Mnlštvo in opravništira: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti dan ođ 11.—12. ure dopold. Telefon št. US. w STRAŽI Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št. 115 Maribor, dne 1. oktobra 1909. Naročnina listo: Celo leto........12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno ......... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Zadnje četrtletje je tukaj. Zato se nam zdi umestno opozoriti vse naše cenjene bralce in naročnike, da ponove naročnino in skušajo kolikor največ mogoče pridobiti novih naročnikov „Straže“. Stane do novega leta 3 K. Naj ne bo somišljenika, ki bi ne bral, na-ročil in plačal „Straže“! Konec pogajanje S/pravna pogajanja čeških in nemških poslancev z,a deiomožnost češkega) deželnega fzbora nišo imela uspeha. Nemška manj šina deželnega zbora vstraja na tem, da ne odneha bd obstrukcije, ako Cehi ne dovolijo kpncesff, ki bi pomejuile: pjopolno naročeno avtonomijo Nemcev V češikem kraljestvu. Cehi pa upravičeno povdarjajo, da; morajo Nemci preje pjripusttiti redno zajedanje, da se začno z večino, dogovarjati glede svojih zahtev. Včeraj je imela parlamentarna komisija čeških strajnk sejo, y kateri sta poročala o spravnih pogajanjih poslanca Dvorak in Skarda. Pri razgovoru o situaciji v deželnem zboru se je povdarjalo, da je vsled tega, ker so Nemci češke predloge, zadevajoče dnevni red, kar vnaprej in brez vsake debate odklonili, možnost delovanja deželnega zbopa izključen a j., Parlamentarnja komisija} je končno- sklenila sledečo izjavo: ' „Češke stranke so storile za delomožnost deželnega zbora, kar so mogle storiti in prepuščajo odgovornost za to, da je ludi letošnje zasedanje deželnega zbora odgođeno, kakor tudi za vse nadaljne iz tega izhajajoče, (posledice edmo-le nemškim strankam,“ Prenapetost Nemcev je res brez primere. V državnem žboru zahtevajo, da se obstrukcije ne sme pod nobenimi pogoji odkupiti ■■ in da vljadaj ne sme odnehati nasproti slovanski opoziciji, v Češkem de- PODLISTEK. Podobica sv. Liavrencija. (Po češkem). Minula je *že precej lepa vrsta let, pa ta spomin mi je vedno v mislih. Bilo je takrat, ko so slar vili v rudniku usv. Vojteha imeniten dogodek, da so namreč dosegli 1000 m globočine. Takrat sem bil gost v Pribramu. Moj gostitelj je bil spoštovani meščan* gospod K., lastnik tiskarne V iPribramu. Ta mi je izprosil pri ravnateljstvu dovoljenje, da sem mogel stopiti v rudnik sv. Vojteha, ki je bil edini tujcem odprt in sicer le s posebnim dovoljenjem rudniškega urada. Ko je zjutraj sedem ura odbila, stal sem že na rudniškem dvorišču, da grem z rudokopi, ki so bili dopoldne na \vrsti, v globočino zemlje. Bil je res krasen prizor na dvorišču pred rudnikom, kjer je klečala cela truma rudokopov moleč. Sivolasi, pokoli 60 l,et stari rudollop je naprej molil, drugi pa za njim. Ta pogled je srce napolnil z nekako neizrečno milobo in mehkobo. Nazadnje se je slišalo: . . . zdaj in našo smrtno uro. Amen! in precej na to je zadonelo iz ust vseh navzočih: Zdär Buh! (Bog daj srečo) in v najbližjem trenotku smo vstopili v 'Šalo, v čudno kletko na videz), spodnji del je lesen in; ob straneh z železno ograjo. Počasi sicer, pa vedno bolj je izginjala solnč-na svetloba našim očem, in slednjič sme dospeli v črno temo, katero so razsvetijale brlečo evetilnice rudokopov. Sala je z nami letela v globočino, kakor brzovlak. Moji Spremljevalci so mi razjasnovali reči, o katerih se mi Še sjanjalo ni. Kolikor globokeje je šala prihajala, toliko bolj je 'bilo soparno in neprijetno. Težak zrak je na prsi pritiskal, tako, da je človek komaj mogel dihati. želnem zboru pa zahtevajo plačilo za svojo obstrukcijo. Zdaj je temu konec. Usoda češkega deželnega .zbora je zapečatena, ž njim je pa zapečatena, tudi usoda državnega zbora in vse to po krivdi nemške nestrpnosti. Sicer bo vlada sklicala državni zbor dne 20. oktobpa, Vendar pa je zdaj cisto gotovo, da ne bo deloval. Češki agrarci že izjavljajo, da bodo takoj pričeli z obstrukcijo in na njihovi strani bodo gotovo odločno stali tudi slovenski poslanci. Potemtakem vladi ne bo kazalo drugega, kakor da razpusti državni abor in razpiše nojve volitve. Ako res pride do povili državnozborskih volitev, se mT teh prav nič ne strašimo. Naši poslanci so v polni meri vršili svojo dolžnost in bodo lahko z mirno vestjo stopili pred volilce. Ne tako liberalci. Raznim Plojem in flribarjem se že danes tresejo hlačice p^ed novimi volitvami,, ko bodo morali dajati volilcem odgovor za svojo politiko, ki je Slovanom toliko škodila. Goriška napreduje. Slovensko ljudstvo že povsodi natanko spoznava liberalce in njihovo za slovenski narod skrajno škodljivo ih izdajalsko delovanje,: Zato se jih povsod otresa. Najprej jih je vrglo na Kranjskem, pri zadnjih deželnozborskih volitvah &e tudi pri nas na Štajerskem temeljito pomedlo ž njimi, in sedaj je prišla na vrsto še Goriška. Svojo nepremagljivo trdnjavo so imenovali liberalci Goriško, a kljub vsej „(nepremagljivosti“ se je ,ta trdnjava že pričela močno majati in ne bo več veliko zelene Soče preteklo skozi lepo goriško deželo, pa se bo ta trdnjava popolnoma porušila. Pri lanskih deželnozborskih volitvah so v splošni skupini zmagali združeni agrarci in liberalci proti Slovenski Ljudski Stranki, in tudi letos so bili docela prepričani, dä bodo 'zmagali že pri prvih volitvah. Ali liberalci obračajo, slovensko krščansko ljudstvo je pa obrnilo. Liberalno-agrarni kandidatje so bili Strekelj, Franko in Križnič. Strekelj, ki je tudi državni po- Naenkrat se je šala ustavila. Bili smo v 24. obzoru, ' Izstopili smo iz kletke In šli skozi labirint brezštevilnih hodnikov, ki so se na vse strani razširjali IVfeaj omamljen sem gledal živahno gibanje tako globoko pod zemljo. Iz enega postranskega hodnika je prihajala nekako posebno rudeca svetloba, ki je bila gotovo od veče luči, kakor od ruclokopove svetilnice. Moj spremljevalec se je nasmehnil in vsi smo Šli (tja, od koder je ona čudovita svetloba prihajala- V majhni ‘clolbini stranskega hodnika je bila mala podobica in okrog je gorelo šest svetilnim Na podobici je bil naslikan sv, Lavrencij; podobica je bila, kakor se je videlo, zelo stara. Rudokopi, idoČ mimo podobice, «o se vselej odkrili in pobožno pokrižali. Naši rudokopi so jakoj pobožni! ljudje. (Tisto podobico so rudokopi častili fleot čudopolno podobo in so ji pripisavali čudovito moč, tako da rudokopi, ki gredo na delo v 24. horizont, nikoli ne pozabijo opraviti kratke molitve pred podobico sv. Lavrencija, pred katero luč nikoli ni ugasnila. Bil je res veličasten pogled. Majhna cerkvica v taki globočini pod (zemeljskim povrnem. S svetim strahom sem gledal v obraz svetega; mučenika, razsvetljenega z rudečkastimi lučicami šestih malih svetilnim ' Razni dogodki se pripovedujejo med rudokopi o tisti podobici. Neki rudokop, ki je kop;al iv 24. horizontu, padel je doli z odra in se je tež(ko poškodoval. Ko so ,ga tovariši nesli v Šalo, dia ga na površje potegnejo, morali so iti mimo podobice sv. Lavrencija. Ranjeni rudokop je obrnil v svojih bolečinah solzne oči v obraz svetnikov — in glej, bolečine so naglo-ma prenehale in dotični rudokop je kmalu potem šel popolnoma zdrav n a delo. Olje .za fevetilnieo pred svetnikovo podobo kupujejo rudokopi sami iz svojega zaslužka. Tako je bilo pred osemnajstimi leti. Moj zadnji pogled je veljal podobici sv. Lavrencija. slanec, je padel takoj pri prvih volitvah, ostala dva kandidata; sta pa prišla v \ožjo volitev). Tega liberal c i niso pričakovali in zato so sedaj strašansko poparjeni. Posebno jim nej gre v glavo, dja se jim je celo Kras, do/ katerega so imeli neomajno zaupar nje, izneveril in prešel po večifcij v tajbor) ‘ Slovanske Ljudske stranke. To jih grozno boli. Izicl volitev je sledeč: Vseh oddanih glasov je bilo v splpšni skupini v slovenskem delu dežele 21.219, med temi je bilo veljavnih 21.051, neveljavnih 168, razcepljenih 89, absoliutna večina znaša 10.527.; Kandidatje) Slovenske L$udskeL Stjrajnke so dobili: 'Jerič 10.534 glasov, Fon 10.471, Manfredo 10.477, Liberalni kandidatje so. dobili: [dr, Franko 9358, Križnič 9429, Strekelj 9343 glasov. Socialdemokrati go dobili: Marica 1181, dr. Tuma 1188, Ver- čon 1183. Kahdjjdat Slovenske Ljudske Stranke "posestnik Jerič je tedaj (izvoljen, a liberalni državni poslanec Strekelj je propadel. Med ostalimi kandidati se pa vrši- ožja volitev v ’torek dne 5. oktobra, — Zmaga S. L. S. pri ožjih volitvah je zagotovljena, ako bodo le vsi njeni somišljeniki storili svojo dolžnost in šli na volišče. Našim bratom na Goriškem iskreno čestitamo na tem prelepem uspehu in jim kličemo:! Naprej do popolne zmage! Deželni zbor« Seja dne 29. septembra!. Deželni glavar naznani, da 'je deželni poslanec Woschnagg definitivno odložil svpj deželno-zborski m an d m in da se Ludo vršile nadomestne volitve v kratkem, Seja je bila jako zanimiva. Prišlo; je večkrat do burr.ih debat, Di. Korošec govoril je najprej slovenski in jako obširno utemeljeval predlog za splošno,, direktno, tajno volilno pravico z,a Štajerski deželni zb jr. Sedanja ,’ilna pravica je pravzaprav tri-razredni sistem, ki daje predpravice posestvu in denarju. Ako se govori dandanes o meščanskih strankah, teži v tem preziranje tistih ljudi, ki nimajo de- — Nas varujeta pred nesrečo variha češke dežele sv. Vojteh in sv. Prokop, rekel je meni starček rudokop, ko sem odhajal, in razven teh Mati božja, sv. Ana in sv. Lavrencij. Ali ste morda kdaj slišali, gosppd;,: o kakšni nesreči v pribramskih Rudnikih? V rudnikih na Poljskem in drugod se večkrat (zgodi kaj takega, pri nas v Pribramu se nihče ne spomni kake nesreče. Semkaj ne pride! Kmalu potem sem stal v šali, zapuščajoč ta čudoviti podzemeljski svet. * * • Ko sem bral poročila o nesrečni katastrofi v pribramskih rudnikih, pehote sem se spomnil na podobico sv.' Lavrencija v) 24. horizontu rudnika sv. Vojteha, iz katerega so potegnili 130 mrličev. Kakor fee govori, podobica sv. Lavrencija je bila že pred nekaj leti izginila s svojega kraja. Ali je bila uničena ali odstranjena? Ni se odkril. (It bolgarskega). Pomladno solnce se je žor nagibalo proti zahodu ter se skrivalo ža planine. Skalnate vrhove so obsevali solnčni žarki. Čarobno je bila barvana goira Vi lasa, Iz katere je favno ob tem dnevnem Času najlepši razgled na Sredec in vso njegovo okolico. (Izginili so že, tudi poslednji žnjrki pripekajočega solnca in pobočja VitoŠe in njenih sosed je obdajal lahki večerni mrak, ko stopa Slavko PluŠev proti domu. Brati mu je na -.obrazu, da ga muči nek notranji strah. To je räzvideti iz njegove negotove hoje. — Kdo je vendar ta Slavko, bi vprašal vsak, kdor ga vidi sedaj na potu proti domu in gotovo bi ne verjel, ako bi mu kdo Še bolj zatrjeval, đa je uradnik y finančnem ministrstvu in sicer dober in vesten uradnik; Vse ga čisla. Le jedno slabost ima, kot sploh ljudje; malo preveč je bojazljiv in vsaka malenkost narja. Mi zavračamo označenje meščanske stranke, mi smo -socialna stranka, ki meri človeka le pa tem, kako izvršuje svoje socialne dolžnosti. Dr. Kukovec. In klerikalizem! Dr. Korošec. Mi nismo klerikalci, ampak mi smo krščanska stranka, Mi smo odkritosrčni prijatelji splošne, enake in direktne volilne pravice in se bomo borili toliko Časa za njo, dokler je ne bomo iz-vojevali, Nikari ne mislite, da delavca nič ne interesira, kake so komunikacije v deželi ali kake škode napravljajo neregulirane vode. S sedanjo volilno pravico ste zanesli razredni boj v zadnjo kmečko kočo. Sedaj izgubite ,samo na privilegijih, ako bodete pa še nadalje trpeli te razmere,, se bbdete morali tresti tudi za zasebno posest. Pri tej priliki moram izreči svoje obžalovanje, da se nas je pri vseh volitvah v predsedstva odsekov prezrlo. Obžalv'emo to tembolj, ker so se soude-ležili tega krivičnega ravnanja tudi krščanski soci-alci in veleposestniki. Izrekamo obžalovanje nad tem nekrščanskim postopanjem. Dr; Kukovec:. Mene ste pa vi prezrli, da me niste volili v noben odsek. (Velika veselost.) Dr. Korošec. Pravilno je, da se vsakdo obrne na večino. Vi pa niste niti toliko takta imeli, da bi prišli k nam. — Nadalje se nam je/ od nemško-nacio-nalne strani zamerila uporaba slovenščine in se to označilo kot izzivanje. Odkrito izjavljam, da mi s tem nismo imeli nikdar namena, izzivati. Ce bi hoteli mi izzivati, se ne bi v to nikdar poslužili svojega maternega jezika. Ta nam je preveč svet. Tudi. vi spoštujete visoko svoj materni jezik In zato nam ne smete jemati v zlo, ako spoštujemo tudi mi svoj materni jezik. Kaj bi rekli k temu, ako bi vaši bratje v kranjskem deželnem zbora zatajili svoj jezik. Proklinjali bi jih! Zato tega tudi od nas ne smete zahtevati. Naš narod jo majhen, ali v ljubezni do njega živimo in umrjemo, Župan ptujski, gospod Ornig je včeraj celo resnično trdil, da med našim ljudstvom ni sovraštva do Nemcev. Poslanec Ornig: Hvala za priznanje! Dr. Korošec: Resnica je govpril, ker on pozna naše ljudstvo, saj je kri 'naše krvi, sin našega naroda, toda nezvest sin. (Ornig kriči) In ker je nezvest sin, zato mu tudi naš narod dosedaj ni dal mandata, da bi govoril v njegovem imenu, kakor je to včeraj storil. Po njem ni govoril naš narod, ampak njegova slaba vest. (Krik pri Nemcih, živio-klici pri Slovencih.) Končno je govornik predlagal, naj se njegov predlog izroči političnemu odseku, na kar se je glasovalo. Ker je bil izid negotov, je odredil deželni glavar poimensko glasovanje. Predlog dr. Korošca je ‘»bil sprejet s 35 proti 84 glasovom. Nato je utemeljeval socialni demokrat Resel e-nak predlog, ki je bil tudi sprejet. Med Reslovim govorom je prišlo do spopada z nemško skupino, pa tudi poslanci „Kmečke Zveze“, posebno dr. Korošec, Robič in Roškar, so Resla ostro zavrnili, ko je napa-del dr. Šušteršiča in obstrukcijo v državnem zboru. Bili so burni prizori. Dr. K. Verstovšek je stavil predlog za ustanovitev? deželne trtnice ,v St. 'Andražu pri Polzeli in vložil peticijo posestnika Krajnca iz Smartna na Paki za odškodnino stroškov pri regulaciji Pake, ga preveč vznemiri. Njegovi sodrugi ga imenujejo vsled tega sveto ovčico, seveda tega nikomur ne zameri, ker ve, da ga drugače vsi čislajo in tud! njegovi predniki ga imajo zelo radi. Ves prepaden dospe do svoje hiše, kjer ga je njegova »žena že oparila. Pa kako se prestraši, ko ga vidi bledega kot zid. Slutila je nesrečo. — Kaj se ti je vendar pripetijo?, ga vpraša naglo, vstopivšega pred vrata. — Odplačen sem!, jej odgovori s slabotnim glasom Slavko. Pojdiva v sobo, da ti razložim celo stvar. Ko sta prišla v sobo, sklenil je roki ter pričel z žalostnim glasom: — O, nesrečnež, kaj sem storil; Kaj se spleta nad mojo glavo! — ,To mora biti vse kaj huge g a, nego odpu-ščenje iz službe, misli si Slavkova soproga Pena, ko opazuje obupan obraz svojega moža. — Kaj si tako groznega pregrešil, ali si morda zapleten v kako zaroto, kateri so sedaj prišli na sled?, ga vpraša ßrez nekoliko časa žena, ko vidi, da tare moža vedno večja obupnost. — Čakaj vendar, takoj tl hočem povedati. Kako sem prišel danes iz mestnega pairka domov, še sam ne vem. Ko sem Šel iz pisarne, sprehajal sem se nekoliko časa po ljudskem vrtu, od koder sem jo menil kreniti domov. Gotovo veš, kolik)o {ljudstva je ob tem Basu, kakor mravlje lazijo ljudje sem in tja. V tem trenutku mi pa pade nekaj v oko, da nisem mogel dobro gledati. Nekdo ide proti meni, pogledam ga in on mene in gre dalje »svojo pot. Nisem ga mogel dobro pogledati, vendar se mi je (zdel jako znan. Naglo sem se ozrl nazaj. In. kaj vidim? On stoji, gleda me, kakih pet korakov oddaljen ter govori z mojim predstojnikom, sekcijskim vodjo. 0, Pena! Ministerl ‘Sam minister je bij oni,1 ki je Šel mimo mene! Čudeč se ga' pogleduje njegova soproga ter Baka, kaj strašnega bo sedaj povedal. Poslanec Ozmec je stavil predlog zla razširjenje bolnice in hiralnice v Ptuju. • * Vi četrtek je utemeljeval socialni demokrat 'dr. Schacherl svoj predlog glede izpremembe štajerskega deželnega reda; označil ja stališče svoje stranke, rise strinja z zahtevami slovienških poslancev, da se deželni zbori uravnavajo po narodnosti. Poslanci S. K. Z, so mu klicali: Dobro! To so vedno niaše zahteve! V istem smislu je govoril Jodlbauer. Utemeljevali so še razne predloge v? gospodarskih zadevah Schoiswohl, Hagenholer in Wagner. SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 3 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Vsi na delo za razširjenje „Straže“. Če eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije sknpaj. Železnica Rogatec—Brežice— Rudolfovo. Neki konzorcij v Brežicah je dobri od železniškega ministrstva dovoljenje pripravljalnih del za železnico Rogatec-Brežice-Rudollovo, in se je na razne korporacije in zasebnike obrnil za prispevke. Ne oziraje sei na jo, da se gre glasom najbrže netočnih Časniških poročil za ozkotirno železnico, ki bi bila nezadostna in za interesente Čisto nesprejemljiva., so temeljiti razlogi dvomiti o resnosti dela tega konzorcija. Pogajanje tega odbora y svrlio nabave že iz delanega načrta gospoda inženerja Daubachyja za normalnotirno (železnico Rogatec-Brežice, ki je sedaj last tvrdke E. Czeozowiczka in gin na Dunaju, je do sedaj še vedno brezuspešno, če to sploh moremo (smatrati kot resno pogajanje pamesto zavlačevanje. Vrh tega se odbor ne briga za to, da bi poizvedel (mnenje in želje vseh interesejntov ob progi glede trase, ampak v zaupnih sejah kuje svoje načrte, mesto da bi se o tem «javno razpravljajo. Ta odbor se dalje hoče ozirati edino le na koristi mesta »Brežice, Čjetudi je mnogo interesentov, ki imajo glede trase bodoče železnice vse druge želje in zahteve, pa dosedaj niso prišli Ido besede. K osnovnemu zborovanju tega odbora se niso povabili niti zelo uplivni Interesenti niti drugi merodajni faktorji I pri sestavi odbora se je istoltako prezrlo želo delavne in (uplivne moči. Sploh je sedaj cela zadeva v rokah oseb, ki imajo pred očmi le lokalne interese, pe pa važne koristi celokupnega prebivalstva. Da se interesentje obvarujejo daljne Škode In posebno prepreči daljno zavlačevanje te nujne zadeve, osnovali so se v Brežicah, v Krškem in v Kozjem pripravljalni odbori z namenom, takoj Osnovati novo društvo, ki naj dobi dovoljenje za trasiranje in projektiranje norma,Inotirne železnice Mestinje (ey. Rogatee)-Brežice-Rudolfovo. Plušev pokrije obraz z obema rokama in glasen vzdih se izvije njegovim prsom. — Zakaj molčiš? Povej vendar, kaj se je zgo dllo potem! Saj vendar Vidiš, da mi hoče srce počiti samega1 strahu. Nevoljen se ozre Plušev na svojo ženo. — Kaj naj ti Še povem? Si-li bila gluha? (Moj minister, pravim ti, moj minister je šel imimo mene in — nisem se mu odkril! Pena se -globoko oddahne. Bilo ji je že lažje pri spcu. — Ti si pa vendar največji neumnež, Slavko! Sicer pa sem vedno sodila po tvojem obnašanju, da ti jo le malo manjka, vendar pa nisem mislila, da si kar toliko brezumen. Th (vendar ni prav nič strašnega. — Nič strašnega!? Ako me sreča moj nalvišj’ predstojnik in me pogleda, slišiš*!, pogleda me in jaz jijega, slišiš!, jaz tudi njega ob jednem in istem trenutku, in se mu ne odkrjem •— potem moraš biti največ] a Kedakinja, fla kaj takega ne »razumeš in se ml Še posmehu ješ. — Radi mene, zakaj se mu pa nisi odkril, ko si ga videl? Kje si pa imel oči? — Oči? Saj sem fi vendar povedal, da mi je nekaj padlo v oko. Predno sem pa mogel pogledati, je bil minister mimo •mene in zapazil sem ga Bede, ko je že odšel. Pena ga skuša potolažiti:, — Nikar ne bodi preveč v skrbeh, , saj nisi bil prvi, ki vsled raztresenosti ali iz kakega drugega vzroka ni pozdravil svojega znanca ali svojega ministra! — ©a, zgodilo se je že kaj jednakega; toda nihče nima pravice biti nepaznemu in ne pozdraviti svojega najvišjega predsttflfpika. Gotovo miljoinUrat se odkrijem vsak mesec — res, klobuk moraš osnažiti s petrolejem — pred slepim in kruljevim se jaz uklonim in sedaj se pa pripeti naenkrat, da me sreča minister, — pričakuje pozdrava — in ga ne do- V kratkem času bode mogoče dobiti dovoljenje za pripravljalna dela (trasiranje itd;.), h alkar bode stvar že obstoječega odbora v Brežicah, ali hoče z novim odborom v, Stik stopiti v svrho skupnega dela ali ne. IClani pripravljalnega odbora so Že stopili v ožji Jetiki z nekim konzorcijem, M se snuje na Dunaju od raznih stavbenih podjetij in denarnih zavodov z namenom, interesentom pomagati pri trasiranju novih prog, posredovati financiranje železniških projektov in jih izvršiti do kopca. Zasiigurajna je tudi podpora dežele Kranjske. Ker se interesentje v Slov. goricah ne morejo zjedihiti glede trase železnice Flujrkla-Ptuj ali Rađ-gona-Ptuj, zato je sedaj v ospredju za financiranje in izvršitev 'projekt Pf|uj-Rogat(ec; si tent pa tudi projekt Rogatec-Brežice postaja Čim dalje bolj ak-tuelen. Poživljamo tedaj vse interesente, da takoj ustavijo svoje sodelovanje pri starem odboru in Seveda ustavijo tudi prispevke za brezplodno delo. Olsnovalna zborovanja novega društva se vrše v nedeljo dne 10. oktobra 1909, popoldne ob 3. uri, a) v Brežicah v Narodnem domu, b) v Kozjem v gostilni gospoda. Pirha,. Zborovanja so javna. Prosifmo obilne judeležbe, ker se bo Razpravljalo in sklepalo o dalekosežnih predlogih. Pripravljalni odbor. Politični pregled. Državni zbor. Kakor se čuje, se Jbo državni zbor sešel dne 20. oktobra. Vlada sama ne upa,, da bi kaj deloval, ker so se Češko-nemška spravna» pogajanja razbila. Vendar pa hoče kljub temu Še enkrat poskusiti. Lex Axman-Kolisko. Vlada ne bo nobenega zakonskega načrta, ki bi bil slične vsebine, kakor lex Axman-Kolisko, predložila cesarju v sankcijo, ker bi tak zakon nasprotoval državnim Šolskim, zakonom. Ogrska kriza. Vsi budimpeštanski listi konštatirajo, da koalicije ni več. Pristaši programa z leta 1867, pravijo, da Košutov program zv mirno rešitev krize ni sposoben, in da se bo moralo ozirati na stranko iz leta 1867, Košut bo cesarju predložil, naj imenuje vlado iz neodvisno stranke, ki se pa strinjaj Item, da so v kabinetu tudi zaupniki krone, (Ta kabinet naj bi bil prehoden, naloga njegova naj bi bila, izvršiti volilno reformoskrbel bi tudi za normalne vojaške potrebščine«: Vojaške koncesije so izključene. Skupnost banke se podaljša za tri leta, pač pa naj dobi kabinet pooblastilo, da sme pričeti s pripravami za ogrsko samostojno banko« Socialni demokratje sklicujejo za danes v Budimpešti protestni sh,od, ker je policija pri ponedeljkovih socalno-demokratičnih? demonstracijah šla s sabljami nad delavce in ranila več oseb. Med delavstvom je veliko razburjenje in pričakovati je, 'da razbijejo socialni demokratje vse shode neodvisne stranke, kakor so že napravili poslancu Hollo, kateremu so s klici: „Živela volilna pravica, proč s sleparji!,“ razbili shod. bi. In predlagal me je, da dobim odliko »za priznanje! — Po teh besedah Slavko zopet prav; globoko vzdihne. — Povem ti, da Še zapazil ni, velike giave ne pazijo na take malenkosti, ga tolaži zopet žena. — Ravno velike glave! Ravno radi tega so veliki, ker opazijo vsako malenkost. Nizki ljudje ne zapazimo tako naglo vsake stvari, ker smo kratkovidni in ničevni. Kolikokrat grem v pisarno mimo stolne cerkve in vendar jo pogostokrat ne opazim. Po pravici mi očitaš včasih, da sem nespameten. Jaz sem gotovo odpuščen, zgubljen Človek. Da, res še nekaj ti imam povedati. Ko sem se obrnil in ga pogledal, je govoril z našim sekcijskim vodjo in prav dobro sem Čul besede:’ iJiutri pripravi papir, da ga podpišem. Papir, razumeš?1 Sam sem slišal svojo (obsodbo. Zdelo se mi je tudi, da me je prav jezno pogledal, kakor bi se zabliskalo, toda prav po strani. O, jaz nesrečnež! Z'aman ga je skušala soproga potolažiti in mn pregnati stralh. Vendar je, tudi njo Načelo Sjkrbfeti. Mislila si je: vse je mogoče* *na svetu; vsaj vsak dan toliko in toliko uradnikov odpuste iz službe radi malenkostnih Vzrokov, ali pa tudi brez vzroka. 'Ta večer sta Šla oba spat tjrez večerje. Plušev se je ‘tresel, kakor Šiba na vodi. V spanju so ga mučile težke sanje. Videl Je je^en obraz svojega ministra in uradnega slugo, kateri mu donaša odpustnico. Radi velike Žalosti in obupnosti pa kmalu umre in že vidi pogrebce, ki imajo odnesti njegovo truplo. Drugo jutro se je zbudil ves utrujen od težkih nočnih sanj. — Z Bogom, Pena, reče ženi s tresočim glasom, ko Se napoti v službo, In solze so se prikazale v, 'pjegovih očeh. Tudi soproga je ginjena in zdi se ji, kakor bi se poslavljala zadnjikrat, kakjbr bi odhajal Slavko v vojno. Tako se 3e poslavljal Hektor od Andromahe! Cesar je včeraj dopoldne sprejel ministrskega predsednika dr, Wekerla vi petčetrturni avdijenci We-kerle. je cesarju ponovil in utemeljil svojo prošnjo za odstop, katero je prej 'že pismeno vložil. Kakor se čuje, bo cesar pozval ogrsko vlado, naj vodi svoje posle toliko časa-, da se raz vozi j a sedanji položaj. Po avdijeno1. se je Wekerle peljal lq zunanjemu ministru grofu Aerenthalu in imel ž njim pogovor. Košut bo najbrže sprejet v soboto od cesarja, kateremu bo predložil sledeči načrt:i 1, Vlada izroči državno posle ministrstvu neodvisne stranke in bo v 'kabinetu zastopan po enem zaupniku. 2. Ta kabinet bo provizoričen in bo imel nalogo, izvesti volilno reformo, dovoliti vojaške in aneksijske, kredite. Vojaška vprašanja ostanejo nerešena. 3, Bančni privilegij se podaljša za tri leta in store se vsi pripravljalni koraki za samostojno ogrsko banko. — S tem prograr mom najbrže ne bo nič. Prvič Košuti ne more garantirati, da bo mogel posle v tem smislu voditi, ker dima vse neodvisne stranke za seboj, drugič“pa, kar bo on cesarju predlagal, ne pomeni nobenega razvozlanja“. Ali ni to narobe sveti, Če mora imeti cesar v kabinetu enega zaupnika, ko mora biti vendar ves kabinet zaupen organ vladarjev? Rešitev je lei t'a, in bo prej ali slej nastopila: Volilna reforma in uničenje sedanje madžarske oligarhije. Zarota v Srbiji. Iz Zemuna poročajo, da.se je v Bel gradu posrečilo priti na sled zaroti zoper kralja Petra in dinastijo Karogjprgjevičev. Du4a te zarote je baje bivši minister Genčič, ki ga. dolže, da je tudi vodil zaroto zoper umorjenega kralja Aleksandra inj Drago. Advokat 'Novakovič, intimen prijatelj kralja Petra, je izročil kralju dokaze, da se je Genčič že dogovoril z različnimi oficirji, dai odstranijo Karagjorgje-viče in posade na prestol angleškega vojvodo Con-naughta, sorodnika, angleškega kralja1.: Neko ujeto pismo Gončičevo baje potrjuje to namero. Skupščina Mladoturkov. Zadnje 'dni zboruje v Sdlušnu skupščina ml'p-doturške stranke. Razprave so proglašene za strogo zaupne, da 'je težko poizvedeli za kajkšfcie podrobnosti. fV dobro poučenih Ijfrogih zatajujejo, da bo skupščina sklenila razpust vseh klubov za bdin-s?vo in napredek, da s tem omogočijo oblastveni razpust vseh 'drugih narodnih klubov, ki povzročajo v zadnjem Času Mladoturkom velike preglavice. Za ta slučaj so tako Bolgari, kakor Srbi, {kakor se vobče zatrjuje iz popolnoma zanesljive strani sklenili, da sej takoj prične s snovanjem ustiaških čet in z revolucionarno pjrophgando v Makedoniji. Zdi se torej, da bo revolucionarna propaganda v kratkem v Makedoniji zopet oživela, ako se ne bodo Mladoturki premislili, že sedaj izvesti prelom z narodnostmi, ki pa je sicer itak neizogibljiv. Upor v Albaniji. Iz Soluna poročajo, dai se Džavit paši vkljub vsem naporom doslej ni posrečilo ukrotiti upornih Albancev. V zadnjem času lse zdi, kakor da bi s1 svojimi operacijami slabije uspevali, kakor se je preje splošno sodilo. Vest o krvavo odbitem Džavi- V največji skrbi pričakuje opoldne Pena svojega moža. Ko ga zagleda pri vrtnih vratih, trepetalo ji je srce. Se bolj bled kakor zjutraj se nasloni Slavko na ograjo, 'da ne pade. Takoj razume, kaj mu je in hiti mu nasproti. — Naglo po zdravnika! Teci!, zaplove svoji strežnici, ki ji je pomagala vzdrževati moža. — Ne, ni potreba!, mrmra mož polglasno in skoro brez zavesti. Pena joče. — O, nikar! Ne bodi tako vznemirjen! Slavko, živ in »dr a v moraš ostati, in če tsi 'tudi ob) svojo službo! — Ne 'jokaj vendar, vzdihuje PluŠev, med tem pa vleče z levico nekaj iz, žepa. Ministrsko pismo je, poda ga svoji soprogi. — Beri, kaj je pisanega na, tem papirju! — D, ‘že vem vse, da mi ie ostaneš živ, mu odgovori še vedno jokajoča žena. PluŠev išče Še nekaj po žepu. — Bodi {miren sedaj — — Naglo, gospod zdravnik, poglecllte, kaj, mu je!, se obrne proti ravno dohajajočemu zdravniku. Bil je sosed. Zdravnik potipa njegovo žilo, pri tem pa zapazi, da mu je spustil Slajvko nekaj y roko. Lep;a črna škatljica. Zdravnik jo odpre in pravi: — O, red v priznanje, čestitam! Ministrsko pismo je Ulilo navadne vsebine, s kojim se mu je podelil red.-------— * * Slavko moral je potem ostati Štirinajst dni v postelji. Prevelik strah in preveliko, {veselje sta mu škodila. Le malo časa je Še opravljal svojo (službo, in se veselil z ženo odlike. Ta dogodek mu je zapustil trajno notranjo bolezen, katera ga je Črez *Šest mesecev spravila v prezgodnji grob in kot vzrok smrti so zdravniki zapisali: Birokratično skrofulozo! tovem naskoku na Ljamo se potrjuje. Džavit ima občutne izgube na jnrtvecfh in ranjencih. Število padlih se ne da dognati, ker ni od Džavita nobenih poročil,; Število ranjencev pa \se, d/a približno določiti. Tekom sobote so namreč iz Mitroviče po železnici pripeljali v Skoplje okrog 100 ranjencev. Ranjence spremljujoči vojaki prepovedujejo, da jih je v bitki mnogo padlo tako na '(turški, kakor na albanski strani. Laglje ranjene turške 'vojake so pridržali v Prizrenu, težje ranjene pa so prepeljali deloma v Skoplje, deloma v Solun, ker nedostaje Džavit paši tako na zdravnikih, kakpr na sanitarnih četah. Med transportom v Solun je umrlo več vojakov in so jih tu popolnoma na tihem pokopali. V soboto zvečer je na progi Skoplje-Solup popolnoma pogorela vas v bližini) postaje Krivoljak. Zapalili po jo makedonski četnlki-vstaši. 0,genj so baje zanetili Bolgari in sicer iz maščevalnosti,, ker so prebivalci dotične vasi simpatizirali z Grki. Raznoterosti. Odlikovanje. Ob priliki posvečevanja župne cerkve na Dolu pri Hrastniku je imenoval prevzvi-Šeni g. knezoškof dr. Mihael Napotnik preč. g. župnika Antona ^Veternika duhovnim svetovalcem. Preč. g, župniku, ki je to odlikovanje popolnoma zaslužil, iskreno častitamo! Imenovanje. Gardnega jvicestražmojstra majorja Jerneja Andrejka pl. Lfvnograda, pisatelja znane knjige „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini“, je (imenoval cesar za stražmojstra v prvi ar-čierski telesni gardi. Odborova seja S, K, S. Z, se vrši v četrtek, cine 7- oktobra ob 5. uri popoldne v uredništvu „Sl-Gospodarja“. Odklonitev dr, Benkovičevega predloga in „Narodni Dnevnik“, oziroma dr. Kukhvec. V seji deželnega zbora, ko so nestrpni nasprotniki odklonili dr. Benkovičev predlog za po toči oškodovane v celjskem okraju, so se zgražali nad tem činom zlasti poslanci S. K. Z. jOpazili smo pa tudi, da se je radi tega tudi hudoval dr. Kukovec, kar bi gotovo storil tudi vsak pošten Slovenec Narodne stranke. Sedaj pa izrablja dr. Kukovec ravno to zadevo jr „Narodnem Dnevniku“ na naravnost nečuven način nasprotii dr, Benkoviču in pravi, da naj se volilci vseli teh občin zahvalijo idr; Benkoviču, če ne dobijo podpore. Ali ni to postopanje podlo? Taki možje hočejo biti poštenjaki! Sodite jih sami, ki Čutite še kaj slovenski. Svojim vo-lilcem pa javljamo, da sta v tej zadevi itak stavila poslanca Pišek in Terglav predloge iste vsebine in 'deželni odbor, ki sme to podporo deliti po svojem načrtu in svoji sodbi, bi se na to, ali je dr. Benkovičev predlog Odklonjen ali ne, tudi ne oziral, ker se gre tu za pooporo nasproti oškodovanim. Toliko v pojasnilo. Življu bernja m Hefl dr. Kukovec! Ponosna je lahko' Narodna stranka na svojega zastopnika mest in trgovi V Gradcu govori s Slovenci samo nemški, da bi pokazal najboljšim njegovim zaveznikom, kakor Hans Woschnagg, da ni tak proti! Nemcem, kakor se dela stranka na shodih. On je v pr-Vi vrsti le „freiheitlich^;) zato je^vnjet za povišanje tarifov vseh odvetnikov, pa je proti bernji, to pa zato, ker krm povišanje tarifa za odvetnike mnogo nese, kakor on sam upa, od bernje mu pa nič ne pade v žep, ker ga ti „preklicani" župniki in mežnarji nečejoj več Hgkaft» v pisarni. jKler je jako zr/himiv njegov predlog, ga ponatisnemo dobesedno: „Eden izmed najbolj krivičnih in najbolj občutnih davkov je bernja duhovščine in Cerkvenikov. To breme zadeva najbolj revno kmečko ljudstvo, med tem ko mesta in industrijski kraji istega ne poznajo. Pravica ’do bernje se ne naslanja na noben zakon, vzdržuje se temveč iz starih dvornih dekretov na podlagi starodavne navade. Bernja je edino realno breme, {katero pri splošni zemljiški odvezi ni jzapopadeno, in/ je to breme nezdružljivo z današnjimi gospodarskimi razmerami. Stavim torej predlog: Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se poziva kar najhitreje predložiti zakonski načrt za odpravo bernje duhovščine in Cerkvenikov.“ Gradec, dne 29». septembra 1909i. •' Dr. V. Kukovec." Razstava spodnještajerske živine v Gradcu. Oid 26.-28. septembra t. 1. je bila v Gradcu v tfn-dustriehalie razsta(va živine iz Sppdnjjega Stajjerja. Za to razstavo si je pridobil gospod 'Jelovšek zares velikih zaslug. Njegovo neumorno delo mora priznati vsakdo. Razstavljeno je bilo {živine Iz viseh okrajev Spodnjega Stajerja, Veselje je vsakogar navdalo, Če si je ogledal to lepo živino raznih pasmi. Odlikovale so bile vse glave z raznimi darili in premijami. Poslanci {S,.. R{. Z. so obiskali! v torek vsi skupno razstavo; gospod (Jelovšek in njegov asistent Zuipanc sta poslancem dajala pojasnil glede živine. Poslanec Ozmec {ge v imenu poslajncev zahvali v daljšem govoru gospodu Jelovšeku za nje-gojv trud/, ki ga ima mi povzdigo živinoreje) med slovenskim) ljudstvom. Slovepskjn kmetje in posestniki so mu hvaležni za (njegove nasvete in nauke. Razstava dokazuje vspehe neumornega delovanja gospoda Jelovšeka;. Živine so večinoma vsi prodali v .Gradcu 33 do 43 meterski stot. (Gospodi kaplan Sribar je postavil v Gradec dva velikansjka vola, katera je prodal za 1850 K,. Dr. Kukovec nečuveno zavija v „Narodnem Dnevniku“. Ze nekterokrat smo pribili, kako neresnična in lažnjiva so poročila iz dež. zbora v „Narodnem Dnevniku“. V številki od srede piše zopet ta list neresnico, katero je javil uredništvu le dr. Kukovec, da se je poslanec Vrečko čudno opravičeval, da ne zna nemški. Tega Vrečko ni storil, temveč je samo izjavil, da ni tako zmožen nemščine ko materinščine. Iz te laži seveda zopet izvaja napade na slovenske poslance K. Z., ker govorijo slovenski. To pač dr. Kukovcu ni po volji, ki govori tudi v Celju pri sodnikih in nradih samo nemški. Od državnih pogodbenih uradnikov. Ker se bode državni zbor najbrže v nekaj tednih zopet sestal k novi seziji, bodo pogodbeni uradniki pritiskali na to, da pride njih zakonska uloga potom nujnosti še pred začetkom dnevnega reda v posvet, ker drugače se zna zgoditi, da se zopet preloži za več let. Da se pa državna zbornica prisili k nujnosti predloga, se bodo vršila v prvih dneh oktobra po vseh kronovinah avstrijskih velika zborovanja pogodbenih uradnikov, h katerim se povabijo tndi vsi državni poslanci, oziroma oni dotičnih volilnih okrajev. Deželno drnštvo za Štajersko v Gradca je svoje zborovanje določilo na soboto dne 2. oktobra 1909. ob 8. nri zvečer v „Kaufmannshaus in Graz“, Nenthorska ulica. Zborovanje je sestavljeno v štiri referate: 1.) Sedanja draginje, 2.) Denarne pomoči in predujmi na plačo, 3.) Razmere volonterjev in reforma pisaren pri jnstičnih uradih, 4.) Pisarniško pomočniško vprašanje. Nato se bodo sprejela poročila raznih poedinih poslancev in se bodo obravnale razne želje in pritožbe. Radi važnosti tega zborovanja se prosijo vsi tovariši in posebno še vnanji zaupniki, da se tega velevažnega zporo-vanja gotovo vdeleže. Udje tukajšnega okrožja se odpeljejo z osebnim vlakom ob 4. uri 5 min. popoldne v Gradec. v Pozor, kolek! Ce hočete poslati dandanes kako važnejšo vlogo *aki oblasti, tedaj morate skrraj gotovo prilepiti kolek, drugače je neveljavno. Tudi trgovec, če pošilja račune, ki se glase na večji znesek, navadno iste kolekuje. Mi pa tudi vemo, da popolnoma navadnih poštnih pošlljatev ne smemo poslati nekolekjovianih, ampak visako kolekovati z obmejnim kolkom. Naša narodna dolžnost je, da vsi kole-kujemo vse pošiljatve s kolkom, ki ga ima vi zalogi S, K. S, Z, v! Mariboru.,Na vsako pismo kolek: Obmejnim bratom v pomoč! VeleizdajnišKi proces. Minolo soboto, dne 25. septembra je zaključil predsednik T|araboehia glavno razpravo veleizdajniškega procesa. Celih sedem mesecev je trpela/ razprava; bilo je 150 razpravnih dni; — Četudi je Že glavna razprava končana, bo izrečena sodba bržkpne Šele v, drugi polovici oktobra, ker se mora pred sodbo še ysa zbrana sodna snov pregledati, Sodi se, da blo sodni dvor ugodil predlogu državnega prav.dnika Accurtija in bo tudi izrekel predlaganih pet smrtnih obsodb. Bržkone pa bo cesar na smrt obsojene pomilostil. Rektorji živinozdravniških visokih šol. — Cesar je dovolil, da bodo smeli počenši s šolskim letom 1909—10 profesorji na visokih živinozdravniških Šolah na Dunaju in v Lvovu voliti rektorja za dobo dveh let in bosta rektorja za časa svoje službe imela naslov: „magniücenca“. Nemški \in slovenski demonstranti. V Ašu na Češkem so bili uprizorili Nemci velike demonstracije proti nekemu nepriljubljenemu davčnemu uradniku. Uprizorili so bili pravi bombardira proti hiši, v kateri je stanoval omenjeni uradnik, Sodnfjski cenjena škoda je znašala 360 kron. Naslednji dan so našli na dvorišču okoli 800 kamenov. Demonstranti so bil)! otjsojeni 'od 24 ur do 14 dni. Te kazni je treba primerjati s kaznimi, ki so doletele ljubljanske demonstrante. Vendar še ni končana storija! Vsi ti demonstranti so bili na Bienerthov predlog — pomi-lošeenii {Takrat ko se gre za Slovence („strenge Bestrafung“, ko se gre za Nemce milost! Razglas c. kr. deželnega finančnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu v| zadevi pbrokov za vplačilo neposrednih davkov v IV, Četrtletju 1909. Tekom IV. četrtletja 1909 postanejo: neposredni davki na Štajerskem riotekli, oziroma plačni v naslednjih obroki!'.: I, Zemljiški, hišno-razredni in hiŠno-najem-ninski davekj ter ,5 odstotni davek od najemnine o-nih poslopij, ki so proste hišno-najemn5nskeg|a davka in sicer: lOmcsečni obrok dne 31. oktobra 1909, llmeseem obrok dne 30.novembra 19091, 12mesečni \0-broik dne 31. decembra ,1909, II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dejanju računov: |41etni obrok dne 1. oktobra 1909. III. Ren-tnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer Žpoluletni obrok dne 1. decembra 1909, Ako se navedeni davki, oziroma pripadle deželne doklade ne vplačujejo najkasneje 14, dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj se morajo plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v smislu postave z dno 15. januarja-1904., dež. izak. Štev. 17 tudi od deželnih doklad, Če skupna letna, dolžnost presežo znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za ,vsa.k jzamujen dan 1,3 v in se morajo izračunati ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti, Ako se davčna dolžnost ne vplača v Štirih tednih pa preteku plačilnega roka,, izterja ;se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti potom predpisanega prisilnega postopanja. Igranje v ogrski razredni loteriji je prepove« dano. S 1. majnikom leta U897 se je uvedla na Ogrskem takozvana ogrska razredna loterija. Igranje v tej razredni loteriji je v \Avstriji prepovedano, kakor sploh vsako igranje y inozemskih kakorkoli urejenih loterijah. Tako oni, ki p hodaj a srečke ogrske razredne loterije, kakor oni, fin si take ^srečke nabavi,