Nw> ' Up«AVNI ODBOR 'Tuniški odbor I:5l*VKO KNAFELJ |J,: REDAKCIJSKI odbor 'ANOfiEj ČUFER MM_____________ ,s- V«. )9S? OD NEKDAJ DO DANES V. KNAFtU © 1949 Drugo plansko leto proizvodnje v "EEami" je bilo uspešnejše. Svoj gospodarski nq.-črt je podjietje izpolnilo 117 Nabavd surovin in pošiljanje izdelkov kupcem j je šlo po odrejenih dispozicijaho Ves I aparat se je prilagodil nastali situacj-ji planskega gospodarstva* To je terjalo izpopolnitev- administrativnega kadra* Predvsem komerciale in tehničnega vod-i, stva. V začetku novembra je bil zgrajen pri-j zidek strojne mizarske delavnice in urejena priprava - razrez lesa3 To leto sp je pričelo z.razžagovanjem jesenovih desk v frize, kot pplizdelek za nada- j ljno proizvodnjo smuči. —•••-- | ' Ob koncu leta je bilo dograjeno tudi novo leseno poslopje pisarnei Tja so | preselili tudi skladišče surovin in ne-^ kaj manjših delavnic, kot sedlarsko in j čolnarno. I I Izdelava čolnov je bila novost, ki je i vzbudila močno zanimanje v športni jav+ nosti. Pričelo se je s proizvodnje ka-j jakov, kanujev, sandolinov in četvcrccy. Pozneje sta se v Elanu - na izdelavi 1 čolnov zaposlila dva aktivna tekmovalf ca drž. reprezentanta - Branko Drofenik: in Josip Hafner. S tem je proizvodnja | čolnov prešla v strokovne roke. i Vedno več se je zaposlevalo v podjetju j nove ženske delovne sile. Začelo je primanjkovati mizarjev, ključavničar- j jev in sedlarjev. Zato-se je pristo- | v 1 pilq k priučevanju in polaganju izpiH tov za poT.Icvalifikacije. Ob koncu leta je bilo zaposlenih že 161 delavcev, ki so ustvarili 93,5 milj„ proizvodnje. Znaten napredek prejšnjih let. Zanimivo bo pogledati, kateri od še da nes zaposlenih delavcev so bili aktivni člani zadruge z.o.j. Elan od 1945 - 1947 leta. lo Finžgar Iviiha 2o Finžgar Ivan 3 o Benedik Jože 4«‘ Vrhovnik Prane 5- Finžgar Anica 63 Vrečko Maks 7o Bancej Marija 8o Gašperin Tatjana .r..j.-*! >: .■ i/?.;, (. Izgled prvega Elanovega nalepka. Služil je tudi kot zaščitni znak tovarne. (Se nadaljuje) ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V NAŠEM PODJETJU Delavski svet podjetja je že na svojca 32. rednem zasedanju dne 5»2.1962 sprejel sklep, da se z ozirom na splošni razvoj podjetja, decentralizacijo delavskega samoupravljanja, ojačanje organizacije ekonomskih enot v našem podjetju pristopi k reorganizaciji podjetja, Radi tega, kar smo že objavili v eni prejšnjih številk, se je pristopilo k rešitvi te naloge skupno z Zavodom za izobraževanje delavcev in organizacijo dela iz Kranja, ter se je ta problem osnovno začrtane naloge po večmesečnih pripravah, predložilo v sklepanje in potrditev na 4C rednem zasedanju delavskega .sveta na-še tovarne (9»junija 1962). Na/podlagi iznešenih predlogov so se izoblikovali v glavnem sledeči reorga-nizacijski sklepi, katere je delavski svet podjetja soglasno v celoti sprejel: 1. Predlog osnovne organizacijske sheme podjetja, ki v osnovi postavlja odnosno oblikuje službe podjetja5Ta j,‘e 'rezultat .liršah in daljših razgovorov ter predvidenega oblikovanja področja in obsega dela posameznih služb in s tem povezane odnose, odnosno postopke poslovanja« Upoštevajoč obstoječe možnosti in prehodno obdobje so se v tem v zvezi sprejeli sledeči sk3jpi: a/ Organizira se "razvojna služba" v podjetju v obliki samostojnega znanstvenega Zavoda,, b/ Za vse ostale pa se naredi več organizacijskih sprememb o katerih bomo govorili v prihodnji številki, 2* Glede na potrebe decentralizacije upravljanja so se sprejeli sklepi, ki naj to približajo čimbolj vsakemu članu kolektiva,. 3« Na podlagi teh nalog je delavski svet . (ingfJože Osterman) imenoval za izvedbo reorganizacije posebne kemisije, katerim je postavljen tudi določen rok za izvedbo posameznih nalog. Med torni je najvažnejše to, da se je za splošno organizacijo samoupravljanja določilo, da jo je dejansko treba sprovesti in sprejeti sheme Ustavljanja najkasneje do 1,avgusta 1962, Ker je reorganizacija podjetja zelo važna in čeprav je bilo o njen povedano na množičnih sestankih kolektiva, bilo tudi na samih zasedanjih organov samoupravljanja, bomo v vsaki naslednji številki obdelali sistematično vsa načela te reorganizacije tako^da bo možno vsakemu članu kolektiva vedno spremljati bistvo in potek iste« LJ NAŠ STALNI GOST: ALJAŽ ERANC sodelavec Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije -Kranj » Kakcr je Čian^ .'olcktiva že znan.-.-, smo 4 lst'o-j v mesecu -aprilu, izvolili nove or-. .g&ie delavskega samoupravljanja;, to je nove.:olano delavskih svetov in upravne- • ga odbora podjetja. Ker je v novo organe bilo izvoljeno precej novih članov in sc se teko naši delavski sveti, čc ■sako reSenu "pomladili", je bilo nujno | petrebne, da se vsi izvoljeni seznani . ! jo '/Z,- osnovnimi nalogami upravljanja v | podjetju- . . j kadi tega se je organiziral poseben se*--.'iBxnarv ki se je vršil v dneh od.7.. do i vključno 9- junija 1962,. Semin.ar smo j poverili v izvedbo- ZAVODU ZA IZOBRAZB- • VM&k J£imoV PR-TJČEVANJE ORG/iNIZACJ | JE iz Kranja . .Seminarja- so ae udeležil?, vsi člani de»-i lav3kega sveta podjetja, predsedniki j delavskih svetov ekonomskih enot tor icelotni upravni odbor podjetja skupaj s ; predstavniki sindikalne in drugih poli j ticnih organizacijo ! Na seminarju sc ie predelalo sledeče ■; gradivo s i - ^ : , JJeJ.avsjto samoupravljanje, | 2< Gospodarjenje v komuni m podjetja.; 13. 3 Je lavna razmerja, s posebnim-ozirom ' na delavsko samoupravljanje-, I 4, Metode dela delavskega s ve ir.,. j 5,, Sazgovor o problemih dela sin/likata v podjetju, j 6,- Organizacija podjetja (novi predlogi :Seminar je bil zaključen v splošno za-!dovoljstvo ter se je ob zaključku med :udeleženci, katerih je bilo povprečne 23organizirala "analiza" uspešnosti "J.tega seai-harja, ?csame'iae, zgoraj nave : denb -.teme, so se ocenjevale z ocenami-iOcenč so bile od 1 ~ 5V kjer je .bila 5• 1 najvišja otierfa'- |Splošna ocena seminarja, ki je upošte I vala i a/ .koristno.st seminarja / ' /' \ c/ način podajanja vpo predavatelju), j je bila zelo zadovoljiva, to je oce-l na 4,48 v od največ možnih 5). ’a ocena predstavlja 9P i° izpolnjenega j pričakovanja, kar je izredno zadovoljit I vc in v splošnem je $ako; dobra ocena -I redkosti ’ i ; Vsem udeležencem se je ob tej "analizi^ I postavilo tudi par vprašanj, tičočih J se podajanja snovii I Nj. prvo vprašanje.:' cena je bilo preveč?' je bil odgovor v glavnem ta, da ni bi-j lo ničesar preveč; (Ivlord?. radi časovne i I stiske le premalo}c i i ] Na drugo vprašanje: - česa je bilo : premalo'-' pa sc odgovorili, če bi jih j j skužali spraviti na skupno ugotovitev | l .«* predvsem pomanjkanje časa in, da si j j udeleženci žele še takega načina izo- | i brazbe . > i Tretje vprašanje so je glasilo;. - kak-! ! šne predloge .imate za bodoči seminar? | i • ’: - i I ’■ Predvsem., - da bi b.ilc več časa,'da bi I se jih po možnosti udeležili tudi vo- ( j diini in strokovni delavci”0 ' I Za zaključek se je organizirala tud: j ; grup:. ?:), skusi ja in sicer i 1- s področja gospodarjenja v podjetjui, i 1 ; ?, na jodročju delitve dohodka in ; i .. 1 i na području decentralizacije uprav- I Predlogi, s to diskusije so zbrani v i posebni acilizi, ter so zelo zanimivi ! tor je možno iz njih potegniti ukrepe i. za .akcijo pri bodoči organizaciji j.podj etja« (inr;-. Jo že Osterman) I (NADALJEVANJE) $.K. V uvodu smo se zsdrčali pri referatih delegatov zasedanja v Radovljici. (3.) Turne smuči iz aspakta rekreacije naroda - prof. ivlarjan Jeločnik. (Pomotoma vpisan avtor Edi Srpan.) Danes bi nadaljevali s četrtim: MESTO. STANJE IN PR03IEMI SMUČANJA V NAŠIH ŠOLAH - Edi Sr. ra.n » Ta razprava je tako bistvenega pomena k izboljšanju in razširitvi smučarskega športa, da je o njej vredno razpravljati. Naloge fizične v osnovnih in srdd njih šolah so v okviru integralne vago je mlade generacije izredno tfažne. Trdimo, da so or.nor«. •Pir.iJSne vzgojo celega naroda vspored.no z biološko in poda' goško in sociološko vžgejo. V tej fizični vzgoji jo brezdvoma prvo smučanje Po učnem programi v osnovnih šolah, se s smučanjem prično že v prvem razredu, skozi vsa leta osemletke. Razni smučarski strokovnjaki po svetu, kot norvežan Tom Murstad, prof,. Eral in.bolg, psdagf t dr., Matejev, dr0 P, Gut, zagovarjajo nujnost učenja smučanja ou 3 - 7 let otroške starentio Program za te starosti zajema osr.ovo smučarskega teka, plužne telinike in skoke. Otroci v osnovnih šolah bi mc~ rali sodelovati na razn::h tečajih in tekmovanjih. Tak? bi pas+ali smučarji za celo življenje. V času zimskih počitnic tai smučanje nudilo šolski mladini utrjevanje zdravja, nabiranje moči in splošne sposobnosti, koncentraci jo živcev in zabavo. Dalje v srednjih šolah, kjer bi učenci morali osvojiti nadaljno stopnjo znanj v smučanju, kar bi vključevalo norme za šolsko športno značko. V zimski sezoni bi smučanje prišlo do izraza v šo lah posebno v športnih dneh. kjer kol:’ so zato dani klimatski pogoji. ‘J V šolskem letu 1961/62 je bilo v Sloveniji: 1200 osnovnih šol ...238.828 učencev 178 strokov« šol ... 34.794 " 27 gimnazij ... 7.641 " 10 kadrov,, šol ... 3.036 ” Smučanje je obvezni šolski predmet. Torej je bilo v Sloveniji 284*299 smučarjev - mladine. Seveda nekoliko manj, še vedno pa okrog l/4 miljona vseh, ki imajo klimatske pogoje. Do-čim je le okrog 34,000 dijakov imelo na šolah smučke ali le 1397 Porast *iz leta 1940 kjer je imelo 204.000 učencev, 25^000 parov smuči ali 12.3$ je le raininalen, če primerjamo porast drugih artiklov n.pr0 radio aparatov, motornih vozil in drugih. Čeprav vemo da takrat šole oficielno niso podpi-ro,le te pa pporta kot je primer danes, ko se plansko okvarjajo s teff. Bolj skromni pa so uspehi pri organiziranji smučarskih klubov na šolah, ki so prepuščeni bolj samemu sobi. Krivda za tako nizek nivo smučanja na naših šolali, pade r>elno na premajhno akt ivnost šolskih organov, delno pa na starše, ki šo niso dojeli pomembnosti in koristi smučanja za zdravje svojih otrok. Potrebno je podvzeti konkretne mere, da so £o slabo stanja zboljša. Zboljša po šolah na slovenskem, kaj šele v drugih republikah, kjer je sta-j njo še mnogo slabšee Milan Fa.idirm - POLEN IN ZNAČAJ TRGO- VINE S ŠPORTNIMI ARTIKLI ZA 0MAS0VLJE-4 NJE'aijCARSTVA. ~ Kot posrednik med proizvajalci in potrošniki, di trgovina prizadeva v čim-j večji meri zadovoljiti potrebam in že~i ljam tržišča.1 To velja še prav posebej! za trgovino, ki so peča s športnimi j potrebščinami, predvsem s smučmi.Vendalr športne trgovine tvorijo le nizek pro-^ ceni trg3 pomena, dasiravno vemo, da bi j se moral močno dvigniti. Potrebe in ana~:l lize potrjujejo, da to področje še ni' ob-} delano, Vendar:sem mnenja, da je za to I potrebno ustvariti prvo materijalno bazo,] To je pristopne cene posebno za otroške I in turne smuči. Trgovina pa naj bi brez j najmanših dobi'sov, ..le s pokritjem last- I nih stroškov posredovala smuči širokemu j krogu odjemalcev,.Peleg tega bi morala prodajati smuči in opremo na potroeniš-j k j kredite, in s tem omogočiti nak\ip šiif šim množicam^ širok nakup smuči preko šol in drugib.qrganizacij. Razširiti je trgovske lokale s |>pqrt:iiif4^rekviziti po celi državio Strokovnost trgovskega kadra, je važen predpogoj pri prodaji športnih artiklov^organizacija servisne ;službe in strokovne moijtaže okove in robnikov, bi mnogo pripomoglo k razširjanju smuč, športa«- e s : v ( \ Pl1« C O0OB»: :;v «•- G -."-4 / '/ Poznano nam je že, da imajo različni tipi smuči različne trdote, torej ime vsak tip tudi — širine3 na elastičnost različne stranske linije N,nrr Če bi -se-pri turnih smučeh zadovoljili y z upogibno..linijo enaki krogu mora biti j . sa;je tu odločilnega pomena stranska ‘linija del kroga«. Teoretično j Na'prečnem preseku'vidimo, da je smuč-; i ka sestavljena iž 20 dolov, S povečanjem j ali zmanjšanjem števila teh delov in i I s.,kombinacijp drugih vrst lesa ter z J j,, menjanjem smeri letnic reguliramo tr- | dcto,.sprj'či v veliki meri0 Struktura lej— Kot: vidi-i mo tu ;ii debelina smuči edini, fpktojc,. ! je ta trditev utemeljena ..takrat, če tvo-r id ^Uya na trdoto pf~ pa ^u_ j ri smučka ,s terenom kot 45 °C. . gihj katerih' pa.ni? zaner^jati,, Za iz-j Pri smučanju . t» j * pri izvajanju likov -j hod^fice ponosno mer^lp. ^eh eksperim^n-t se ta kot sicer menja, toda; to naj bi „,;i b?ra služit- edino specifična j bil ^rednfixkot, ki služil za j trdota in linija upogiba smučjtj^ki nami teoretfcično ošsjOvo in projektiranje - Ni- I s--uži za vzorec* ma polena posnemati dimenzije smuči zig^ tsj^o^z^zgoraj1 'o^enjcn^m:. pioblewoni| je treba misliti t'4di.;n^. dušenje vibrai-Smvcarski naziv ta pojav je { nih inozemskih proizvajalcev, ker z našim frgittjjenim materialom dobimo drugač-}" no trdoto in seveda to širine odnosno ! oblike smuči niso v skladu s to trdoto* ! C?. T O V muči refetajo!!, ka,r je isto; du£ei>jel vibracij je. slp.bq0i Ta nevšečnost se, odstranjuje odnosno ublažuje z vplivoml istili faktorjev kot pri trdoti smuči, j Kako vpliva na frekvenco in čas duše- I nja tip robnikov je razvidno iz nasledj-njegas I metalne smuči 210 Lahko fiksirjjjno'-širine smuči s posnoma ■ i njem inozemskih,- ^t odet: le pod pogojem, J da dosežemo tudi isto trdoto smuči, To -\ bi pa lahko diseg^i le hpi osnovi stati-j stičnih ugotavljanj na preizkušaneih iz različnih kombinacij baterijalove Debeline smuči morajo biti rezultat od-| visnosti trdote smuči od različnih fak-1 torjeVa Zanimivo je, da nekatere oblo- j.v&piceni. kpfix rp.b« ge iz umetnih mas zmanjšujejo trdoto 1 metalne smuči 210 smuči kljub temu, da je absolutna debe-| nedeljeni kofia rob lina smuči Pstala nespremenjena, Jekle-j Frokvenca pri teh dveh smučeh je enakal ni robniki povečajo trdoto., Način men. 4 -^as dušenja vibracij je pri smuči z j taže m tip robnikov različno vplivajo- ^^niki iz oaega delq, neprimerno dalji- Hz 13,4 td 2.05 sne 13?5 7r5 sec ši* Jesenova smučka brez robnikov in u- , metnih mas ima frekvenco 16 Hz in čas du-jJ šen j a 3.62 sec. Po montaži spodnje drsne lj kofix ploskve še frekvenca zmanjša na 14,3 Hz, čas dušenja je ostal isti. Ko l[ montiramo še jeklene robnike znaša frek- || venca 13.7 Hz, čas dušenja vibracij pa 1.63 sec„ Frekvenca je direktno proporcionalna z debelino in obratno proporcionalna s kvadratom dolžine. Na prvi moment bi trdili, da je to ravno obratno. Prav zaradi tega lahko primerjamo med seboj samo smuči istih dimenzij. Naslednja lastnost dobrih smuči je odpornost proti osni torziji ali "smučka dobro prijemlje". Smučka je lahko trda toda he moremo trditi, da bo tudi dobro prijemala. Smuči tipa smuk morajo biti v sprednjem delu mehke, toda obenem morajo dobro prijemati. Slalom smuči so trše od tipa smuk in tudi odpornejše pro-| ti .torziji. • Pri turnih smučeh na splošno zahteve niso tako velike. V kratkem ta tip smuči lahko opišemo s sledečimi karakteristikami: so mehkejše od specialnih smuči, dovoljene so večje vibracije in manjša odpornost proti torziji. Ne smemo pa izgubiti iz vida to, da s temi smučmi smučajo frian j izvežbani ljudje in morajo pravi zafcadi.tega biti lahke za izvajanje smučarskih likov. Na koncu noj pripomnim že to, da so spre-| daj opisane lastnosti sodobnih smuži več ali manj teoretična osnova za perspektivno delo v laboratoriju. Pravilnost teh osnov in končni rezultati pa se bodo pokazali na snegu samem, (ing.Andrej Robič) KOLEDAR BORCEV TANK. JU VSTAJE MOJSTER MONTAŽNE SKUPINE STANKO JAGODIC 4. julij 16. julij - DAN - DAN 22. julij - DAN 7/ 3 •Sekretar ZIS zn kmetijstvo in gozdarstvo ije 1, junija odprl 29. mednarodni kmetij-j jski sejem v Novem Sadu. ,2» junija je bil v prostorih GR v Ljubil jani odprt IV. mednarodni lesni sejem, .na katerem je viden znaten nap/redek do-(mačih in tujih razstavijalcev* i** Junija je bila v Ljubljani seja IS LS |LRS, na kateri so razpravljali o spre- jmembah v organizaciji republiške uprave |in o omejeni potrošnji v proračunu. iZIS je izdal odlok o novem načinu izplačevanja honorarjev preko žiro računov pri ikomunalni banki, 15. junija je bila v Ljubljani Ustanovna Iskupščina republiške konference za drug-tbeho aktivnost žensk, na kateri so poudarili, da je treba vskladiti odnos Ižensk v proizvodnji s funkcijo materin-jstva, gospodinjstvu pa bi korali ustva-jriti širšo družbeno materialno osnovo? |6. junija je bila v Ljubljani seja 10 GO ISZDL Slovenije, na kateri so razpravljali o aktualnih gospodarskih problemih in lo nalogah SZDL ter o spremembah v organizaciji in metodah dela GO SZDL, I • • : . ■ , |80 junija je bil v Beogradu sestanek di-Irektorjev republiških gospodarskih bank in 10 Zveže komunalnih bank Jugoslavije, ina katerem so razpravljali o prispevku bank k splošnim naporom za poživitev proizvodnje in ureditev razmer v našem gos-[podarstvu. |9. junija se je v Ljubljani začelo zase-Idanje LS LRS, na katerem so obravnavali gibanje gospodarstva v prvih 4 mesecih 1962. Tov, Miha Marinko je bil | razrešen dolžnosti predsednika LS LRS, za novo predsednico je bila iz-i voljena to-. 0 Vida tomšič. Za pred- j sednika IS je bil po razrešitvi Bo- | risa Rreigherha izvoljen Viktor Av- j belj„ - ’ ' | I Na seji IS LRS so razrešili in ime- I novali nekatere nove člane, nato pa ! so sprejeli še odlok o določitvi šte- I vila članov U0 Gospodarske zbornice L^S in razpravljali o osnutku statuta I Splošne gospodarske banke LRS, 14- junija se je začel v Ljubljani sk-| upni plenum GO SZDL in Republiškega I sveta ZS Slovenije, Stane Kavčič se je| v svojem referatu dotaknil kritike, novih oblik organizacije proizvodnje, | produktivnosti, socialističnih odno- • sov, delitve CD, samoupravijanja,dvi~ j ganja strokovnega znanja in delitve I po delu v družbenih službah. ( • v ' *’ ’ l 15o junija se je v Kranju začelo dvo- | diievno posvetovanje Jugoslovanskega združenja za upravne znanosti. ' | I 2’.. junija je bilo v.Beogradu zaseda- I nje skupščine zveznega zavoda za so- cialno zavarovanje, na katerem so spre** jeli tudi odlok o višini prispevka ža~, varovancev za izdana zdravila in prar ! vilnik o načinu predpisovanja, izdaja-| nja in plačevanja zdravil. 22. junija je bila v Ljubljani seja j IS LS LRS, na kateri so razpravljali | o gibanju gospodarstva letošnjega leta v naši republiki in o izdatkih za | socialno zavarovanje. 25. junija so na soji gospodarskih od-j borov ZLS obravnavali stanje in pro- I bleme zunanje trgovine, tov. Sergej | Kveigher pa je obrazložil predlog za- I kona o prometu z blagom in storitvami j s tujinoo I 26, Junija je bil v Ljubljeni Xvpleaura ;CK ZKS. na katerem se je Miha 'marinko v isvojem referatu dotaknil splošne gospc-Jdarske situacije in vzrokov težav, idej-|no političnega usposabljanja komunistov, Jnačela delitve po delu in vpliva ZK v Ijavnih službah. I IZakonodajna odbora ZLS sta 27. junija za» Ičela debato o predlogu zakona o prometu 1 iz blagom in storitvami s tujino in o dru-I zu, iiiodsc bojno gospodarsko pomoč® ! Asturski radarji so protestirali proti ! nameri delcdajavcov, da bi sredstva, ; dobljena z zvišanjem cen premoga upo-j rahljali za povišanje plač izženirjera, ; upravnim uslužbencem, delavskim nad-J zorniltom in drugim uslužbencem, ki ni-i oo sodelovali v stavki- igih zakonskih predlogih,. I „ \2o, junija je bila v Beogradu seja cent-Jralnega sveta ZSJ, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih proizvodnje 'in prometa v začetku letošnjega leta ter problemih notranje delitve uuiivdl Generalni sekretar OZN U Tant je pos-i la", indonezijskemu predsedniku Sukarnu 1 brzojavko v kateri ga poziva naj pri-I voli v nadaljna pogajanja z Nizozemsko i o Zahodnem Irijanu- lige je ponovno POLITIČNE ; ; BRZOJAVKE i j £iKUUO»UijIii \ i sklenil proučiti trgovinski ounose in (Dip»ek-Hribar Francka,' petrolejsko politiko dc držav zahodno— 1 evropskega skupnega trga« . i I ■ ■' ■. • • ! 9 > 'ani- ja j Tov- Mihd Marinko je bil razrešen dol-i znesti predsednika Ljudske skupščine : LR£ sa novega.predsednika pa je bila I izvoljena tov5 Vida Tpmšičeva« Za predi ! sečnika Izvršnega sveta pa je bil po i razrešitvi tovs Borisa Kreigherja iz-| voljen tov, Viktor Avbelj0 i I , T • / / / / Vi il« .iuni.ja i 'V Jeruzalemu je bil justificiran na smrt tobsojeni nacisti« ii voditelj Adolf Eich-jmann, j4n .junija h i Predsednik ZAH Gamal Abdel Naser je spy j rejel našega veleposlanika v Kairu dr. I Jožeta Brileja,' • 1 I I Režim diktatorja Franca je deportiral ! tri pronph.rrhisrtične voditelje na ICa-| nareke otoke, Kbnfiairali so jih zaradi sodelovanja na sestanku predstavni- IV zahodni Nemčiji je bil ustavljen ves lq-j-kov nekaterih španskih opozicijskih Jtalski promet zaradi stavke osebja letali) strank :.:i skupil- prejšnji teden v Miin— Iškega prometa, ; chenu ^Posamezni odredi pverilskih enot v Venp- i Ustanovljena je bila začasna koalicij-jzueli se še nadalje upirajo na področju ‘ pka vlada Laosa, v kateri je 12 mini-jPuerta Cabello«, Trdijo, da vodijo gveril- j sirov ih / državnih sekretarjev s prin+ |ske enote voditelji KP Venezuele in giba-. I eem Suvana Fum na čelu. jnja revolucionarne levice., j5 o junija • 14.. junija . i Na sedežu italijanskega zunanjega mi-iPo poročilih ?.z Madrida, uvaja režim dxk~ j nisteretva.v Iiimu so se začeli uradni Jtatorja Franca po vsej Španiji široko po- j politični razgovori med podpredsedni-llicijsko akcijo proti opozicijskemu fc\iba-» 1 kom ZIS Aleksandrom Benkovičem in pod- enju fronte narodne osvoboditve, L . . . i6. juniia IV Kremlju se je zo.čelo posvetovanje naj-lvišjih predstavnikov komunističnih in d>-llavskih partij in vlad držav članic Sveta , predsednikom in zunanjim ministrom ita-j-! lijanske vlade Attiliom Piccionijem, i 3 , j uni j a Teroristi OAf so podtaknili 7 plastič*f S nih bomb v alžirski bolnišnici Mustafa, • 24« .juni.ja jMaterialno škodo cenijo na 1.5 miljona jnovih frankov. I j 16. juni.ja ■ jvoditelji držav skupine Casablanca so (potrdili sporazum o ustanovitvi skupnega •afriškega trga. Sporazum bodo ratificira- li do oktobra lttos, veljati pa bo začel Is 1.1.1963. I 117» junija [član izvršne oblasti v Alžiriji Sauki jMostčfaj je izjavil, da bodo evropejskim jpriseljencem dali vsa zagotovila glede jnjihove varnosti in da bodo razglasili (amnestijo takoj, ko jo bo dopustila al-jžirska suverenost. Il8. junija Sovjetski premier Hru^čov, ki vodi držav-jno in partijsko delegacijo osmih članov Iso prispeli na uradni obisk v Bukarešto BO « .junija [Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta lAleksander Rankovič se je po večdnevnem Jobisku v Italiji vrnil v Beograd. [21 .juni.ja |V Akri, glavnem mestu Gane, se je začela •mednarodna konferenca "Svet brez bombe", |Konferenco, katere so se udeležili za-Jstopniki 27 držav, je v ganskem parlamentu otvoril predsednik republike Gane Kvarne Nkrumah, jKatanški secesionist Čombe je odklonil ipogajanja s centralno kongoško vlado pre-biera Adula. ;22o junij I Četrti dan obiska v Sovjetski zvezi se J je delegacija Zvezne ljudske skupščine I FLRJ, pod vodstvom Petra Stambulida,og-j ledala več inštitutov v Taškentu. { čombe je pristal na pogajanja s premiero:: J Adulom v Leopoldvillu. j 23* .junija. ! Ameriški zunanji minister Dean Rusk, je j prispel na enodneven obisk v Rim, kjer sej I bo razgovarjal s predsednikom italijanskel 1 republike Segnijem in premierom Fanfani-I jem. Po predhodnem obisku v Parizu in I Bonnu proučuje možnosti skupne atomske j politike Zahoda. fDelegacija Zvezne ljudske skupščine FLRJ 1 ki je na uradnem obisku v ZSSR je prispela na Jaltoo Vodja Komiteja upora Georges Bidalut je v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo CBS zagrozil s prenosom akcij OAS v Francijo. Nova začasna koalicijska vlada Laosa pod vodstvom princa Suvana Fuma je razglasila prekinitev ognja na laoškecji ozemljuo LR Kitajska pa je že sklenil^, priznati novo vlado I&osao Ameriški zunanji minister Dean Rusk je po končanih enodnevnih razgovorih v Riimi odpotoval v London. 2l"_junija Naša par.lamentarna delegacija, ki se pod vodstvom Petra Stambulida nahaja na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, je prispela iz Jalte v Kijev,, Sovjetski premier Hruščev je, kot šef sovjetske vladne in partijske delegacije v Rumuniji, danes odpotoval z letalom iz Bukarestei 27 •> junija Po petdnevnem obisku v Ukrajini je na* ša parlamentarna delegacija prispela z letalom iz Kijeva v Leningrad, Predsednik državnega sveta IR Nemčije Walter Ulbricht je poslal zahodnober-linskemu senatu poziv, naj bi se zače- li pogajati o vspostavitvi normalnih odnosov med obema deloma Berlina. 28 c .juni.ia Laos in LR Kitajska sta vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlaništev,, ERSONALNE VEST STANJE DELOVNE SILE 30.JUNIJA 1962. V rednem delovnem r^raerju: .. 241 moških .. 218 žersk • e 451 skupaj V začasnem delovnem razmerju: .f 9 moških 5 žensk * j calsfe ■' lafeimici smučarskega oddelka, 14 skupaj I jo odi;la. po aposazusii na lastno željo I scJradi družinskih razmer« i i :c i: r\ 6 moška, ] Bizjan Anica -delavka V ročni doiavniči smučarskega I oddelka, je samovoljno zapustila delo, |GIBANJE IEL07NE SILE: , I r j Tekom meseca junija so bili sprejeti slep-' !deči novi delavci: i "V | .... • . I :.: iN^č 'ANTON — iiizar XV v telovadnem j "r JUNIJU DIPLOMIRALI: orodju lesnega obrata., I I HRIBAR Francka - ' na Ekonomski fakul-, LE3AT MARJAN - mizar BF v oddelku mete"-j teti v Ljubljani, nih oaračic , I PICZAMGPIJIK Stane - na Tehnični sred- ;Y začasno delovno :razmerje za čaš let” i nji šoli metalurgih počitnic so bili sprejeti slede*! j siroke na jese_ jdija.-ci* I nicah in [Škofič Alerka, Finžgar Marica, SoriSnik | JAM& statiisla* •. .: .■ I * £rc-ar Legat JaneS; Elaži? [ . ■* j Franc, Xr-::r.avl j a j :■ svoja p .r.iično primerna dela jdaiEArois. _ | . n^u&t^ezajočib de locnih mestih v pod- ! Jesenko Anton./ j jstju0>'K'uspehu ^im iskreno čestitamo tki je bil zaposlen na sedlarskih ročnih I in C-31 cbenem želimo tudi mnogo uspeha 1 delih v sedlarskem obratu je odšel na- |. Pri nadalji»a strogo praktičnem us- I la«tno željo zaradi upokojitve«, | pogabijanju na delovnih mestih! I ' I /••/; ; iJakei Desimir^ i jki je bil zaposlen kot knjigovodja os- inevnih sredstev ie odšel po sporazumu i v v v , . v,. | EEŠlTEV NAGRADNE KRIŽANKE'-IZ ŠTEVILKE 9. J na xastno zeljo zaradi z&posir.tve v j__ __________________________________ . Idrugem podjetju« I . , j Prejeli smo. 9 pravilnih rešitev od tega lUlčp.r, Marija-. , i i 3 pravilnih;- , . ;de-.layka v razrezu lesa, je odšla po . _ , . . . ............. • ~ ,. .. , , Tokrat smo v komisijo povabili sodelavko I sporazumu na lasx.no zeljo zaraai emu- 1 „ . . ^ ■ iv. i -v I Reio.xmanri Eri*o m Potesnik Metoda ;zinskih razmer I jRues Marinka, Žreb'je določil prvo nagrado 600s- din delavka na robničenju smuči v smučar-- j KD3SL.J Antonu, 1skem oddelku, ie odšla po sporazumu na | , ’ i. , v , . ,. , t,, , I drugo v znesku 300o~ din pa I last.no zeijo zaradi družinskih razmere. I , ,, .. . .i 1/ENCTOEP. ■ Zdenkia • I Jeraxa torija, \\ J delavke, na pletenju reketov v reke tar hi ! I.je odšli-, po sporazumu na lastno željo j . < , - J—i | zaradi tnkojšnje zaposlitve v drugi I /V) ( ^ f \ 1 službi, | :Kržišnik Terezijaf 10 v ll i| Pri prehodu na drugo polletje letošnjega) 'leta bi se na kratko dotaknil nekaterih | || ' Ifiajvažne jših podatkov o gibanju nesreč v j •brvih šestih mesecih letošnjega leta. I letošnjem prvem polletju se je v podjetj-ijju ponesrečilo 9 delavcev in eden na potij {ha delo. Vse nesreče so bile lažjega zna-t Ipaja razen poškodbe delavca v sklad. got.{ [izdelkov, ko mu je rinka čolna pri padcu | odtrgala desni prstanec pri prvem členku^ Omenjeno naj bo tudi, da so bili trije | primeri nezgod zaradi kršenja varnostnih I predpisov in upamo, da bo takih primerov| ivedno manj. 1 Skupaj je bilo torej v prvih šestih mese-j-cih letošnjega leta 10 nezgod ali 4,4 $ | na stalež zaposlenih. Povprečno se je v j podjetju ponesrečil vsaki 46 delavec. Ti| podatki nam povedo mnogo, posebno če upoJ-števamo, da smo predvsem lesno predelo- | valno podjetje in da so te nesreče v zad-i-njih treh letih vidno padle, kar je raz-j vidno iz naslednjega grafikona: e. z. Prepričan sem, da ti rezultati niso samo naključje, ampak da se poznajb uspehi dolgotrajnega dela komisij* isa HTV, odgovornih vodij, oddelkov tet ogromnih sredstev, ki smo jih vlagali v to službo. Velik korak naprej k zboljšanju HTV službe v podjetju pa ima Vsekakor dograditev glavne proizvodnje hale in ostalih objektov, kefc smo s tem zagotovili zaposlenim boljše delovne pogoje, ki so osnova za varnejše delo. Vsi uspehi, ki smo jih dosegli na področju HTV nas ne smejo zapeljati, ker je še veliko nerešenih problemov, ki nas stalno opozarjajo, da posvetimo njim še več pozornosti. 1960 33 1960 61 26 62 10 •liillilHIHtlllllliHllltlllllllilllllliillllHlIlliltllillitjmitiililHI 61 6? 15,4 11.6 IIIHMIHlilHIIIIIIIIIIIitii 4.4 KltUltlHIlIllilHIIHMIllH lltlllitllillilltHtlHtlHttfMiMMOilMf ŠTEVILO NESREČ V 6. MESECIH % NESREČ V 6. MESECIH IETA 60, 61,62 NA STALEŽ ZAPOSLENIH. PRI DELU UPORABLJAJ j ZAŠČITNA SREDSTVA! 11 DRSETI NA 3VEH, ■ ESKAH PO VALOVIH. IZZA HITREGA MOTORNEGA DlJO STROKOVNJAKI, — ,!.J. HITREGA MOTORNEGA ČOLNA - VSAJ TAKO SO- KDOR ZNA HODITI.SE KAJ LAKKD. NAUČI TUDI j paralelno vpaprej 1 Od James Stewrupt Gorden-a-c Po reviji l!Das Deste’’ ~ prevedel Rudi Stroj o I. " r ■■■■% Moj prijatelj v čolnu zažge motor, 'vleče vrv se zategne, jaz se pa.kmalu zatem popnem'na vodno površino in drsim po vodi kot neka prastara moška Aphrodita« Voda mi je brizgala v ob-ra^in me slepila<, Poskušal ,sem prik- lipati svojega prijatelja naj ustavi, ............................... , žal se mi pa z polnimi usti vode to V Belgiji smučjo p0 Severnem morju, na", ,ni posrečilo0 No, trpnike' zatem sem Nizozemskem, po .^ikajšnjih jezeri, v-'-"J;.Q^u+jil, da trdno stojim pokonci in, Perziji po Kaspr.sKom morju, moreni , .često j z 50 kilometrov brzino,drsim.::]3p °d ruskih patro„nih čoj.nov ter ogromo-u. j jezeru, medtem ko voda vihravo- drvi ladij za .izdelovanje-Kafri«**. 7 A^dih A l' mojih nogo drvijo po planinskih jezerih^ v Panami pa poleg oceanskih ladij-velikanov, ki. ,v i,r^ f-P-SP^k., je bil zame prav. toliko.;,r pasirajo kanal. V NoV lorku eo morali ;•r^urljiv, kot svoj čas prvo britje mestni očetje- 'odkloniti 'prožnje, da* bi - j e-.ektr-č.nim aparatom^ jezero Centralnega parka služilo smučanj’^. .. .1 . na vodi. | Noben drugi - šport na svežem zraku - na I celem svotu ne pridobiva hitreje novih J prijateljev kot ravno vodno smučanje-.ki' I danes šteje že 12 milijonov pristaševo Prišlo mi je na misel, da b:. se moral - | če že hočem o tenu bi reKii ^brizgajoče- j mu:' športu strokovno pisati - naj prej o sam naučiti smuč- ;i na vodii Fciskal sem I nekega svojega starega “smučarskega asa:'^ Le ta je ošinil z strokovnim pogledom I y mojo 90 kilsko telesno težino, so zalil™ hital v sebi in pripomnil: - potrebujete I širše smučir, Tako sem zvedel, da vodno smuči odnosno njih šir: na mora odffcovar— I jati težini smučanja6 Vsled moje vidne telesne okrogline je moj prijatelj izbral) smuči z znakom "Trikrat M”, kf. naj bi bi—| le za mene najbolj'prunierne c. ftat'aknil 1 sem smuči, ki so imele vezi 'iz gumija •in so bile krajše in -ilrše od onih za sneg ter imel občutek, da hodim po dveh krajnikih« Stopil sem zatem do kolen v vodo, počenil po navodilih na smuči in j se prijel z stegnjenimi rekami za vrv- ' | ki mi je bila vržena iz motornega čolna» \ Na vse kar sem moral sedaj misliti je ,< I. bilo. da bodo mc.je roke stegnjenj, kole- } na upognjena, konice erau&L pa usmorjone I VODNO SMUČANJE - BALET! Približevali smo se prvemu Cilju«, vožnje in bili smo v Slavonskem Brodu« 1 Sprva smo se ustavili izveri mesta pri bencinski črpalki, se po dolgi vožnji malo sprehodili in ogledali okolico ter zajtrkovali. Prav zadovoljni nad lepim sončnim vremenom, ki ga pri nas že dolgo j nismo videli, smo se napotili v mesto na ! ogled prve tovarne in sicer "Drvni lccu- : binat" Slavonshi Brod, V to tovarno smo I prišli točno ob 6. uri zjutraj» Bilo je še vse. mirno, zato, ker tukaj prično ob I 6-30 uri0 Prvi pogledi odnosno ocene so bile kaj | skope, Nereda, raznega materijala in drugih stvari je bilo okoli vse polno, j Ljudje so prihajali na delo, pa jih je bilo tudi vse polno« Saj ta tovarna za*- | posljuje dobršen del prebivalstva Slavonskega Broda« Po kratkem uvodnem nagovoru tov« direk- | torj a, ki nam je orisal razvoj tovarne i in bodoče delo smo se v dveh skupinah | napotili na ogled- Frvi pogled na skladišče hlodovine nam je dal sliko o delo- | vanju tovarne Ogromno skladišče z lepi- 1 mi hlodi je bilo še kar lepo urejeno« | 'ioleznica, mehanizirano skladanje o Napo-j tili smo se naprej v žagalnico« Do-oz hlodovino vršijo z vagone ki. Tu nepresta-J no obratujejo trije polnojarmeniki in širokolistna tračna žaga "Brenta"0 Poleg J tega pa še vrsta raznih čelilnikov in krožnih žag0 Tu so deske z napakami nastale mehanskim ali prirodnim patom raz- | žagajo in odstranijo. Že v žagalnici od- j ® rejajo les za tržišče in tovarniške po£ trebe in tako razpodeljeriega dajo v ' naravno ali umetno sušenje h Nadaljna pot nas je vodila k parilnim | jamam v skladišče parjenega in ne par- ‘ je.nega lesa0 Par.ilne jame so dokaj pref proste in zastarele, Skladišče žagane-J ga lesa je po moji presoji zastarelo,, ,| Ni bilo videti pravilnega podnožja kopj kaj šele mehanizacijo« Vse deske skla-| dajo ročno« Za transport, oziroma do-l voz desk z vagončki pa se poslužujejo | konjske vprege0 ' Nadalje smo si ogledali proizvodnjo furnirja, sušenje in vskladiščenje* Največ je bilo hrastovega furnirja, ki ga v večji meri izvažajo v zahodne l državen Imajo tudi druge drevesne vrs't|, ki pa jih le uporabljajo za interno uporabo. V tej tovarni delajo tudi ve-j zone plošče in panelke, ki jih imajo | samo za domačo uporabo0 Najboljši pogoji dela, najboljšo orga-f| nizacijo smo pa zapazili pri proizvod-l nji parketa3 To jim pa omogoča nov strojni park, ki je popolnoma mehanizi>l-ran0 Najbolje je bilo urejeno pri la- j melnem parketu* 1 (Rezar Jože) (IngcCieg Vrtačnik) I- I j Te dni je naše podjetje macolo serijsko ! izdelovati čolne iz ojačanih steklenih ! vlaken« To je prvi poizkus uporabe tega I materiala v naši tovarni, obenem pa smo tudi med prvimi uporabniki tega materij-ala v Jugoslaviji«, Ojačana steklena | vlakna, ki so morda bolj poznana pod j tujim imenom Fiber glass, so sestavi jej- na iz dveh glavnih sestavin: iz stekle nih vlaken in iz pel;,-"', rherske smole« Steklena vlakna se delajo iz razstoplje-t nega stekla tako, da le-tega pihajo skozi tenke šobice0 Na ta način se dobijo zelo tenke steklene niti, ki so kasneje prepletene v splete oziroma preple4 te, lahko pa tudi v raznovrstne tkanine« Tak preplet prepojimo s polyestsr-sko smolo, ki jo dobivamo v tekočem stanju, Z dodatkom posebnih trdiloev se smola strdi, v njej pa ostanejo vklopljena steklena vlakna, ki dajejo novemu materialu izredne mehanične lastno**, dti. Prednosti čolnov iz ojačanih steklenih. Vlaken pred lesenimi so velike: 1* material je znatno lažji od lesa, 2« trdnosti so mnogo večje, 3. ojačana steklena vlakna lahko poljubno oblikujejo,, kar pri lesu ni vedno mogoče, , 4« čoln ir ojačanih steklenih vlaken je -absolutno nepropusten, 5« čoln iz ojačanih steklenih vlaken praktično ne zahteva nobenega vzdrževanja, ker je odporen proti vsem vodnim zajedaloem, koto razprt, algam in raznim školjkam, poleg tega pa je odporen proti morski vodicPraktično je neuničljiv, V kolikor je č In poškodovan, kar se . bolj redko dogaja, jo popravilo zelo enostavno, hitro in skoraj neopaznoo Ker so ojačana steklena vlakna S^ežja od vode je treba v čoln vgraditi posebne zračne rezervarje, ki v slučaju« da se čoln napolni z vodo preprečijo potopitev čolna. Naš čoln, ki smo mu dali ime "MOBY DICK" po slovitem belem kitu, ki je bil strah in trepet vseh oceanov, je dolg 3 m, širok l,30m in visok 55 cm, Predviden je za 4 odrasle osebe, poganja pa se ga z vesli ali s Tomosovim motorjem "LAMO”, ki. ima 4 KS in n katerim razvija hitrost 5 milj odnosno 9 km na uro« Čoln je bil preizkušen na blejskem jezeru in na morju* V obeh primerih se je odlično izkazalo Razstavljali smo ga tudi na beograjskem sejmu tehnike, kjer je žel mnoga priznanja in bil deležen velitega zanima- nja« Polog tega malega čolna nameravamo uvesti v proizvodni program tudi večji, 4 m turistični Čoln in pa hitri čoln Glisor primeren za vodno smučanje, S čolni pa ni izčrpana močnost uporabe ojačanih steklenih vlaken, ker je le ta vsestranska. Iz njih je možno izdelovati smuči, smučarske palice, garaže, lestence, avtomobilske karoserije itd0 Za enkrat so taco steklena vlakna kot polyesterska smola uvožena iz inozemstva, vendar pa bo kmalu tovarna steklenih vlaken v Skoplju pričela izdelovati tudi preplete Iz steklenih vlaken, Zagrebška tovarna "CHROMOS" pd polyesterske smole« V\ •/SSSs* ;-xr*=\ , 'fr- Ojačana steklena vlakna so brez dvoma material bodočnosti in si zato prizadevamo, da bi ga uvedli tudi v našo proizvodnjo v- čimširšem obsegu. ^— Elanov Glisor na vožnjio (Bogataj Vinko) Količinski pregled definitivnih ^aključ-i kov naših glavnih izvoznih artiklov 10 Zimske smuči: lesene -parov metalne -parov Kanada 12o800 240 ZDA 16.500 200 Norveška 1.700 — Švica 4c90C 2,850 zap,Nemčija 2 «800 764 Francija 4,500 95 Skupaj: 43.200 4 s 149 Smučarske pa lice in hokej palice: Dr Sava Smuč.pal, hokej pal« parov komadov Kanada 2*500 100 ZDA 650 - Švica 6o500 3.100 zapsNemčija 1.700 6,050 Skupaj: 11,350 9 c 250 Ostali artš > Mi Vodne smuči 1,156 par Badminton reketi 15»300 kom v Čolni 46 kom Galanterija + Choping bloki 7,200 kom Različno telovadno orodje. Vrednostni pregled zaitijučenih poslov po posameznih artiklih izgleda takole; Lesene smuči Din 300,000,000,- Metalne smuči II 146,000,000,- Smučarske palice II 25,000 c.000,- Hokej palice tf 5,300.000,- Vodne smuči tt 8,600,000«- Čolni ti 3,400o000a- Badminton reketi II 9,000,000,- Telovadno orodje ti 7,000,000,- Galanterija tt 6.200.000,- Skupna vrednost za izvori Din 510,500,000,- Vrednostna porazdelitev izvoza po posameznih državah pa je naslednja: Kanada Din 99,600.000,- ZDA ti 116,700.000,- Norveška tt 22,000.000,- Švica n 131,900,000,- zap.Nemčija n 56,800.000.- Francija H 73,700.000,- Avstrija II 2,000,000,- Tunis II 7,000.000,- Belgija II 100.000,- Nizozemska tl 700.000,- Skupno Din 510,500.000.- n Transport telovadnega orodja za izvoz IZ AMERIŠKE STATISTIKE: 1816 se začne redni promet Amerika -Europa. 1319 parnik "Savannah" prvikrat na parni pogon prepluje Atlantik« 1893 brata Duryea zgradita prvi ameriški automobil na benzin, 1927 Charles Lindbergh preleti Antlani-tik od Njujorka do Pariza, ki je oddaljen od cerkve par sto metrcv, naj napravi ta kratek izlet (20 minut iz Begunj) in ne bo mu zal tega malega napora, ki bo poplačan c prekrasnim razgledom po vsej Gorenjaki. V Sankaškem domu pa se bo lahko- oažojal in privezal dušo za povratek V dolino9 Pol ure hoda od Pplj3'o planine na ooti proti Roblekcvenrj. domu na BegimjSZici (1755 m) do vidni zidovi in rovi nekdanjega rudnika želoda* To nesto nalivajo domačini '**% knapi,;, kjer r.o biva- li v barakah rudarji - knapi in kopa- li v času od leta 1872 do 1917 železno rad. za nekdanjo Kranjsko industrijsko družbo železarno na Jesenicah« Tudi v notranjščini nasproti stoječega etola so kopali ruuo in jo spušča-Xi kot od P° "bremaih" v doli- no Završnioe, odkoder so jo vozili na Jesenicoc Po prvi svetovni vojni so ludriko' opustili, kot so pričeli nabavljati rudo iz naše rudno bogate Pooiio( ki vsebuje več železa kod ona ■.■z E.javank« J ("god:ivina ostal.ih gradov sledi) DRAGA BTiAVIvA £i SKAVIlC! Če si slučajno med onim)., ki so v zadnji številki "Naše ssmčins'' reševali naloge v članku '!M G Te prosim: Oprosti! Kljub intenz-.vni miselni; g.irawititi-ki druge in tretje.na-Oge nisi uegel rešiti pa čeprav si slutil, da venuar stvar ne more biti tako težkaš PreJV g:. imel! SrivAa za neuspeh pri re vanj a -ni na Tebi. tšjnrveČ jo no .si ti ati ši-rrat, ki jo v tiska kaj rad siogoda au i« icel prste tudi tokrat vmes s ?ri drugi nalogi je enostavne izpusti* vse' š j ril;- pri tretji pa potvoril "štiri" naf> skal ''tri”., Kako lahko l i pr.-. kateromu od reševalcev BMiutcpil manj v redno st;fi kompleks: , ali r ji šp buj--; Pri vsaki težji halogi bo v bodoče, čira rezultat ne bi bil hitre dosežen, pač mislil: saj so so zopet zmotili Tipajva oba, da se v bodoče kaj takega n.: bo voč zgodilo, kaj ti o če že nri drugih člankih, pri ugankah, križankah, naloga!: in sl« tiskarski škrat aosolutr., ne sme sedeti poleg uredniku® K besedilu druge naloge spada bledeči kvadrat, v katerem je treba v polja, označena s Črkami vnesti ustrezna 2-levila: 16 A 13 | e_ r« i i 1E 1S1 c 12 D 16 !23 E. , 17 l- Hv i h r e Besoa-^o k tretji nalogi se glasi pra- vi Ino r S--ir>. cigarete stanejo ravno toliko ’ ■ o ~ t ne pas tri cigarete stanejo .... tev se bo treba ukvarjati še z gornji- mn .i.dog-CTa, naj zadostujeta za danes še slede c J dve: h j ttiicka jo stara dvainpetdeset let in jc. natančno dvakrat toliko stara, kot jo bila Francka takrat, ko je bila ;Jiicka toliko stara, kot je. sedaj Fran— v-r/v. koliko let ima r"-nps .Francka? •rCče zapusti svojim trem sinovom so&ezsjajst ovac e -Sinovi ci morajo ovce v Xj aeiiti, du dobi najstarejši polo— v30 0; drugi sin tretjino in najmlajši devetino vseh ovac, vendar se nobena ovca ne tirno deliti - vse ostanejo žive Kako so izvedli to delitev? Sc-daj pr. na rešitev 1 naloge iz prejšne številke; Znanke stanejo najmanj 1, 11 in 12 dinj v: je skupno 7A odino Edini mnogokratnik tega £tevila, k\ bi se dal obračunati q emm kovoncen je 4-5- Znamke stanejo tedaj c' - <.2 in 24 d;uit. Janezek plača s 50 din-j arske: ’ kovano m in dobi kovanec za 2 I dinarja nazajr R-r —^ frM J7 Ji Ld B E'je po Svoje- 'i j" j brezobzirni .nacizem, I bil tc^rat’ na viisJcf-; •• 'v: 'in že j -nadut '7. hiial,-ljOj da ji vladar svatae ] Upnikovega mlina po klancu pcoti Dvor-I ski vasi, sem se hitro ddpeljal s kolesom k prijatelju ingeF.P. v Poljče I in mu povedal kaj sem videl. Ko je mi-| nilo nokaj Časa sva oba zaprepaščena ! ■slišala strele isarafjale izpod Dobrave^ J Bilo je jasno - zgodil se je drugi i množični zločin0 Prve talce so ustre-| lili malo preje pri nekdanjih vojaških i barakah, nedaleč od vasi Slatna« ■ I Fod svinčeno. tnSo-iz; ‘ pušk morilcev je ■j padlo pot mladih nedolžnih žrtev v I" 'St lfotrti 'od 22 do 36 let« Ta njihova ] nedolžna kri je oškropila travo.' se 01 >0 -Li sk mimoidočih/ne more videti, 'i^or j.e skrit med drevjem in visoko [ Spominjam .se. 'ih cVneSj, do. je bil 2P- i. avgust :il94I ;?i.ep p^lvtni' dah in da jo J sc?iioe raifcno ■pokukalo 'ir. i/o*dnate Sobr^e«. ! • ' ., ~9 ■, "V -i i _ t ,, da-'3i ga bo ogledal m ga nehote spo- j’ rastočim grmovjem^ Krajevnemu odboru l Z3 bi priporočil, da grmovje poseka I aa narfedi' do spomenika stezico, ki bo mimoidočega privedla do spomenika, ko sem v Gpoudjeo koncu Leganj, kjar som l mn.il1 na žrtve, ki so nam končno le staioval s- slišal brrer.^o xautcrr.Gb:.lov- i . , .. -.. ' . c-: .* t. ; prinesle svobodo m m:r, mir, katere— Ker'r-ta.dci Be^.i.p.3 p^Civjrio ni-Sleden 1 ' I vezal Šel- tla bo.c.o .ok-«pH ".-li J seliti-vaščane,, -s&mvk < Ar n vi*-, fdel strašno sliko. .Tr'*.’oTn'-tWors^r.’ I je bilo svoinTji)?. p?;t talcev, ki 'r,v bili |-izmučeni in bledi*.,-poleg. njdh so. stali I do' srob' cbo^oSo.u -spjriloj, Li •sb-prlnli J iz-Poljakey k,so vršili svoj-krvavi I posel; ' Z:t pTV".ir. ijovorn jokom:-je Ve sil drugi tovornjak.-, ki .je'til naložen z surovo tesanimi oa-c^fe-si. Te-.T^kve .-SO~r>i •ga si..želi ras svobodo-ljubni in hu- • . . ■ • . ,j- ■ '' manistični sveto'-: 1 (Kavčič Ivan) 10 I | rovo •dale odgo- kaj- se bo zgodilo. I da-bodo istre? •šal- talco'i Hakvo r 'lu.pli I so vozili nekaj časa v kreraatosij. v Usad- ;.j -;. ’ . I cu,. Kala so peljali taloe'. mi tokrat .So ;.'>■• Ini bilo zmno„'Za temi-4emx kamioni so I V nadaljevanju poglejmo aktualne teme,, ! pa vozile črh«. li^tea tafc^rnno ^-kP ?rišle v ^0stev .^ obravnavo na j I raso, to je- SS bAcirje in dru;^ (več^ \ Posvetovanju urednikov tovarniških , h ^ , i 'i ■ ■. ,. /i« ... i ’rr]asil, dne 26 f maj a 1962 v Kranju: krat r,ud3 consko-), ki t»o. 3acb.stic£io:..usi- | h ’ . 1 I vali ob 7/ojem krv-nvom del;!j . I i, Kako zagotoviti neodvisen položaj j listov in urednikov glasil delovnih kolektivov in podreditev centralnim organom 'delavskega upravljanja? 2. Kako urediti položaj urednikov, ki se ukvarjajo z urejevanjem listov profesionalno, da bi bili disciplinsko podrejeni neposredno direktorjem podjetij, moralno pa centralnim organom upravljanja? 3» Kako zagotoviti za izdajanje listov potrebna sredstva in kako urediti kontroliranje trošenja teh sredstev? 4. Kako doseči tesno sodelo/vanje uredništev z organizacijo Zvezeo komunistov Slovenije v podjetju, s. sindikalno podružnico in ostalimi družbenimi, organizacijami? j • i-i' - " • . . 5. Kako razširiti krog sodelavcev in dopisnikov? • : . j’ ; • 'X ' • ‘ *"* 6. Kako doseči večjo informativnost, ■c-f predvsem pa mobilizacijsko dejstvo glasil? * , 7« Kako uspešno seznanjati,bravce z do-t, .gajanjem v koifturii' ih s komunalno problematiko^ .. .-‘ii...— 8. Kakšno pomoč in kako naj bi nudile uredništvom občinske in okrajne komisije za tisk pri občinskih in okrajnih odborih SZDL? . ' 9. Kako zagotoviti nadaljne strokovno izpopolnjevanje novinarskih kadrov v uredništvih glasil delovnih kolektivov in kakšne oblike bi kazalo vpeljati? 10. Kako dokončno rešiti vprašanje statusa te vrste glasil in kako urediti vprašanje njihovega članstva v Društvu novinarjev Slovenije? 11» Kakšne težave imajo uredništva, ki izdajajo šapirOgrafirana glasila in kako jih je moč krepiti? 1 ■ . . 12« Kako sodelujejo uredništva tiskanih glasil in tiskarne. 13. Kako zagotoviti resnično delo in življenje sekcije zatovamiški tisk in morebitne’"možnosti za decentralizacije tega organa po okrajih? .... ! O Cii" - ' 'V naslednji številki pa bomo zaklju-‘ 1 Čili s samim potekom posvetovanja in sklepi, REŠITEV KRIŽANKE IZ 9. ŠTEVILKE. VODORAVNO: 1. Golica, 6 Dinamo, 12. Olovo, 13. Kovinar, 14. Rita, 15. odmara, 16. ekonomi, 18, NN, 19 KO, 20. nas, 21, Pi, 22 Ak, 23. tip, 24. Jn, 25. Ot, 26. plakete, 28. eritas, 30. Akad, 31,Karakas, 33. Avari, 34. Anonin, 35. Spaček. : . • “S-;* \’ 7 V.5 j L Ali ti ugaja ploska linija? Beži, beži, saj je brez karoserije! i JV I t Ali si hotel prebrati naslov gro^-mofonske plošče? Ne, le sekretarjev podpis! K .v - j Dne 3i junija 1962 še je vršil v obratu I družbene 1 prehrane togarrje športnega orod.4 ya'$Blaix" Begunje naS Gorenjskem - sindi-! kalni šahovski pokalhi' turnir za kolek** j tive iz območja občine Radovijiba pod poktoViteljstvori občinskega sindikalnega; sveta Radovljica, ki je istočasno tudi | darovalec pokala*- - - j J 1 Pokrovitelj sindikalnega šahovskega po- , ^kalnega turnirja;je bila dindikalna pod-| l ružnica tovarne športnega orodja "Elan" j J Begunje na Gorenjskem, ki. si je,,.lansko ■' j I leto priborila pokal, ki"" je prehodnega * I značaja# V ilustracijo naj navedem, da l je šahovska ekipa sindikalne podružnice 1 j "Elan" že četrtič priborila to trofejo. S I Iz tega naslova je dobila v trajno po-r I I sest prvo razpisani pokal Ari da je četr- j ta zmagala istočasno tudi prva zmaga pri novo razpisanem pokalu. Turilir. sam je potekal v najlepeem redu^ vendar je treba ugotoviti žalost*-no dejstvo, da niti pokrovitelj občinski sindikalhi svet Radovljica ni*-ti okrajna šahovska.zveža Kranj hista na ta turnir poslala svojih predstavnikov in, da je bilo vodstvo turnirja postavljeno pred dejstvo si med navzočimi poiskati glavnega sodnika turnirja in tako imenovanega "gromovnika"! ki je moral 6tvoriti turnir in razde- ] liti nagrade s primernimi nagovori -seveda nepripravljen. Razposlanih je bilo 72 vabil na, kolektive, od katerih se je odzvalo 10, ki So se tudi udeležili teg& turnirja. Vrstni "red pa je bil sledeč* 1. Občinski sindikalni svet Radovljici 2. Kemična tovarna Podnart 3. Elan 4. Bolnica 5. Veriga 6..Lj udska.mi1ic a ■?., Iskra 8. LIP 9 . G KZ 10 Sukno Begunje na Gorenjskem Begunje na Gorenjskem Lesce ' • Radovljica Oto če Bled Bohinj Zapuže , r'-' V-■ ::t,J s 44 1/2 s 40 1/2 s 33 s 30 1/2 s 30 s, 27 s 20 1/2 s 19 / s 14 s 11 točkami točkami točkami točkami točkami točkami točkami točkami točkami točkami tovariš 1. Presterl Jože 2. Macuh Janez Jerala Vinko . 4. Bizjak Anton ., 5. Kbpač-Tomaž 6. Grobar Stanislav >4 * : •V ‘v""! ■ ■•! i \ ' f : ki so doseglit 6 1/2 točke 6 točk 7 ; to§k 6 'točk 4 ' točke 3 1/2 točke /‘-"i Skupaj 33 točk r | • . m . r.... /naznačeno mesto v prikazu je istočasno I bili' edini v tem, 'da izostanek pred- I tudi Vrstni red na desfiml/. ^ s+.nvnilcmr nnlrrnvi+.nl in in nlrrninn «n. tl A ■'Mi-. I. |Vsi udeleženci p^.bilj. z organizacijo lturnirja zelo zadovoljni, vendar so si ‘ * ' •* iU. stavnikov pokrovitelja in okrajne ša-;hovske zveze Ktanj ne more biti garant r [zaomasovljene sindikalnega šaha. (Doberlet Miodrag) SVETOVI JO PRVENSTVO V NOGOMSTU t Končni vrstni red prvih štirih reprezentanc na svetu je sledeč; I« Brazilija II, Čehoslovaška IIIc Cile IV „ Jugoslavija SVETOVNO PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI V PRAGI, 8C julija se je v Pragi zaključilo XV« svetovno prvenstvo v orodni telovadbi«« i Budimpešta - Na atletskem mitingu v Naš Miro Cerar peti na svoiu, tor najboljj-Bučimpešti je bilo doseženih več dobrih ši na konju in bradlji0 Moška vrsta je med ekipami deseta« Končni vrstni red je s3edeč» 1 Titov (SZ), 2 Eudo (AP), 3 Šaklin (SZ), 4 Dur (JAP), 5 Cerar (JUG), 6 Mitsukuri (JAP), J Jamashita (JA.?)?8 Stolbov (SZ), 9 Ebrdaroolidi (SZ), lOCu-rumi (JAP)c Ekipno 1 Japonska, 2 Sovjetska zveza, 3 Cehe. slovaška, 4 Kitajska, 5 Italija, 6 Amerika, 7 Finska, 3 Vshod-na Nemčija, 9 Svioa, 3.0 Jugoslavija,. tfeDNABORIA. mi A§y/l. KBGAT& KA BLSFJt Dne 8/7-1962 io bila na Bledu velika med4 narodna varlašk-'. "egata z udeležbo 6 držav,- Rozultetii Italije, 2 Italija, 3 Savar .Ihro.i-:o brez krmp.;\iat' 1 Mornar, , 2 Avstrija, 3 Zagreb* Dvojec s krmarjem: 1 Argo, 2 ZAH, 3 Partizan, Baubie seule: 1 Poljska, 2 Avstrija, ,3 Italija,, v . ' Četverec brez krrr,ar jas 1 Mornar, 2 Mladost,' 3 Poljska,, ye>vcrec 3 krmarjem; 1 Krka, 2 ZAH, Z I. dado st» Osmerec t' I Mornar, 2 bled, 3 ZAH; M0T0HNE DIRKE ZA REPUBLIŠKO' PRVENSTVO V LJUBLJANI,^ • AMD Ljubljana je priredilo prve dirke za repj.bli.2ko' prvenstvo za leto 1262, —. . • t Motorji do gO ccmt 1 Vrhovnik, 2 Teran, • 3 Se1j uk? * Motorji do 2 25 acm; 1 Mladcaan? 2 Vrhov-| nik, 3. Banoi« Motorj 1 % do- 17-5. ccmt_ 1 Galič, 2 Bi.vic, 3 Šalamon« Motorji do 250 cem; 1 Pintar, 2 Pigac, 3 Čuden« Motorji nad 250 cemt 1 Mrzel, 2 Pintar, 3 Čudens Prikolice do 1200 ccm: 1 Hrast - Zupan, 2 Arčon - Salobir, 3 Pažur - Anžel, ATLETIKA! rezultatov. Od Jugoslovanov je najboljši čas dosegla Olga Gere, ki je osvojila 1 mesto v skoku v višino, Helsinki« - Na mitingu v Helsinkih je Špan dosegel odličen rezultat v teku čez ovire na 3000 m 8,45.8, .tfij iNIŠKI TURNIR V VIMBLEDONU: 8»julija se je končal veliki mednarodni teniški turnir na katerem sta nastopila tudi Jugoslovana Jovanovič in Pilič, To pot sta bila naša dva igralca prva Jugoslovana,. ki sta se plasirala v finale dvojic« V finalu sta nesrečno izgubila z Australijcema Hewitom in Stollom — 5 i 7, 6 ! 2 in 6x4» . (Mencinger Oton) (Nadaljevanje iz strani 22), o« avtomobilska oznaka Ivana - medmet -priganjanja - drag kamen (2), p« pot-'^a pri šahu - isti (l)» r0 ime novkc Mar 1 tovič - morska žival (D.' ABC O E F''G H I J K L M NO PR ITALIJANSKA ICRI Ž A N K A Pri italijanski križanki mora Srna polja razporediti reševalec sam«, Številka v oklepaju vsake vodoravne in navpične vrste pove, koliko črnih polj je v tisti vrsti. VODORAVNO: 1. Izdelek naše tovarne - denarna enota ameriške države (l). 2. Otok v Tihem oceanu znan po hudih bojih - podredni veznik - servisna služ-l ba za motorizirane (2)» 3. Reka v Sibiriji, ki se izteka v Sever no ledeno morje - predsednik evropske države - avtomobilska oznaka kraja Tetovo - oziralni zaimek (3). 4. Domača žival - mesto v Italiji - zagoret, ogret (3). 5« Samostalnik - kemijski simbol za natrij - livada - ime tovarne - gre (srb) (4), 6, Nogometni klub - teža embalaže - zabavna muzika - površinska mera (5/e 7. Predujem, naplačilo - jadranski otok -J ^ * vojaška zveza - avtomobilska oznaka Kranja - samoglasnik (4). ■ okraja Valjevo - žensko ime - priimek slo-| venskega pisatelja (Primož) (3). I 10o Določena barva - kazalni zaimek -j pavlihov koledar (2). I 11, Nauk o zvoku - sovjetski šahovski velemojster (l). ! NAVPIČNO: • jdel ladje - razstavljanje (l). I b0 opomin, kazen - nasprotno od dolg(l). 1 c. moško ime - močna igralna karta -I okrajšano luka (2). Id« Enojka - poljski pridelek (2). [e. del telesa - tehnična kontrola - pripadnik plemena starih Slovanov (2). jf0 ime filmske igralke Gardner - angleška dolžinska mera - dva samoglasnika ! (2). I ge kemijski simbol za natrij - plemiški naziv - soglasnik (2). I h. soglasnik - naša reka - glazbeni interval (2). utežna enota - st&ti del dinarja(3). krpa, cunja - gospa - soglasnik na začetku abecede (2). soglasnik R - jezero v Rusiji - reka I i. a v- v • 1 v • , v, . »tir 1 1 v severni Italiji (2). 1. nada - re- 8. Kbvbojsko orožja - zagrebški NK - rekaj.^ M mehak (foneti8no) (2). m.sorod. v Romuniji, pritok Donave (3). 1 Inik - AZ - pravilno (2)» n, hitro fcdapw 9. Začetek Italije - avtomobilska oznaka 1... , . • n • • J j ljiva tekočina - neusmiljeni ^2j« I(Dalje na strani št, 21) Izdelal: Kosmač J. 22