanju Koerberjeve vlade. To domnevanje je ttrn verjetneje, ker stavljajo Nemci kakor glavni pogoj, da zbornica nemudoma prične razpravo o — vladnih predlogah. To je ljubka igra med vlado in Nemci: sedaj pomaga vlada Nemcem se svojimi »načrti«, potem pa pomagajo zopet Nemoi vladi se svojimi »predlogi«. Iz nemške zbornice. Socgalisii nadaljujejo obstrukcijo proti carinarskemu tarifu, ali več na si vsejedno pomaga naprej. Včeraj je predsedništvo dva s >cijalist:čna poslanca. 15 i bela in Singerja, izključijo iz seje, ker sta bila radi žaljivih besed trikrat pozvana na red. Dogodki v Macedoniji. Te dni smo bili Čitali v nekem listu, da je gr< f GjIu-chowski krenil na drugo pot se svojo balkansko politiko. In sicer aa pametnejo pot. Prišel da je do prepričanja, da razmer na Balkanu ni možno urediti v sporazumljenju z vsem; vlastmi, ampak da te razmere imati urediti le Avstro-Ogrska in Rusija. Mi smo majali z glavo, ko amo čitali to. Nismo mogli verjeti, ker poznamo grefa Golucho\v-skega do sedaj kakor moža, ki se ničesar bolj np i>oji od misli, ki bi bila neodvisna od — Berolina... Danes bi e>e pa morali skoro bati, da smo se vendar motili o njem, ako ne bi bila • zključena misel, da so ga zopet drugi potisnili na pravo p'Tu stojimo hkratu pred gibanjem »proč od Rima«, ki se bo, ako viaoki cerkveni krogi nemudoma ne spremeae svojega vedenja nasproti slovanski večini prebivalstva, hitro sirilo ter bi moglo po resnosti in intenzivnosti prekositi analogno gibanje na severu države. Vzroki gibanju so skoro izključno v naiodnih motivi. Zistematično so v zadnjih letih izrivali slovenski jezik iz cerkva Trsta i d Istre ; visoki cerkveni krogi so sele preradi pokorili diktatom liberalne cauiorre, so se s tem vedno bolj odtujevali večemu delu prebivalstva ter so sami in skoro zavestno hranili nezadovoljnost. ki je Sedaj hkratu buknila. Izlasti v imenovanih dveh krajih (v Rojanu in Romanjih) so zavladali naravnost neznosni od-nošaji. Minolega leta je vse prebivalstvo v Ricmanjih prestopilo k unijatski cerkvi in unijatski škof Drohobecki je osebno prišel na lice mesta, da se prepriča o razmerah v novi župniji svoje škofije. OJ tedaj obstoji v cerkvi v R c manj i h sta ro*lo vensko bogoslu-ženje in je do nedavno vladal razmeren mir. Sedaj pa se je novi škof tržaški, dr. Nagi, dal zavesti do koraka, ki je moral usodno delovati. Naložil 'je kapelanu v Ricmanjih, naj takoj odpravi ataroslovensko bogoslu ženje, sicer bo on (kapelan) odstavljen od službe. Zajedno je bilo odrejeno nasilno iztirjevanje pristojbin za župnijo Dolina, h kateri so jmpred spadali Ricmanji. Odgovor prebivalstva na to je bil v prošnji do dra. Milaša v Zadru. V Rojanu so stvari nekoliko drugačne in kažejo več analogije z razmerami v f .stalili župnijah Trsta in Istre. Postopanje rojan-skega župnika -Turizze — tega tipa italijanske duhovščine v župnijah Primorja — je slednjič nezadovoljnost slov. prebivalstva prignalo do skrajnega. Slovenski jezik se izriva iz urada in šole in prebivalstvo noče več nikakor dopuščati, da bi se njega jezik sedaj izrinil še iz cerkve. Že davno so bile razmere v Trstu in Istri take, da je moralo priti do očitnega spora. Gibanje bo morda še možno utesniti. ali, to se umeje ob sebi, ne z malenkostnimi koncesijami, kakor se jih meče prosečim in premagancem, ampak le s privoljenjem popolne enakopravnosti. Ob nadaljevanju odrekajočega vedenja v Rimu Slovenci ne morejo nič izgubiti, nasprotno, oni morejo le pridobiti, kajti ustanova narodne cerkve bi bila zanje velike koristi tudi v narodnem pogledu. Na Rimu je torej eedaj, da si premisli stvar. Volitve v zavaroval nieo proti nezgodam se zopet bližajo. Koncem decembra bodo volile svoje zastopniae 3., 4. in 5. kategorija. — Da Slovani, ki imajo v obveznih obrtnih pod je tj. h večino, ne podle-žejo zopet tako sramotno kakor o zadnjih volitvah, osnoval se je v Trstu poseben volilni odbor kakor odeek političnega društva »Edinost«. Temu odboru, ali pa naravnost predsedniku istega, g. prof. Matku Mandi«: i, deželnemu poslancu v Trstu, naj se dopoši-ljajo vsi nasveti, vsa tozadevna vprašanja kakor tudi glasovnice. Navedeni odbor daje drage volje vsa potrebna pojasnila ter naznani pravočasno kandidate za posamične skupine. Vsakdo, ki je opravičen voliti, naj si šteje v svojo sveto dolžaoat, da stori vse možno, da bo zavarovalnica v slovanskih deželah, zavarovalnica za Slovane — tudi po svojem odboru slovanska. Konkurenca italijanskih delavcev v n a Ne m mestu. Te dni imamo v našem mestu klasičen primer o pogubnosti konkurence delavcev iz Italije : štrajk v takozvanem » Jutificio«. Včeraj smo od prijatelja dobili o tem štrajku kratko notico, v kateri pripoveduje, da se v tej tovarni plačujejo delavci z laškimi lirami in prepušča nam, da se obširneje bavimo s to stavko. I a res hočemo njegovi želji ustreči v popolni meri. Ta tovarna je čisto nova in ako se ne motimo, ni niti en mesec minol od tedaj, ko je neki delavec pisal v našem listu o vsprejemanju delavcev v to tovarno in sporočil, da so bili v tej tovarni vsprejeti sami laški podaniki na delo, da-si je na stotine brezposelnih domačinov prosilo za delo. Danes nam je jasno, zakaj so bili tuji podaniki in ne domačini vsprejeti na delo: laški podaniki so se bili namreč ponudili kakor posnemamo iz današnjega »Piccolac,za nizko plačo in so tako izpodrinili domače delavce. Na ta način so se torej usilili na delo. Sedaj pa ti laški podaniki š t r a j k a j o in zahtevajo, naj se jim — plača poviša! Najprej se ponujajo za nižjo ceno, da izpodrivajo domačine, potem pa, ko niso še niti en mesec na delu, postajajo prepotentni in objestni in zahtevajo, naj se jim plača poviša !! In mi, naj bi tak štrajk morda podpirali ?! Kdo more kaj tacega zahtevati cd nas ? Ali bi ne bilo to samoubijanje ?! Mi naj bi podpirali prizadevanja onih, ki so prišli v naše mesto, da domačinom na infamen način kradejo kruh iz ust! Postopanje laških usiljencev je najostud-nejše lopovstvo ! Mari je to ono »bratstvo«, o katerem nam dan za dnevom pridigujejo laški socijalisti in kar po opičje ponavljajo voditelji slovenskih socijalistov ?! Domači delavci zahtevajo najodločnejše, da socialistični voditelji jasno precizirajo svoje stališče nasproti infamnemu štrajku v tovarni »Juti-ficio« ! Ako se ne izrečejo odločno proti takemu postopanju laskih delavcev, morali jim bodo domačini odkrito jn jasno govoriti, kakor so tudi sklenili pred par dnevi na nekem zaupnem shodu, ki se je — kakor se nam poroča — vršil nekje v mestu. Narobe svet ! Gospod urednik ! Vam se gotovo niti ne sanja, da bi v Trstu izha- jal kak »riiFofilski« list! Morda pa je tako, da se jaz motinc. kajti izključeno vendar ni, da se tu nahaja kak list se slovanskimi aspiracijami. A da bi bil tu list, ki se sleherni dan bavi z ruskimi razmerami — in to na prvi strani — te£a 9* v' gotovo ne mislite. In vendar je ! Kdo bi si mogel misliti to?! Ta list je naš — »Indipendente« ! — Kakor vedno, tako tudi se sedaj rad upogledavam v tukajšnje glasilo laškega parlamenta, v takozvani »Indipendente«. — Zal, da mi čas ne dopušča, da hi pazil vsaki dan na to glasilo skrajnega [krila naše irre dente. Včeraj pa sem imel priliko čitati ta uzor »Neodvisnosti« in sem, da govorim resnico, strmel. Na prvi strani sem opazil vse polno člankov in notic o — Rusiji ! . dec. ob 10. uri predpoludne se bodo vslsd ■ared^e tuk. c. kr. okrajnega sodišča ca civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Vicolo deli' Officina 3, omara; ulica Monfort 7, 1 brougham; zagata del Moro 9, 1 brou-gham ; ulica Molin a vento J9, hišna oprava ; ulica Molin grande l(i a, oprema v zalogi ; ulica S. Giovanni S, veraiž ; ulici Aoaalia t, omara : ulica del.' Istituto hišna oprava ; Škorklja 24G in R jan, hišna oprava. Društvene vesti. Odbor pol. društva »Edinost« bo imel svojo sejo v soboto zvečer ob 7. uri. Vsi odborniki in njihovi namestniki so pozvani, da gotovo pridejo. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metodija se je nabralo pri krstu malega Otokarja N a r d i n a pri sv. Mariji Magdaleni sp. 5 K 40 st. Castitamo od srca vrlemu narodnjaku g. Nardinu ter mu želimo, da bi njegov Otokar bil vsaj deloma sličen dičnemu našemu Otokarju ! Opozarjamo na »M. davžev večer«, ki ga priredi žen. podr. sv. ( "irila in Metodija v društvenih prostorih pri sv. Ivanu v nedeljo 7. dec. ob 4. uri pop. Vstopnina 20 novč. Posebnih vabil se ne razpošilja. Darovi naj se pošiljajo g. Grmek, vrtnarici pri sv. Ivanu. Miklavžev veder. Plesni odsek trgovskega izobraževalnega društva javlja slov. občinstvu, da priredi v nedeljo dne 7. t. m. v prostorih »Slovanske čitalnice« Miklavžev večer. Priporoča se j osebno gospem mamicam, da se udeleže v velikem številu te zabave, ker Sv. Miklavž prinese seboj mnogo lepih daril za otroč če, a tudi za odrasle. Miklavžev nastop bo točno ob 51/* uri popoludne. Po Miklavževem odhodu bo plesna zabava, ki bo trajala do polunoei. Vstopnina : členi prosti, nečleni 1 K, gospica ozir. gospe polovico (50 stot ) Nadeja se obilne udeležbe od strani slovanskega občinfctva Odsek. Miklavžev večer v Kojanu. V soboto, dne G. t. m., priredi otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metodija v prostorih »Kon-sumnega društva« »Miklavžev večer«. Začetek ob G. uri zvečer. Oni starš', kateri mislijo obdarovati svoje otroke z darili, so naprošeni, da iste pošljejo na vodstvo vita oziroma gostilničarju »Kons. društva« najkasneje do 5. ure pop. Vesti iz ostale Primorske X Občinske volitve v Veprineu. Ker so laški listi po teh volitvah zagnali huron-ski krik, da je zaplapolala nj bova »istrska c zastava, kjer se je še včeraj vila hrvatska trobojnica in so s tem zaveli tudi druge v misel, da je naša stranka občino Veprinac »izgubila«, je potrebno, da konstatujemo: Naša stranka je inoela dose laj 1. razred. Tega je ohranila. V drugem in tretjem razredu pa naši v o 1 i 1 c i že 1 - let niti na volišče niso hodili! Na zadnjih 'volitvah je bilo v II. razredu za našo stranko 1 oddanih .S, za nasprotno 12 glasov, o čemer pa treba konstatirati, daje komisiji nezakonito odbila dve naši veljavni pooblastili, a trije volilci, ki so še dan pred volitvijo dali besedo, da bedo glasovali za našo stranko, so na dan volitev zjutraj — odpotovali. Jasno je torej, da je tu laški denar storil svojo dolžnost. Kako neopravičena je bila zavrnitev onih dveh naših pooblastil, izhaja iz dejstva, da so eno teh pooblastil odklonili pod pretvezo, ker dra. Stangerja, na čegar ime se je glasilo pooblastilo, komisija ne pozna kakor administratorja grofa Mierovskega ! Ce pa vam povemo, da jim je g, dr. Stanger utafcnil p«>l, ita-janaška pa 131. Ako uvtžujemo — kakor že povdarjano da se v tem razreda naša stranka že 12 let niti v boj ni spuščala, potem moremo reči, da je bil to začetek, ki vzhuja najbolje nade. ('e uvažujemo: da je bil dne 3. novembra tamkaj IJe-natti, nabasan z denarjem ; da so bile volilne liste sestavljene tako, da jih (v lahko umlji-vem strahu) niso dovolili nobenemu naših prepisati; da so tda bi preplašili ljudstvi) jednemu naš h posekali trte, drugemu pa zažgali hlev ; da »o se posluževali vseh ti<-t h volilnih mahinacij in nasilja, v katerem je italijansška stranka poznan star mojster ; in ako uvažujemo slednjič : da j e v z 1 i c vsemu temu naša stranka v III. razredu napravila nadobuden začetek, da bi bila v II. razredu, ako bi bila volitev korektna, tudi zmagala, in daje vi. razredu zmagala: potem vemo. kako prazno in smešno je govoričenje, da smo kaj »izgubili«. X Tužni Istri v pomot* ! Abiturijenti spletskfga gimnazija šolskega leta 1901 1902 so zl< žili za družbo sv. Cirila 'n Metodija za I-tro krasno Bvcto 1000 K. Upraviteljstvo družba pak je odločilo, tla se s to svoto •istanovi (»oseben zaklad »abiturijentov spletske gimnaz je šol. leta 1901 —v spomin na ta plemeniti čin mladine. »Jedinstvo« pripominja, da treba vedeti, da ie to tista mladina, ki je bila najbolj izp ista vijena vetru zistema, ki je vel skozi naše šole. Ni bilo dneva, da ne bi bili ti mladeniči občutili bič težkega stanja samo zato, ker so Hrvatje..... Skozi leta in leta je bila ta mladina izročena irredenti na milost in ue-milo-t. Kamrra dalmatinska je zasnovala tako gonjo na te mladeniče, da je bilo naravnost never etno . . . Meščanstvo Spljeta je videlo na svoje oči postopanje onih, ki so poklicani, da bi čuvali naobraženo mladino pred irredento, ki je pod pokroviteljstvom izvestnih faktorjev, kat ri, Bog in vera, prej dovole, da vse propade, samo da se ne da pravica narodu. Mladina je dobro znala to in se je pripravila na odgovor. In ona se je maščevala : tridesetor ca njih je položila 1000 Iv za šole v tužni Istri ! Vse so jej m^gli zabraniti, ali neki izveč-tni duh ni mogel prodreti v njena srca ! X Koncert pevskega in glasbenega društva v Gorici. Kakor smo v našem listu že sporočili, pr redi vrlo »Ptvsko in glasbeno društvo v Gorici« v nedeljo dne 7. t. m. koncert v vel:ki dvorani hotela »Central« v Gorici. Koncert, na katerem sodeluje vojaški orkester, ima jako zan miv program in je z ozirom na vrlino t*ga društva z gotovostjo pričakovati najlepšega užitka. Kogar veseli mal izlei v bližnjo (iorico, priporočamo mu jako toplo ta koncert, na katerem se se-«tanejo rodoljubi iz Gorice in goriške okolice. Vstopnina na koncert 60 stot., sedeži po 2 kroni, 1.40 krone in 80 stotink. Začetek ob 8. uri zvečer. X Koncert v Voloskem Ženska in možka podružnica družbe sv. Cirila iu Metodija za Istro na Voloskem prirediti jutri je vojaki potegnili z vrvmi, da bi je podrli k tlom. Drevo pa se je nagnilo na drugo straa in je padlo ravno na stotnika Klemenč'ći ter ga ubilo. Čudež se je zgodil ! Da se dan na dan sujejo iz Nemcev Madjari ob malem trošku borih 50 nvč., to je : da Nemci na Midjar-kkem iz gole «pekulacije zamenjujejo svoja nemška imena z madjarskimi, to ;e znano in ni n"č novega. Nezasl šana novost, pravi čudež pa je, če je [Madjar zameni 1 svoje ime za nemško. Tak čudež je izvršil vseučiliščni pre l'e=or Z1 Benjamin, ki je to svoje ;rae spremenil v Gt< s^chmied. To da je storil iz pietete do svoje rodbine. Da mu sedaj Madjari ne dajejo pardona — to se pač umeva samo ob sebi. Moder župan. Zupan Novikov v Baku na Ruskem je izdal razglas, s katerim naznanja. da osebe, ki vlagajo prošnje s priporočili izvestnih, pa bodi tudi vplivnih ljudii, imajo pri njem manje nade, nego pa osebe, ki jim je v priporočilo le njihova o?eb». To je res hvalevreden sklep, ker je naperjen proti protekciji. Najstareji avstrijski častnik je v Griesu pri Bolcanu živeči major grof Kfmigl, ki je letos v popolni sv^žosti duha in telesa praznoval svoj 9K. rojstni dan. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Pragi. Podporno društvo za slov. visokošolce v Piagi je končalo s 1. oktobrom prvo leto svoj. delovaaja. Bito je ustanovljeno na inicijativo taj -ni ka in s posebno požrtvovalnostjo in delavnostjo gospoda predsednika nadin -ženjerja K. Tomšiča le iz nujne potrebe. V Pragi namreč ni toliko štipendijev, kakor na drugih univerzah, tudi podpore, ki jih morejo praška p>dporna društva podeliti, so v primeri s potrebo neznatne : privatnih podpor in lekcij je pa tudi težko dobiti Slovencu, neveščemu oeškeg* jezika, o nemških ne moremo niti govoriti. Ce pa je prišla slovenska mladina k opravičenemu nazoru, da je praška univerza naravno in za vsestransko izobrazbo najugodnejše sred.šče, kjer jih ne čaka preganjanje, zasramovanje in izzivanje političnih nasprotnikov, ali naj se jih v tem položaji rdreče slovenski narod ter jim onemogoči izpolnitev njih teženj ? Kulturni vspehi Cehov govore glasno za to, da jih podpiramo z vsemi močmi in največjimi žrtvami, kajti jed no v Pragi se more slovenska mladina priučiti treznemu življenju in vztrajnemu, vsestranskemu delovanju. [n če se tudi ne oziramo na to, zadostuje nam k prepričanju o potrebi društva že faktum, da je bilo tu že pred ustanovitvijo društva lepo število podpore potrebn h in vrednih visokosolcev, ki bi brez podpore g nili v boji za eksistenco, zanemarjali studije ter lahko postali žrtva pomanjkanja. Odhjrovih sej je bilo šest, pri katerih se je razdelilo 8*3 K podpore. Podpirancev je b.lo mesečno od 8 —; T 2.) K udeležbi na razstavi se dopuščajo po študijah: 7 juristov, 2 filozofa, 2 tehnika in ' vsi izdelki ia prirodni pridelki dežel vseh 1 farmaceut. ' slovanskih narodov, o čem pa osebe živeče Hruštveni imetek je bil naložen v postni v predelih Rusije, in želeče udeležiti se raz- hranilnici (435 K) in v posojilnici ; ustanov - stave, morajo stopiti v razporazumljenje z nina je po sklepu odborovem nedotakljiva. glavnim komisarjem razstave. Upravni stroški, ki so bili radi p četka , 3.) Za mesto razstavljenih predmetov na društvenega delovanja visoki, znašali so 163 razstavi se nič ne plača. K 12 stot. in to za tiskovine, papir in 4.) Stroški za poslane stvari na razstavo ptštuino. padejo na udeleženca, o čem pa l»odo v Vsi dohodki (darovi, podpore in čisti kratkem času za prevažanje stvarij po ruskih dohodek veselic) do 30. kimovca 1902 zna- železnicah objavljene olajšave, šajo 14^5"» »7. I -"».) Stvari se naslovljajo v Peterburg na Vsem podpornikom, darovalcem iu na- glavnega komisarja vseslovanske razstave ali biralcem prispevkov izrekamo svojo iskreno jih pa udeleženci dostavljajo neposredno. zah\;alo za njih požrtvovalnost in tru 1, pro- 6.) Prej nego se odpošljejo Btvari, se sitno jih pa tudi še za daljšo podporo in po- mora po pošti poslati podrobni |>opis stvarij, moč ter pridobitev novih podpornikov in katere se nahajajo v vsakem zalx>ju, na členov. ravno ta naslov v dveh eksemplarih. Dolžni pa smo zahva'o tudi češkim in 7.) Vse carinske formalnosti, ako se slovenskim ča?opi3om, ki so naša oznanila stvari pošljejo na naslov glavnega komisarja brezplačno in točno objavljali iu sicer: »Hiasu razstave, se vrše na mcstu razstave. Naroda*, »Nar. Listom«, »Nar. Politiki«, (Zvršetek pride.) »Politik«, „Domovini«, »Edinosti*, »Gorici«, Podporno društvo za slovenske vi- »Slovencu«, »Slovenskemu Narodu« in »Soči«. sokošolcc v Pragi imelo je dne 29. m. m. Srčna hvala ! svoj redni občni zbor, na katerem je bil iz- Konfčno pa bodi še izrečena javna za- voljen sledeči odbor: hvala »Kroužku pevcu Hlahola«, ki je na Predsednik: nadinženjer Fr. Tomšič, na- svojem utrudljivem potovanji velikodušno mestnik predsednikov: dež. svetnik dr. Bo-prevzel izvajanje pevsk h točk pri koncert- huslav Pranta, blagajnik : odvetnik dr. Josip nh zabavsli v Ljubljani in na Bledu, isto- Ettel s Ilvozdomilu, tajnik: akad. slikar tako g. pr< f. Š'rit* fu, g. županu Peternelu Josip Uerm, odbornik: amanuensis Juniv. ter vsem ostalim, ki so k uspehu večerov v knjižojice dr. [van Zm avc. namestnik: rud- Ljubljani in na Bledu pripomogli ! V PRA.GI, 17. listopada 1902. ODBOR. 0(nml)a. Prispevki naj se pošiljajo ali s priloženo položn'o ali pa na blagajnika društva dr. Jo?. Ettel-a z H voz lr»ra;lu, advokata, Kral. Vinohradv, Palackelo ir 8. Rad. Vidic, gospodarski in redaktor Josip Kutlaer, niški nadkomisar svetnik Ivan Arh revizorja: odvetnik dr. Karol Sebesta in re-vident drž. železnic Gregor Sporo. Načrt in odredbe vsolorsin^ke. uuietniško-obrtniške raz>tave v S. IVterUurni leta 1JM>4. IzlEčet iz nacna in protokola odborove seje 20. maja 1902. i. • Z Najvišjim dovoljenjem Poevztapa II\[-nepaTopa pod Visokim pokroviteljstvom Njegovega »Iraperatorskega Visočan^tva kneza Aleksandra Mihajloviča, priredi (ViaBHHCk'oe i B.iaroTBopiiTe.iHoe OohecTBo v Peterburgu pri udeležbi društva ruske obrti in trgovine ('olt.iiCTJsne « vseslovansko umetniško obrtniško razstavo a P^t^rburgu leta 1904. II. Razstava ima namen, da se s sodelovanjem ustanovijo neposredne zveze za obmen ruskih s sorodnimi j:m prebivalci drugih dežel. Da se to doseže, skrbi odbor razstave, mej drugim, za organizacijo v slovanskih deželah pomožnih odborov za razstavo, kateri morejo nase vzeti trud za povabilo udeležencev pri razstavi, za zbirko stvari, njih poši-ljatev, ure ibo na razstavi itd. III. Razstava ima dati jasni pogled na sedanje bitstvo, plemenske posebnosti in gospodarski pol« žaj vseh slovanskih narodov, na prirodne izdelke njih dežel, na njihove obrti in rokodelstva, umetn štvo, ter ima tudi služiti kot posredovalka in mesto seznanja z do-tičnimi izdelovalci in izdelki Rusije. IV. P< žrtvovani in pridobljeni predmeti na razstavi imajo biti postavljeni v osnovanje stalnega vse^lovanskega muzeja v Rusiji. V. Vse slovanske naselbine bodisi evropske, bodisi živeče v drugih deželth sveta Be po-vabljajo udeležiti se vseslovanske razstave s s svojim izdelki, pisateljskimi deli, statističnimi vestmi o deželah, v katerih prebivajo, o njihovem gospodarskem položaju, obrtu, njih umetuištvu in izdelki. VI. Priredbe razstave in vse njene stvari ima v rukah odbor, kateri za bližje razrede tikajoče se razstave, voli glavnega komisarja razstave. VII. Častnega predsednika razstave je volil odbor 8 sog'asjem Njegovega Imperatorskega Visočanstva Visokega pokrovitelja razstave ■ ToBapunma MtiHiiCTpa 'l'UHaHUOBL* tajnega svetnika Vladimira Ivanovrča Kovalevskega. — Pravila za udeležence. 1 ) Vseslovanska umetniško-obrtna razstava se odkrije v v St. Peterburgu leta 1904, in bo trajala 3—4 mesece. Dan otvo- Književnost in umetnost. »Škrati. Z novim letom prične izhajati v tiskarni »Edinosti« humoristično-satirični liat »Škrat«. »Škrat« bo popolnoma neodvisen, stal bo na narodni podlagi, šibal nese narodne sovražnike, a tudi narodne grehe vseh slovenskih strank. Izhajal ho vsako soboto. Rokopise iz vseh fdoveuskih pokrajin pošiljati je na naslov: CJr*dništvo »Škrata* Trst, tiskarna »Edinost«. Vsprejemajo se tu li originalne slike. Br2Gj; vna poroči a. Tirolski socijalisti. TRIDENT 5. (B) V nedeljo, dne 7. in v ponedeljek 8. se bo vršil tu shod 'aško-tirolskih socijalistov. Podržavljenje severne železnice. LVOV 5. (5.) Tukajšnji oočinski svet je sklenit odposlati na vlado in na poljski klub spomenico, v katerej se povdarja po-(Dalje na četrti strani.) XX* XXXXK*XXKXX <« Svoji k svojim! ^ X X X x x x X X X X X X X ZALOGA pohištva | dobro poznane tovarne mizarste zadruge v Gorici (Soltan) X vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej finion Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. g Največja tovarna pohištva priinorsie dežele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo <50 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. •f Album pohiitev brezpla&eo. "M X X X X X X X X Prva Im aajve8j» tovara« pohištva v« »h vrst. X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx m & iMsanaer Len Mini $ - .... i 2ALOGB: jj) Piazza Rastri« it J gJJ (Šolsko poalopj«) gj § m ali železnico franko, ritve in rok poiiljatve stvari v Peterburg bo ^ posebej naznanjen. i (P(S(SiSSrniea ee nadeja. da na podlagi teh predlogov pride do spora ramljenja. MARZELJ 5. (B) Odbor frrajkovcev je odklonil predloge sindikata ladijedelni«. — Shod delavskih odpos^neev je izrekel vladi gra;o radi odprŠiljatve vojaških čet v Mar zelj in je sk'enil izdati apel na korporacije, da vidi, da li so delavci solidarni se štraj kujočimi pomorščaki. Iz pred đunnjske porote. DTNAJ 5. (B) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je začela danes razprava proti j bivš-rau ravnatelju avstrijske anglo hanke, Evgonu V'iljelmu Krfimerju, ki je obd »lžen elepsrije na škodo bauke v znesku 37 076 kron. Iz nemškega držainega zbora BEROLIN 5. (B.) »T/tgz«itung« jav-lj?, da so stranke veČine uložile predlog, po katerem bi imel predle Inik pravico po slojem spoznanju dovoljevati bese lo k |>oh1<-v-nemu redu ter da bi se k poslovnemu redu ne smelo gov riti več, nego 5 m'nut. — Yče r*j ie bilo v B roliuu jfT socijalno tl^m- km-tiških zborovarj Častim si naznaniti slavnemu občinstvu. da sem otvori 1 novo prodajainico jestvin v ulici Stadion št. 25. Prodajalnica je dobro asortirana z vedno svežim blagom, kakor: kavo, sladkorjem, rižem. moko, milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne testenine iz Na polja. Holonje in Trsta. Posebnost: testenine z jajci. Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi-škotov odlikovane tovarne Gatti v Trstu. Suho meso. Za obilne naročbe se uljudno priporoča Josip Perovšek. vijwwww ( 10 ° o popusta. ) smm . Popolno vplačana glavnica 2.000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične baoke v /WW Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja. popolne oprave, najbolj pripravne za Žarove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peci ali proti prepihu itd. itd. \?} Na j zmernejše cene. !> ___.r Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno pol it i rane. Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se rahaja v dobroznani ic zalogi pohištva Rafael Italia Trit - al. Malcanton št. 1. - Trst. V manifakturni trgovini tvrdke giuseppe Jolle v ulici Nuova. nasproti palače Salem garnitura za 6 oseb od gld. 2. do gld. 2.40 *» M ^ M 91 91 3.60 12 4 40 99 9* I" 99 99 19 r" 1 „ (desert) „ 6 „ „ „ 1.40 K X Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkiui premijtim. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, i/.plačavsi v slučaju že-uitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek prot malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št _7. Telefon 469._ Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belveclere št. 23 B. Točil bom izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po nvč.f istrski refošk po j6 nvč.r belo vipavsko po 40 11 ve. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Yaletič. Pregrinjala na meter navadne, bele, barvane it t h tejj:t»irov®no zeleno varstveno znamko • 0 > nuna c iu Eazamašku vtienp-no tvrdko. Edino pristno. Ki so znaki pristnosti, v iipn 11 Doslej izSlo 114 ,,U1U , uumm ivuj*ti Jlufl. snopičev. Me l temi profu L. T «is etra » VSTAJHNJ K«, t-tr. T7«>, cena K 3*2U. Rom»n Y. B?c <5n »KLETKV NEZVESTOBE«, str. 008 cena K 820. — Naročniki dobivajo po 30 vin. fiiopiČ franko. „Knjižnica za iMiio.;: l^S »SALONSKA KNJIŽNICA«, izšle st ri knjige. »SVETOVNA KNJIŽNICA«, izšle tri knjige. »VENEC SLOVANSKIH PO VESTI J«, izšlo eedem koji^r. Naročila sprejema zalozarna „Goriška tiskana" A. Gabriček t Gorici. V TRSTU prodaja prvo dvoje : Tobakarna M. LAV-RENČIČA nasproti veliki vojašnici. Čast mi je taznaniti p. n. občinstvu ncesta Tr»t'i in okolice, da sera te dni otvoril zahgo daim t mkih naravnih vin. Prodajam |h» zm rn:h ct-nah na <1 belo in v »tekUnichh Z pa -^e nth -ja v hš Emila grofa Alberti-ja. ulica G h e g a i t. £ zadej na dvoriš ti. Namizna vina, črna, bela „Opollo" (sehileher). Prodajam tudi nabaven in pristen tro p i nj e v e c in olje. Ker so naša dalmat nska vina ne parno na gladil kakor izvrstna, ampak še znamenita, tudi kakor okrepljajoča za bolnike i n m a 1 <» k r i v n i k e, nadejam ee *a trdno, da me l>o si. občinstvo naj mnogošte v 11 d ej e po?aščalo se svojimi naročbami ter st>*m vršilo naše nar ulno geslo : Svoji k svojim ! Odličnim spoštovanjem Mat ko Paie. O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domaće k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo ia drobno. — Cenike razpošilja fra a ko. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst. ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletni sobe toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju. Pekarna in slasčićarna Antona Feternel v ulici Solitarlo št. Podpisani priporoča svojo pekarno in slas/ićaruo, v kaierej se dobiva trikrat na dan svež krt.h in slasčice vsake vrste. Prodaja tudi : vsakovrstne moke iz ogrskih mlinov po najnižjih cenah, in pristni najtineji rtf'šk v fteklenioah. Sprejema se tudi d"mač kr<.ih v pecivo Udani A. PeterneL Anton Stori mehanik Piazza delie Legna 10. (hiša Cacoia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Spoštovane slovenske lospođinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jfietodijevo ^m cikorijo. 0000000000000000