Leto XY.
V Celju, dne 28. julija 1905. 1.
Stev. 59.
DOMOVINA
rejništvo je v Schillerjerih nllcah St. 8. — Dopise blagovolit« frankirati, rokopisi m a« vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mfesece 2 kroni. Za Ameriko in drage dežele toliko reč, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina m pošilja upravništvn, plačuje se vnaprej.
Za Inserate se plačuje 1 krono temelja* pristojMae ter od vsake petit-vrste p« 30 vinarjev ta vsakokrat; sa večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten ]
„Nemško Celje".
Z velikanskim hruščem in truščem, z bahatim pompom so praznovali ,,nemški"' Celjani v sredo uložitev temeljnega kamna za svoj narodni dom ..Deutsches Haus". Prišel je ob tej priliki dunajski pevski klub „Schubertbund", da jim je delal šta-fažo, da so mogli z večjo aroganco kričati v svet o nemškem Celju. Drugače bi bila vsa slavnost izpadla grozno klavrno, da ni bilo v njihovo sredo tujih pevcev, ki so prišli iz juga, kjer so delali pot nemški misiji, kjer so pripravljali tla nemškemu „Drang nach Osten".
Ta dan se je reprezentiralo celjsko nemštvo v vsej svoji nadutosti; kar se je le dalo, so pokrili z hrastičjem, obdali s prušaškimi prapori, da bi dokazali s silo, da smo tu na nemški zemlji. Vidi Sd iz tega, da je to psevdonemštvo celjskih renegatov na slabih, kraljevih nogah, ker morajo šele na zunaj kazati svoj »germanski'1 značaj Kriče in tulijo „deutsch, deutsch" kot otroci, da jih ni strah.
Da je danes še Celje kolikor toliko nemško, to smo nekoliko zakrivili Slovenci sami, ker se nismo dovolj brezobzirno postavili po robu na-padajočemu in izzivajočemu delovanju meščanskih renegatov. Premalo železne doslednosti je v nas, da bi odbijali jekleno pest, ki tolče na naš narodni tilnik. Celje je ena nemških postojank, je steber nemškemu mostu od Belta do Adrije. Zato je naravno, da ga Nemci branijo z vsemi močmi, da mu prihaja pomoč ne le iz vse nemške Avstrije, temveč tudi iz nemškega „rajha". Razumljivo je, zakaj celjski renegatje branijo na vse kriplje nemški značaj mesta; kadar se začnetpodirati ta nemška trdnjava, bodo meščan j e-trgovci prvi, ki bodo to občutili na lastni koži,
Prusaške zastave, ki so vihrale .s celjskih streh, nas morajo dvigniti, vzbuditi iz nedelavne letargije, iz zaspane nemarnosti! Vsak naj si potrka na prsi in pomisli, ali ni tudi sam nekoliko kriv, da se šopiri še vedno nesramni tujec po celjskih ulicah, sredi slovenske dežele! Vsak naj si priseže, da hoče vedno in povsod ostati dosleden narodnemu principu gospodarske osamosvojitve!
Ponosni in zavedni, podpirajmo samo Slovence! Našega političnega društva pa čaka še velika naloga: Organizirati okolico, da bo podpirala bolj zvesto slovensko trgovino in obrt v Celju! Kadar se to zgodi, bo utihnil „heil u. sig", tudi ne bodo več prisegali na Bismarka.
„Durch mu s s des Kiel es Erz", te impertinentne, izzivalne besede so izobesili celjski Nemci pred stavbišče nemške hiše. Železni rob germanske ladje mora prodreti skozi slovenske dežele do Adrije! Slovenski jez naj pade pod železno pestjo germansko! Znan nam je že izdavna ta namen, in zato se oborožujemo, da nikdar ne doseže tega cilja nemški zmaj! — Zato mora biti konec vsej naši nedelavnosti ali nesdoslednosti, ki nas je privedla tako daleč, da smo danes politično oslabeli in onemogli. Priznajmo si, da smo krivi sami, da triumfirajo Nemci nad nami: Slovanska slabost naša je zakrivila to. Ali hočemo ostati vedno nakovalo, vedno naj nemška kladiva kujejo na naših glavah?
Celje je ena postojank v.senemškega gibanja; kakor ga oni krčevito branijo, ravno tako z vsemi močmi delajmo mi zoper, nemško prodiranje. Tisočletna zgodovina gojpoi^rskega boja med Slovani in Nemci je zgodovin* u«pl-cstsiiiega prodiranja od nemške strani. Od 1. 800 do 1. 1800 je izgubilo avstrijsko Slovanstvo v tej borbi okoli 89.500 kvadratnih kilometrov zemlje. V teku tisoč let smo izgubili Slovani na leto povprek po 98 kvadratnih kilometrov zemlje. To je strašna izguba! In od L 1880. smo zopet izgubili mnogo, in vedno fiaprej sega nemška požrešnost. „Durch muss des Kieleš Erz!"
Vse slovenstvo mora v dejanjski boj zoper germanski naval! Mi, ki čuvamo Jugoslavijo proti severu, se moramo prvi zavedati, v kako nevarnem položaju smo, na kako važni postojanki živimo. In ta boj postaja vedno resnejši, zakaj začenja se nova faza tisočletne borbe med Slovanstvom in Germanstvom. Ali celjski Slovenci še ne bomo spoznali, kako resen je naš čas, kako zahteva od nas najenergičnejšega narodnega dela na gospodarskem in političnem polju! Zmagoslavni streli, ki so nam doneli na uho, naj nas vzpodbujajo k
še večjemu uporu proti nemški nadutosti. Boj nam je napovedan, in mi se ne umaknemo! Naša pot je med narod, in žnjim je naša bodočnost.
Slavna županstva in občinska predstojništva!
Gotovo ste že opazovali tok časa in razvoj raznih korporacij ali družb, opazili ste, da se vsak stan, vsak sloj druži kolikor mogoče tesno med seboj, da potem lažje, pa tudi uspešneje zastopa svoje koristi in si izvojuje zmago. Take združitve še dosedaj nismo opazili pri gg. županih in občinskih predstojnikih. Tudi tem je treba organizacije ali združitve in ta potreba narašča, tembolje, ker visoka c. kr. vlada in razni uradi zahtevajo čimdalje več delovanja od županstev in. občinskih predstojništev v takozvanem prenesenem delokrogu.
V	takih slučajih potrebujeta župan in občinski predstojnik sveta, v kolikor je dolžen taka dela opravljati in kako jih naj opravlja, kako naj postopa napram c. kr. vladi in uradom, ki so slovenskemu narodu naklonjeni in kako napram onim, ki niso naklonjeni, kaj naj stori, ako ga hoče {iredsffijna oblast šikanirati ali mu nagajati morebiti zaradi tega, ker uraduje v slovenskem jeziku ali iz kake druge osebne mržnje političnih uradnikov.	•
Kje pa naj išče sveta, s kom se naj posvetuje? Mnogokrat je v zadregi, bodisi, da noče nadlegovati, da mu brani njegov stanovski ponos ali pa nima pravega zaupanja, bode li se mu prav svetovalo ali ne.
V	tem ravno se vidi potreba združitve. Taka združitev gg. županov in občinskih predstojnikov pa je najbolje umestna v kakem političnem društvu.
Politična društva naj bi bila ognjišče in zaščita vseh županov in občinskih predstojnikov, pri njih naj dobe isti vsa potrebna navodila in pouk v njihovem težavnem in odgovornosti polnem poslovanju, k njim naj bi se zatekali na posvetovanja itd. Politična društva naj bi rade volje in brezplačno svetovala in odgovarjala v vseh
LISTEK.
Pevčevo srce.
Ruski spisal Kn. Fedor Kosatkin-Rostovski.
Poslovenila U č k a.
(Konec.)
Minila je noč, minil dan in nov mrak se je spustil na zemljo.
Utrujen in bled, na penečem se konju, se je vračal vitez v svoj grad. Plašč je imel okrvavljen. Dospevši v grad izroči konja služabnikom ter hiti naravnost k devojki. V rokah je nesel nekaj skrbno zavitega v star, raztrgan plašč.
Ne spregovorivši z nikomur besede, gre naravnost v dekličino sobo in razvije pred njo skriti predmet. V rokah je držal kristalno kupico, v njej krvavo človeško srce.
„Jaz sem videl tebe skupaj s pevcem", vzklikne jezno vitez.
„Ti si me izdala, a mi bodeš zato plačala. Jaz sem te vzel ubogo in zapuščeno: jaz sem te rešil iz strašne nevarnosti. Dal sem ti srečo, bogastvo, bil tvoj rob, a ti si me izdala. Umreti
moraš zato in sicer grozne počasne smrti. Zaprl te bodem tja v stolp, da živa duša ne more do tebe. Gladu bodeš umrla. Tja v stolp ne dospe nobena pesem več do tebe in noben pogled ne bode srečal več tvojih lažnjivih oči."
„Jaz sem nedolžna pred teboj", odvrne ona, „ti me moreš ubiti, a jaz te nisem izdala."
„Jaz sem ubil tvojega ljubimca", ji seže v besedo. „Jaz sem mu iztrgal srce iz prsi. Moj čarovnik ga oživi in ono mi ponovi iste pesmi, katere ti je on pri slovesu pel. Ono mi pove, s čim je pevec omamil tvoje srce. Ako se skaže, da si nedolžna, tedaj ti odpustim. Sicer sem pa prepričan, da lažeš; videl sem te z lastnimi očmi, kako si ga poljubila.
Ne pustivši jej časa opravičiti se, hiti vitez iz sobe.
Nezavestna se deklica zgrudi na mramornata tla temne sobe.
* *
Oprezno držeč v rokah kupico s pevčevim srcem, napoti se vitez v podzemne prostore grada.
Po dolgih, ozkih hodnikih dospe v okroglo sobo brez oken, razsvetljeno le z zelenkastim ognjem, gorečim sredi prostora.
Retorte, steklenice, lobanje, razna čudna orodja, meči, klešče, trinožniki, svečniki s čudnimi figurami napolnjevali so prostor. Okolu sten v visokih omarah so bile razne čarovniške knjige.
Vitezu je postalo grozno, ko je stopil v ta skrivnosten prostor. Tu je našel čarovnika. Bil je odet v plašč, podoben meniškemu, s kabalističnimi znamenji, všitimi s srebrom na njem. .S čarov-niško palico je nekaj mešal v kotlu, postavljenem na trinožniku nad ognjem. Čuden duh se je razširjal po sobi.
„Zakaj si to storil?" rece čarovnik, Kažoč na kupico, katero je vitez še vedno držal v rokah." Ali ti nisem pravil, da slepa zavist in ljubosumnost naj ti nikar ne zastrupi srca? Ti me nisi slušal. Izvršil si strašen zločin, za kar te bode kaznovala višja moč. Ti hočeš vedeti, kaj je pesnik govoril tvoji izvoljenki. Dobro. Vedel bodeš. Jaz oživim za kratek čas njegovo srce in ponovilo ti bode pesem, katero je on pel zadnji trenotek tvoji krasotici; a pomni, bolje je, dame ne siliš k temu, da si ne nakoplješ še večjih nesreč."
„Jaz hočem vedeti resnico", zlobno zavpije vitez. „Kaka še večja nesreča me more zadeti
zadevah, tikajočih se poslovanja in uradovanja v občinskih zastopih, sestavljala rekurze in pritožbe, ki so potrebni v obrambo slovenskega jezika in narodne posesti, prirejala potrebne shode s poučnimi govori itd.
V	to svrho pa potrebujejo politična društva podpore; pristopiti bi morali vsi župani, občinski predstojniki in tajniki brez izjeme kot redni člani k političnemu društvu dotičnega političnega okraja; nadalje bi morali isti poskusiti, da pridobijo za društvo tudi druge odličnjake in rodoljube, posebno tiste, ki se zanimajo za politično delovanje.
Iz tega bode sledilo, da bode društvo gmotno dobro opremljeno tudi lahko več storilo in vspeš-neje delovalo za slovenski narod.
Društvo ima pri prirejevanju poučnih zborovanj in ostalem poslovanju mnogo stroškov in gotovih izdatkov, ne more se pa zahtevati od odbora, ki žrtvuje dragi čas in svoj trud, da bi še prinašal gmotno žrtev.
Opirajoč se na navedena dejstva, vabi podpisano politično društvo ,.Naprej" vse župane, občinske predstojnike in njihove tajnike celjskega, brežiškega, konjiškega, rogaškega in slo-venjegraškega političnega okraja, da pristopite kot redni člani istega.
Kakor hitro se bode večina gg. županov, občinskih predstojnikov in občinskih tajnikov oglasilo za pristop,*) se bode sklical občni zbor, na katerega se bodo povabili vsi redni člani s posebnimi vabili.
Takrat pa bodete imeli priliko, da izvolite v odbor može, katerim največ zaupate in od katerih pričakujete, da bodo storili največ koristnega za blagor zatiranega slovenskega naroda.
In ako bodete zbrali prave može, ki so vneti za blagor in koristi slovenskega naroda in ki so pripravljeni žrtvovati vse svoje moči, da ga privedejo na višek blagostanja in naobrazbe, potem bodete naši skupni stvari sami največ koristili. V to pomozi Bog!
V	Celju,' dne 21. malega srpana 1905.
Za politično društvo „Naprej'
Dr. Jos. Karlovšek 1. r.
_ t. č. predsednik.
Janez Bovha 1. r. t. č. tajnik.
*) Oglasitev se lahko prijavi po nakaznici, s katero se pošlje pristopnina po 1 K in letnina po 4 K, skupaj 5 kron.
Hrvatska pisma.
Zagreb, 25. julija 1905.
n.
Ako bi na Hrvatskem stanovali sami Hrvatje, smo prepričani, da v njej ne bi' bilo nikdar takšnih strank, kakor obstoje sedaj. Ker morate vedeti, da se dober del naših strank hoče sporazumeti z bratskim, srbskim narodom, ki ga je pri nas okrog 600.000 duš, a dve, tri stranke nočejo v obče niti vedeti za Srbe, nego se bore proti njim, mestu da bi se vse stranke borile složno proti skupnemu neprijatelju Magjaru in Nemcu. Nepriznavanje Srbov od strani Hrvatov se mi zdi tako, kakor, ako bi rekel kak Nemec, da na Štajerskem ni Slovencev.
kakor da me je izdalo najljubše bitje. Oživi to srce, ali, prisegamti, še tvoje ti iztrgam iz prsi.
Na to mu čarovnik ničesar ne odgovori, vzame mu kupico iz rok in nagnivši jo nad kotlom, spusti notri srce.
Strašen ropot, podoben gromu, je nastal pri padcu srca v kotel. Zeleni plamen se je majal pod kotlom in siv, dušljiv dim je napolnjeval sobo.
Čarovnik nariše krog na tleh, v katerega stopita z vitezom ter začne naglo izgovarjati za-klinjanja.
Takoj se iz kotla začnejo vzdigati pene in modrikast dim, kakor meglica, polagoma se spre-minjaje, dokler ni zavzel človeške podobe.
Podoba je postajala vedno bolj jasna ter se bližala krogu, v katerem sta bila vitez in čarovnik. Pri krogu je obstala in uprla svoj pogled v viteza.
Vitez je spoznal te oči. Pred njim je stal ubiti pesnik.
Siromašen plašč ga je odeval, lutnja mu je visela za pleči. Njegove oči so žarele, a ta žar je pričal o tipljenju. Vitez je dobro poznal izraz teh oči, saj so ga ravno tako milo in proseče gledale, ko je trgal srce iz pevčevih prsi.
Mi imamo v vsem 12 političnih strank, a to je za majhen narod, kakor je hrvatski, zelo mnoga. Ko bi vsaj te naše politične stranke bile za časa volitev složne, bi mogle izvojevati lepe uspehe, ali nasprotno niso niti ob volitvah složne, ker jim ni toliko za narod, kolikor za mandate. Kadar pa ni volitev, tedaj obstoji delo naših strank večjidelj iz osebnih prepirov. Napadajo se poedini prvaki naših strank, njihovo privatno življenje se izrablja v osebne svrhe, kratko, tira se nedostojna politika, ki mora nehati. Mora, ker naš dobri narod ne potrebuje takšne politike, ki ne samo ne deluje v njegovo korist, temveč mu celo škoduje. Cilj naše politike, in naj si bo katerekoli stranke, mora biti: Vzbudite naš narod, ker samo zaveden narod se more boriti za svojo svobodo, a nezaveden narod ostane suženj v temi neznanja, ostane slab, vsak politični slepar ga more izrabiti v svoje svrhe, a na koncu konca se zgodi, da da svoj glasmagjarom za en golaž in za čašo pive.
Ako pomislimo, da je pri nas med narodom okoli 80% ljudi, ki ne znajo čitati, ni pisati, nam bode jasno, zakaj nam je treba narod z vztrajnim delom, a ne s političnimi frazami buditi k zavesti. Najprej treba narod naučiti čitati in pisati, treba mu priljubiti knjigo, a potem ga uvesti v politiko. Zadnji čas se tudi pri nas mnogo dela med narodom, a niti to delo ni povsem dobro, ker n. pr. ni to delo za narod, ako neka stranka izdaje svoj strankarski list za ljudstvo in narodu očrnjuje svoje politične protivnike.
Ljudski listi bi morali narod bodriti k či-tanju dobrih knjig in poučevati ga v gospodarstvu. Pravo delo med narodom obstoji v ustanavljanju ljudskih knjižnic, ki med nami jako lepo napredujejo, potem v ustanavljanju Raiffeisenovih kmetijskih zadrug, ki jih imamo že okrog 200, in ki so našemu narodu v največjo korist, ker mu za male obresti posojajo denar, ga ekonomsko podpirajo in trgajo iz rok vaških skopuhov. S pomočjo teh zadrug si je že na sto in sto kmetov opomoglo, poplačalo svoje dolgove in si nabavilo gospodarske stroje. Mesto osebnih prepirov bi morale naše stranke tekmovati v ustanavljanju omenjenih zadrug in knjižnic, in oni bi moral veljati za pravega rodoljuba, ki bi več kmetov naučil čitati in pisati, ki bi več ljudskih knjižnic ali več kmetijskih zadrug ustanovil. Kadar bode naš kmet duševno prosvetljen in zaveden, a gospodarski močan in neodvisen, bomo zamogli lažje računati na njegovo neomahljivost v narodni stvari, ker bo on s svojim bistrim razumom znal obračunati z narodnimi neprijatelji in zatiralci vsake vrste.
Naša vlada iifj tC^narja za mnoge nepotrebne stvari, a za šole noče dosti žrtvovati. Zato nimamo ni daleko dosti šol, in je zato mnogo vasi brez šolskega pouka. Ako pri drugih narodih vlada ne ustanavlja šol, jih ustanavlja plemstvo, bogataši. A pri nas je povsem nasprotni slučaj. Naši aristo-krati in bogataši so yzgojeni večjidelj v tujem — nemškem ali magjarskem duhu, oni samo sesajo denar iz naroda, a mu ne dajo šol, temveč gredo celo tako daleč, da snujejo na dvojih posestvih magjarske in nemške šole, v katerih se naša deca odtujuje materinemu jeziku. Dovolj pove dejstvo, da je pri nas že okrog petdeset magjarskih in istotoliko nemških šol,v a kaj nas zato čaka, ni treba naglašati. Tudi pri vas na Štajerskem je nemška šola napravila iz mnogih vaših sinov renegate in največje protivnike svojega naroda. Taka je naša usoda.
V Dalmaciji so nas hoteli poitalijančiti, v Hrvatski in Slavoniji so nas hoteli najprej po-nemčiti, kar se jim ni posrečilo, a zdaj nas hočejo pomadžariti. No, zastonj vsi poskusi, ker smo še vedno žilavi in zmožni, da se z nasipi zavarujemo proti tujemu hudourniku.
Čarovnik je nadaljeval svoja zaklinjanja in pevec se je jel polagoma probujati. Njegove roke so segle po lutnji in bilo je pričakovati, da bode vsak čas zapel. .
„Kaj hočeš vedeti?" vpraša starec viteza.
„Ukaži mu zapeti pesem, katero je zadnjikrat pel in po kateri ga je poljubila", odvrne vitez. „Naj mi zapoje poziv k ljubezni in strasti, s katerim je omamil mojo ljubico. Naj zapoje pesem, katero sva slišala v stolpu. Jaz hočem poznati besede te pesmi."
Čarovnik dalje zaklinja in pevec se popolnoma zavč. Nežno zabrenka po strunah in milo zapoje znano pesem.
Pazljivo je vitez poslušal, zamislil se in se trudil razumeti skrivnostni pomen.
Pevčevo srce, oživljeno po čarovniku, je pelo: Ne toži, ne muči si duše v sanjah, Ne zovi vrnitve pomladi. Dovzetna le za grozo in strah Ne bodi v svoji duši mladi.
Sreča naša — ni sreča strasti, Ni zadoščenje podle narave. V duši krepostni se ona blesti. Sreča naša je v zvišeni, čisti ljubavi.
Sokolski vesinik.
— K sokolskim izletom. Slovensko Sokol-stvo napreduje sicer v zadnjih letih z velikimi koraki, vendar mu do one sokolske popolnosti, do sokolskega uzora, kakršnega je nam postavil ustanovitelj „Sokolstva" dr. Miroslav Tyrš, še mnogo nedostaja.
Prevrat k boljšemu se je v slovenskih so-kolskih društvih pojavil najpoprej v telovadnici. Sprejeli smo češki uzorni telovadni sistem, češko disciplino in češko bratstvo. Ni šlo to tako lahko! Šele po trdem, večletnem boju smo dosegli današnje uspehe. Danes smo že tako daleč, da se v naših telovadnicah poučuje telovadba sistematično, bratski „Ti" med telovadci pričao sokolskem bratstvu, in disciplina je v telovadnici tudi po večini uzorna. V telovadnici smo tedaj zelo napredovali, le žal, da tega napredka ne moremo vedno pokazati tudi v javnosti. Na sokolskih izletih, kjer bi se morala najbolj demonstrirati sokolska disciplina, moramo z obžalovanjem priznati — da je želeti več discipline, Nimamo v mislih društvene discipline, to je poslušnost povelj i. t. d., ta disciplina se razume sama ob sebi, v mislih imamo n o-tranjo disciplino, ki nalaga vsakemu posamezniku zdržljivost v vsakem pogledu, dostojno in plemenito vedenje, čuvanje svoje in društvene časti, tako da ne more skvariti nobeno nesoglasje utiša celega izleta.
Kako pa je razumeti te zdržljivosti ?
,.Vse z mero" je najkrajši odgovor.
Če nas premoči dež prav do kože, to ne vpliva nikdar tako neprijetno, kakor če se en sam udeleženec „premoči" — znotraj. Dobro razpoloženje in veselje, ki je vladalo na izletu, kmalu mine, ker teži vsakega zavednega brata skrb, da bi znotraj „premočeni" udeležnik ne storil kaj takega, kar bi škodovalo društveni časti.
Veselje, šala in dovtip, vse to daje sokolskim izletom privlačno silo glede udeležencev, ali tudi tukaj mora ostati Sokol vedno v mejah dostojnosti, ne sme se nikdar ponižati do umazanih dovtipov.
Sokolski kroj služi pri izletih, da se doseže v naših vrstah enakost tudi na zunaj in da bi se poleg tega celota dostojno in impozantno repre-zentovalo. Žal samo, da se je v tem pogledu že toliko grešilo in se še greši. Koliko članov ima vsako društvo, kteri se samo takrat čutijo Sokole, kadar se oblečejo v sokolske obleke in kateri si mislijo, da je pojem Sokolstva z rudečo srajco, s pasom in peresom izčrpan. Da na takih Sokolih ni razven sokolske obleke nič sokolskega, je razumljivo. Vemo, da lepša obleka še ne olepša duha. Zato pa je treba povdarjati, -da so sokolski izleti le dopolnjujoči del sokolske delavnosti in da je na njih zabava podrejena stvar. V mislih pa nismo imeli pri tem naših sokolskih veteranov, ki radi svoje starosti ne morejo vec sodelovati pri društvenem delovanju, pa se na izletih še vedno radi pridružijo sokolskemu praporu in tudi gmotno podpirajo naše stremljenje. Oni so vedno dobrodošli v sokolskih vrstah in izkazuje se jim splošno spoštovanje.
Namen sokolskih društev je telesna in nravna okrepitev slovenskega ljudstva. Tedaj imajo sokolska društva vzgojevalen namen. Po raznih potih lahko delujemo na to, ali pa mislite, da je poslednja priložnost na izletih ? Nikakor! Če se bodo sokolski izleti v vseh ozirih vršili po načelih sokolske vzgoje, se bo kmalu njih važnost pokazala v še svetlejši luči. Na izletih prihajamo v dotiko z najširšimi vrstami našega ljudstva. To ljudstvo, gleda na nas, kakor na cvet naroda. Ali ni potem naša dolžnost dati mu najlepšega vzgleda?
Red, točnost in disciplina, s temi lastnostmi se lahko prikupimo našemu ljudstvu, to bo povzdignilo ugled slovenskega Sokolstva. To pa do-
Bodi srečna! Saj vitez te ljubi tvoj, Brez doma, kakor ptica, poet Pojde dalje, podobo tvojo nese seboj — Brez nade v širni daljni svet.
Tujca nikdo te ljubiti ne sili, S strastjo brezumnega gorja. Prebudil s sna sem duh tvoj čili In odgnal ti bojazen s srca.
Pesem je umolknila, bledi vitez, krčevito držeč se za roko čarovnika, je ves trepetal. Čarovnik je molčal. Prikazen je bledela.
„Naj poje tisto pesem, katero je pel pri odhodu", reče tiho vitez.
Čarovnik se zgane. Trudi se ponoviti zaklinjanja, a besede mu prihajajo le počasi iz ust.
„Moje moči pešajo", odgovori, ne vem ali se mi še posreči."
„Govori vendar, govori", oblastno zašepeče
vitez.
Na novo zaklinjanje začne prikazen zopet
peti:
1. Ne čakaj tolažbe ob brezumne strasti, V njej je le greh. Ona je kratka prikazen slasti Zemeljskih uteh.
sežemo le tedaj, ako se vsi podredimo volji enega. Celota se mora ponašati z redom in disciplino, posameznik pa z nravnostjo in plemenitostjo. K temu cilju pa je treba le to, da bi bil vsak posameznik toliko pameten, da bi razumel, da je samo član celote, da pa ima svoj delež na vsem, kar celota doseže dobrega ali slabega. Nikdo in nikjer ne sme svoje osebe staviti v ospredje, čast Sokolstva mora biti nad vse. Disciplina in red, te lastnosti morajo dičiti vsako slovensko društvo. Tyrš pravi: „Orožje v vsaki pesti. Uredba vojaška, stokrat, tisočkrat bodi to povedano!" —k.
0 Rusiji.
Rusija je zapletena v grozno vojsko z Japonci; med tem pa, ko se bori z inozemskim sov-ragom na življenje in smrt, ji žugajo še večje nesreče, še večji poraz doma, vse se dviga proti brezobzirnemu in pogubnemu absolutizmu, oziroma proti vladi velikih knezov in hoče porabiti zadrego vlade v dosego svojih namenov.
Nepravično bi bilo, obsojati samega carja za odgovornega vsega zla v njegovi državi. Same prve glave v rusijski državi kažejo, da nima niti v nobeni ustavni državi monarh tako malo resničnega vpliva na usodo svoje države kakor v rusijskem samodržavju. Car stoji kljub svoji ne-omajeni oblasti pod vplivom krogov, katerih sile prelomiti ni tako lahko, kakor bi se komu dozdevalo. To umeti je mogoče iz sledečega: Med najvplivnejše ljudi v Rusiji spada 33 velikih knezov, najbližnjih članov carske rodbine, ki dobivajo vsled svojega pokolenja iz državnega zaklada po 2,400.000 kron letne — plače, torej vsi vkup 80 milijonov. Oni imajo toliko posestva, da zavzemajo več kakor tretjino vse zemlje evropske Rusije; razven tega imajo še 325 palač in gradov ter vzdržujejo 20.000 raznih poslov.
K temu treba prištevati še stotisoče raznovrstnih velmož in najvišjih vojaških in civilnih uradnikov, katerih se drži velikansko število uradnikov po vsej državi. Za vse te ljudi je sedanja vladna obika ugodna in bi se ne dali pregovoriti tako lahko in brzo za kako premembo, — da bi se jih pa v to prisililo, ga ni sredstva.
Iz tega se da spoznati, da so politični uboji v Rusiji le pojavi nezdravega stanja države in ga ne morejo premeniti. Tako se ne more tudi revolucijskemu gibanju v Rusiji pripisovati velikega pomeha, ker je vrh tega inteligentni sloj v Rusiji raznoroden in zato slab, šibek; široke mase naroda, ki so istotako raznorodne, pa so temne, neprosvitljene, nezmožne, da bi uvedle nov red v državi. Le kaka splošna katastrofa ali kak splošen, ne enostranski socializem, imajoč v programu izboljšanje vseh družabnih odnošajev, bi mogel provzročiti kako premembo v državni upravi.
Ruska inteligenca, v kolikor ni izšla neposredno iz rusijskega, velikoruskega naroda, je zbrana iz celega sveta, so renegati, ravnotako neodkritosrčni proti narodu, katerega so se oklenili, kakor i ljuti, kruti proti njim, nad katerim hočejo gospodariti. Jasno je, da mora rusijski narod od teh tujcev in renegatov ravno tako mnogo pretrpeti, kakor drugi narodi Rusije. Z rusijskim narodom, s pristno rusijsko inteligenco bi bilo možno živeti v slogi; oni ne sovražijo Rusinov-Ukrajincev. Le vseh mogočih renegatov — uskokov je nemogoče se ubraniti, a med njimi so docela tujci, deloma pa že udomačeni. Lep del sedanjih odločilnih krogov je po svojem pokolenju povsem tuj ruski državi. Ko čitamo zdaj taka imena, kakor Ljamsdorf, Pleve, Vitte, Kleigels, Stesselj, Stakeljberg, Pflug, Vitheft, Rajcenštajn, Keller in še mnogo drugih podobnih, se nam zdi, da se ne vojskuje z Japonci Rusija, ne slovanska, ampak kaka nemška država.
2.	V zabljenjn večnem zaman
Iššeš svoj raj. Na življenje, polno nakan, — Ne godrnjaj.
3.	Ljubav in dolžnost, stremljenje navzgor
V sebi razvij. In milostno k pevcu, solz svojih izvor. Obrni oči,
4.	Odkoder je prišel, potom tistim
Odide. Dosti. V njem je srce, polno s čustvom čistim. Oprosti . . . Oprosti! ....
Poslednji zvoki so komaj še dospeli do po-slušajočega viteza. Bled, trepetajoč, poln kesanja, se spusti pred prikazen, a ta je v tem trenotku izginila. V sobi je nastala tema in v kotlu na trinožniku je bil le še kupček pepela.
To je bilo vse, kar je ostalo od pevčevega
srca.
* ^ * *
Osramočen, na duhu pobit, hiti sedaj vitez v stolp k svoji izvoljenki. Duri so bile zaprte. Zaman trka, zaman bije po vratih.
Jezen radi svojih neuspehov, ukaže slugam vlomiti jih. Vitez plane v sobo. Išče devojke, a
Domače in druge vesti.
—	Gospode župane, občinske predstojnike in tajnike celjskega, brežiškega, konjiškega, rogaškega in slovenjegraškega političnega okraja opozarjamo na poziv političnega društva „Naprej" z dne 21. t. m. v današnji številki. Ker se namerava sklicati koncem meseca avgusta t. 1. občni zbor, na katerega se bodo povabili posebej vsi župani, občinski predstojniki in tajniki, tako da bode ob enem tudi shod vseh občinskih predstojništev celega Spodnjega Štajerskega, prosimo, da se slavna županstva temu pozivu nemudoma odzovejo. Zelo bi nam ista tudi ustregla, ako se izjavijo, kateri čas bi bil najbolje primeren za prireditev takega shoda. Želja večine se bode upoštevala ter se pravočasno naznanila. Vsi dopisi naj se naslovijo naravnost na politično društvo „Naprej" v Celju, Rotovške ulice št. 19.
—	V Št. Ilju bo 13. avgusta velika slavnost. Naša narodna dolžnost je, da se te slavnosti udeležimo, pri kateri bo sodelovalo tudi pevsko društvo „Maribor". Tudi nekatera druga narodna društva so obljubila svojo udeležbo. Torej 13. avgusta v Št. Ilj!
—	„Deutsclies Haas" in njegovi dolgovi. V zadnji list se je vrinil naslednji pogrešek. Celjski „Deutsches Haus" je namreč dolžen celjski mestni hranilnici 384.680 K, mariborski pa 44.800 K, torej obema vkup 429.480 K. — Celo posestvo s hišo (Gugenmossovo, prej Tappeiner-jevo) vred so kupili za 172.000 K, dobro dvojno vrednost. In na tej stvari je več kot trikrat toliko hranilnič-nega denarja, kakor iznaša nakupna cena. Res, vzorna hranilnica!
—	Koncert in veselica v Žalcu dne 23. t. m. je nudila mnogobrojno došlim domačinom, Celjanom in drugim Savinjčanom vse, kar se more pričakovati od narodnega trga. Koncert pod vodstvom g. R. Vrečarja je nudil poleg že znanih pesmi posebno še z izvirnimi skladbami g. pevovodje estetično lep užitek, pri katerem smo občudovali tudi naravno lep mezzosopran gospice Malči Virantove v težki koncertni pesmi g. Prohaske. G. Vrečer je prejel v znak priznanja venec s trobojnicami. Na tem uspehu tudi g. Vrečarju ča-stitamo, a čestitano bodi odboru žalskega pevskega društva „Edinost", ki je pod vrlim vodstvom svojega velezaslužnega predsednika Vabiča pokazalo, kako ve odlikovati svoje, za narodno delo zaslužene može. Kot gost se je udeležilo koncerta tudi slovensko pevsko društvo ..Vranska vila" in im-poniralo s svojimi slikovitimi društvenimi znaki. — Med koncertom se je razvila neprisiljena prav živahna veselica z najraznovrstnejšim programom, pri katerem so si pridobile krasne žalske gospice mnogo zaslug za društvo in mnogo pripomogle, da je tudi materijelna stran prireditve bila prav ugodna. — „Sokol" je ponosno razkril svoje peruti in v žalskem naraščaju smo videli uspeh, ki je le umljiv če se ve ceniti pedagogiški sokolski pouk, kakor ga je vpeljal in ustvaril g. Smert-nik. Ena najlepših točk dnevnega reda je bila javna telovadba Celjskega in Žalskega Sokola. Nad 30 telovadcev je nastopilo s prostimi vajami. Žal, da te lepe in težke vaje niso prišle tako do veljave radi zelo neprimernega telovadišča. Po prostih vajah so nastopili Žalčani z 2. vrstama na drogu in bradlji. Zeli so mnogo zaslužene hvale. Videli smo jih izvajati na orodju že jako težke vaje, kar pomeni nftpredek tudi v tem pogledu. Najbolje pa nam je ugajal njih uzoren
te ni bilo nikjer. Le robec, še moker od njenih solz, je našel na odprtem oknu. Obupno ga pograbi in nemogel pade na naslonjač.
Pod oknom, v strašni globočini, je šumela reka. Votlo in grozno so odmevali njeni valovi, kakor bi se bili veselili krasne žrtve. .
Naslednjega dne, nekoliko milj od grada, so našli ob bregu mrtvo žensko truplo. Bila je grajska kratotica.
* *
Mnogo let je preteklo od tedaj!
Spremenila se je zemlja . . . spremenili so se ljudje. . . .
Od ogromnega grada so ostale le še razvaline onega stolpa. Osamljen, pokrit z mahom, krepko in ponosno štrli nad slapom, kot žalosten spomin davne preteklosti.
Narod pravi, da je to mesto prokleto in da se v jasnih mesečnih nočeh pojavlja prikazen strašnega viteza, iskaje pevčevega srca in pojoč čudne, otožne pesmi.
nastop in disciplina. Nato so nastopili celjski Sokoli na istih orodjih in zopet so pokazali, da so pravi mojstri orodne telovadbe. Po javni telovadbi se je nadaljeval koncert. H koncu pa se je zahvalil g. predsednik „Edinosti" s toplimi besedami vsem, ki so pripomogli do tako krasnega uspeha, posebno pa se je spominjal „Vranske vile" in „Celjskega Sokola". V imenu Celjskega Sokola" je odgovoril načelnik br. Smertnik. Vse je bilo oduševljeno po tem govoru in toplo odobravanje je bilo znamenje, kako na mestu so bile te besede. Kmalu na to so odkorakali celjski Sokoli v Celje. Ponosno je lahko pevsko društvo na to tako vrlo uspelo veselico. Tako naprej. Ogenj navdušenja porabi Žalski Sokol za vztrajnost v bodočnosti, ki naj nikdar ne usahne! — Končno bodi nam dovoljena še ena opomba: Doba, v kateri so spanje pravičnega spavajoča sokolska in pevska društva imenovala svoje nezaslužene predsednike — častnim članom, je, hvala bogu, minila. — Žalske gospice, znane po svoji narodni požrtvovalnosti, so prodajale rože, šopke, šaljivo pošto. Streljanje na dobitke je tudi mnogo pripomoglo k zabavi. Celjska narodna godba pod vodstvom g. Koruna je svirala vrlo. — Vesel znak našega narodnega gibanja so naši kmetje. V tem letu smo slišali ,,Celjsko pevsko društvo", „ Edinost" v Žalcu, Šmarski pevski zbor, Št. Pa-velskijpevski zbor itd., povsod smo opažali stremljenje po pravem umetniškem proizvajanju in taki dovršenosti, kakor je poprej nismo poznali. Če hočejo celjski Nemci slišati dobro petje, si ga naroče od drugod — sami ne premorejo ničesar — niti mešanega zbora nimajo. Razbil se jim je radi popolnih neuspehov in notranje črvivosti celjskega nemčurstva. V naših pevskih društvih pa opažamo vedno večje navdušenje, in čas je prišel, da nastopimo enkrat skup. o in tako zadostimo naravni posledici kulturnega napredka, ki je tako lepo dozorel v posameznih pevskih društvih Celja in okolice. Upamo da nastopimo prihodnje leto v Celju s 150 pevci z lepim estetično dovršenim krasnim petjem, ki ne bo — impor-tirano z Dunaja.
—	Vrtni koncert „Narodne godbe" se vrši v nedeljo popoldne v „Skalni kleti". Začetek je ob 5. uri, vstopnina 40 vin. Ker nam bo to pot „Narodna godba" nudila zopet s svojo priznano izvežbanostjo in umetniško rutino lep umetniški užitek, — program je izbran, in slišali bomo med drugim tudi dve izvirni novi skladbi našega kapelnika, g. Koruna — zato ni dvoma, da se zbero tedaj vsi celjski Slovenci, katerim je kaj do lepe zabave v narodnem krogu svojih slovenskih someščanov, katerim je do živahnega družabnega življenja, da manifestiramo skupnost svojih misli in nazorov in teženj. Ne izogibajmo se narodnih prireditev, temveč skupno gojimo svojo narodnost! Vrt v „Skalni kleti" je senčen, pijača vrlo dobra. Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
—	Cirkus Lipot. Danes je prva predstava tega cirkusa, ki je dospel iz Maribora. Cirkus je na jako dobrem glasu ter je obisk istega le priporočati. Tako v Mariboru, kakor rudi v Gradcu so bile predstave na višku umetnosti. V Celju bodo samo 3 predstave. Mariborski listi pišejo: Kakor povsod, tako si je tudi pri nas pridobil cirkus Lipot takoj najboljši glas, kar je razvidno posebno iz popolnoma zasedenega cirkusa. Gospod Lipot je moral radi vedno napolnjenih prostorov svoje bivanje za 3 dni podaljšati. Ne le po posameznih umetnikih, ki so vseskozi izborni, temveč tudi po res velikanski dresuri konj, žanje g. Lipot, kakor tudi vsa družba vsak večer pohvalo, kar mu občinstvo z viharnim ploskanjem dokazuje. Ako razveseljujejo urni „Haymonovi otroci" občinstvo, ako vzbuja občudovanje visoka šola, ako se producirajo umetnice na vrvi ali kapitan Kittel in sin, vedno so le produkcije prve vrste, kar se nudi občinstvu. Nekaj posebnega je tudi vsekakor „smitni skok z dvokolesom", ki ga izvaja ame-ričan Henry. Iz visočine 15 metrov vozi kolesar navzdol, skoči potem iz precejšne visočine skozi prostor ter vozi po ravnini dalje. Tudi domače godbe ni pozabiti, ker dela čast svojemu imenu. Posebno zanimiv je tudi „Najmanjši konj sveta", ki ga nosi strežaj v naročju občinstvu v pogled. Naj torej nihče ne zamudi obiskati ta cirkus prve vrste, ki podaje vsakemu dovolj zabave.
—	f Major Ugrešič, poveljnik 87. dopolnilnega okraja v Celju, je umrl na Dunaju.
—	Zgodovinsk spomin. Danes je smrtni dan ogrskega kralja Ladislava, ki je bil 1. 1090 po smrti zadnjega hrvatskega kralja iz rodu Dr-žislavičev, izvoljen kraljem Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Sv. Ladislav je nstanovil zagrebško škofijo.
—	Gornji grad. Slavnemu dijaštvu! Odbor za prireditev velike ljudske slavnosti v proslavo 25letnice „Narodne čitalnice", 20letnice „Požarne brambe" in 15letnice ,.Pevskega društva" v Gornjem gradu, dne 6. avgusta t. 1. se tem potom obrača na cenjeno dijaštvo, naj bi isto blagovolilo poveličati našo slavnost s svojim posetom. Slavna akademična društva prosimo, naj nam izvolijo naznaniti, če pridejo in v kolikem številu, da lahko imena društev pravočasno objavimo. Po slavnosti se lahko narede izleti na vse strani.
—	Iz celjske okolice. Občeznana je postrež-ljivost celjske ' c. kr. gosposke nasproti Nemcem. Kadar se jim kaj poljubi, ima takoj odprte roke in na vatle časa na razpolago, da ustreže njihovim zahtevam. Slovenci pa moramo čakati na rešitve, ki se tičejo popolnoma kulturnih naših stremljenj leta in leta. Še do danes ni našla visoka vlada toliko časa, da bi rešila zadevo raradi stavbe ljudske šole za celjsko okolico, menda samo zaradi tega, ker se za isto potegujemo Slovenci. Nemci pa so hoteli pozdraviti svoje bratce ,.Schubertbund" s streljanjem, toda ne pozdraviti, temveč pokazati so jim hoteli, češ, Celje z vso okolico vred je nemško. Županstvo okolice celjske ni hotelo prevzeti nadzorovanja pri tem streljanju, kar je vendar samoobsebi umljivo, vsled tega tudi ni hotelo dati dovoljenja za streljanje v celjski okolici. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je pa brez vsakega ozira na ugovore županstva okolice celjske dovolilo celjskim Nemcem streljati v celjski okolici ter županstvu takorekoč ukazalo, da mora to streljanje nadzorovati!! V tem se vidi velikanska pristranost c. kr. uradnikov, to presega že vse meje! In županstvo celjske okolice naj preudari, ali nima pota, da se postavi porobu taki gorostasni predrznosti vladnih organov, ki mu kršijo avtonomne pravice! S tem, da sprejem a županstvo celjske okolice nemški pisane uradne birokratske ukaze, se je pregrešilo zoper slovensko zavest, s tem se je upognilo pod nemški jarem, in zato se čuti celjsko okr. glavarstvo močno, čuti oblast in moč napram slovenski občini, ki nima slovenskega ponosa in odločnosti. To županstvo dela samo tlako celjski gospodi, a pravic nima nikakih, niti v svojem področju ni odločilno! Kaj bi rekel odpadnik Rakusch, ako bi se drznili Slovenci iz okolice zahtevati, naj bi se jim dovolilo ob kaki slovesni priliki streljati na mestnem ozemlju? Nemška manjšina zmaguje pod pokroviteljstvom visoke vlade ogromno večino slovenskega ljudstva! Naša potrpežljivost ima tudi meje. Mi sicer ne bodemo postopali s silo, pač pa si bodemo vedeli poiskati ob primernem času zadoščenja.
Slovenskim delavcem in obrtnikom sploh vsem narodnim slojem priporočamo gostilno ..Slovenskega delavskega podpornega društva"'. Tudi to je treba podpirati, ne samo nemških krčm, drugače nam zakriče Nemci kakšno nesramnost, češ, da smo usiljivi. Nemci hočejo imeti svoje krčme kar samo zase, to so nam nedavno v „D. Wacht" jasno povedali, da smo debelokoži, da se nas nič ne prime. Slovenci zahajajo v nemške krčme, prosijo pri deklah, da bi smeli noter, se dajo zasmehovati od nemških pobalinov samo zato, da smejo piti pri Nemcu! Kako je padla naša zavest, naš ponos! — Društvena gostilna ima zdaj najboljše bizelsko vino, narodno pivo ter prijazno postrežbo. Pojdimo k svojcem!
—	Slovensko meščanstvo v Celju se mora po nečuvenih žalitvah, infamnih inzultih, ki se nam gode dan na dan, zavedati, da imamo Slovenci sami moč in možnost, da se maščujemo za vse napade, naperjene proti nam. Videli smo ravno ta teden, kako brezmejno frivolno je po-čenjanje celjskih renegatov, ki so se očividno rogali slovenskemu prebivalstvu in kazali Du-najčanom, kako nemško je Celje. Izzivajo nas do skrajnosti, in nam ne preostaja drugega, kakor da jim damo zasluženo plačilo. Slovenci! Ne gojimo gada na svojih prsih, ne redimo naših fanatičnih sovragov, ne podpirajmo s svojim denarjem tuje nadoblasti, ki tišči vse naše narodno gibanje. Podpirajmo samo slovensko trgovino in obrt v Celju, niti praga v nemško hišo ne prestopiti! Bodimo dosledni, zvesti svojim načelom, zvesti človeškemu dostojanstvu, da ne podpiramo svojega najljutejšega sovražnika! Svoji k svojim!
—	Svoji k svojim! Opozarjamo še enkrat slovensko meščanstvo na narodnega mesarja, gosp. Jos. Stelzer-ja, ki ima svojo prodajalno v Kolen-čevi hiši na Graški cesti. Prodaja najboljše meso, zato je že zdaj — vodi svoj obrt mesec dni — zaslul kot eden najsolidnejših mesarjev, ki prodaja samo mlado, sočno, zdravo meso. Res, da je nekoliko dražji od drugih mesarjev, ki prodajajo žilavo meso starih krav, a tu se vendar ne gre za borih par krajcarjev. Slovenskemu meščanstvu ga najtoplejše priporočamo! Ne bodi slovenske rodbine, ki bi zahajala po meso h kakemu nem-čurskemu mesarju! Gre se za naš narodni princip, in zato stvar ni malenkostna! Vse slovenske gospe opozarjamo s tem najvljudnejše na mesarja Stelcerja, ki je naše gore list! — V isti hiši na Graški; cesti, štv. 22 otvori jutri, v soboto, nov slovenski brivec, Rudolf Anderwald, svojo brivnico. Tudi nanj opozarjamo naše ljudi!
—	Dunajski Sehubertbund je došel dne 25. t. m. ob 6. uri zvečer v Celje in bil sprejet od vsega nemštva. Utrujenost videla se je pevcem z lic in nastopa, pa peljali so jih pred mestuo hišo poslušat Rakuševe fraze, katere je vsak, ki časopise bere, že naprej vedel. Vodja Dunajčanov je odgovoril v bistvu, da so prišleci prav za prav samo pevci, ako pa njih navzočnost pomaga rešiti celjsko nemštvo, naj bo v Božjem imenu. Za celjsko frankfurtarstvo sploh niso Dunajčani kazali razuma. Nekaterim se je videla šegavost na ustih, kakor bi se gledaje frankfurtarske zastave spominjali besed nemškega pesnika Heine-ja:
„Mein Aife! Biu Dir hold, denn auf Deinem
haarlos ledern abgeschabten H......tragst Du
Farben, die ich liebe. Liebe Farhen Schwarz-rot-goldgelb. deise Affensteisskouleuren!" Barve opičjega sedala! Blagoslavljanju ,.nemške hiše" so prisostvovali Dunajčanje, pa se v govore zbranemu klobasarjenju skoro smejali in na Rakušev klic ,,Heil" se je prav malo glasov čulo. V svojem življu pa so bili Dunajčanje pri petju in dobri volji. Nekoliko jih je prišlo krepčat se v gostilno „Narodnega doma", katerega so zadovoljni zapustili. ' Poslanec Pommer je klobasaril, da v gostilni „Nar. doma" vsakega človeka vun vržejo, če ne govori slovensko. Dunajski Schubert-bundovci pa so se prepričali, da so dostojni tujci celjskim Slovencem mili gostje, ki se prijazno sprejemljejo, ne pa žalilno napadajo, kakor Slovenci po nekaterih nemških gostilnah in kavarnah v Celju.
— Nemčurska komedija v Celju. Strašno lepo je bilo v torek in sredo v Celju, ko so naši nemškutarji, renegati in „nemci" praznovali svojo epohalno slavnost, ko so „kulturni" nemčurji slišali prvikrat, kako se poje! Ali začnimo pri Homerju: Velikanske priprave, hiše, kar je mestnih, in katere je Drganc omočeradil z frankfurtarskimi ban-derji, so se ponašale; pričakovali smo, kaj bo! V torek zvečer ob šestih je drlo nemčursko meščanstvo na kolodvor; med celjsko fakinažo je bila pomešana nemčurska gospoda, c. kr. gimn. profesorji in čevljarski vajenci, c. kr. nemški sodniki in drugj prusaki. Mestni svet v frakih in klakih. Vlak se pripelje, dve zastavi sta se opotekali pijano, velik fakin, stoječ na stolu sredi perona, se zadere „heul". to je bil prvi pozdrav. Dunajski pevci, „Schubertbundovci" izstopijo, ali, o groza! Zastala jim je sapa, obletela jih je kurja polt! Mislite si: Iz zasede skočijo „nemške frajle", vsaka z velikanskim hrastovim kolobarjem v roki, in ubogi dunajski pevci, nič hudega sluteč, so dobili naenkrat, vsak po en komat na vrat. S silo so jim potisnile te fine gospice hrastovo grmovje črez glavo, in dasi so Dunajčanje opletali z rokami, skrivali glave, nič ni pomagalo! Iz kolodvora so jih gnali v mesto. Bila je veličastna procesija: Prvi je hlačal široki Oechs, potem sta se majali dve zastavi, nato je krulila mestna godba, in zanjo so korakali „Schubertbundovci"' vsi v jarmih, vsi noseč z vidno nevoljo prvi in edini kulturen znak celjskih „nemcev" na vratu, vsi z hrastovimi „kranceljni". Bilo je to grozno lepo! Za njimi se je drvila tolpa, fakinaža in celjski mestni svet v belih kravatah in man-šetah. Med seboi so imeli „zamorca s cilindrom"'. Gnali so se pred magistrat. Na oglu graške ceste pred ,.Zvezno prodajalno"' so začutili celjski nemčurji potrebo, da malo tulijo! Oglasil se je prvi dirigent nemških pevcev in c. kr. gimn. prof. s hripavim „heul", posnemali so ga najeti postopači. Obupno so gledali „Schubertbundovci"', sram jih je bilo, ker so jih tirali kot vole v jarmih; vsi so drenjali samo naprej, da bi nič ne slišali, nič ne videli. Ali uživali so celjsko „višjo kulturo"! Iz vsake tretje hiše so vsipale plačane modistovke, kuharice in dekle hrastovo perje na ljube goste! — Menda so jih hoteli nakrmiti! Ko se privleče tolpa pred magistrat, se ustavi. Na balkonu, ki je že ves trhel in je zato podprt s koli in deskami, se prikaže slavni župan celjskega mesta, gospod Julius Rakusch, se vstopi na sredo in začne brati svoj slavnostni pozdrav. Stal in skrival se je za grbom, kjer je imel zataknjen svoj spisani govor. Njegov renčeči govor se je razlegal črez ves trg: kadar mu je zmanjkalo sape in je zastalo njegovo drenje, so zatulili „heul" pod njim. In ubogi Rakusch je zopet nadaljeval.
Smilil se nam je. Kaj vse mora početi, a ni zmožen! Ta mož ne spada drugam, kakor v štacuno, da prodaja piskre. Kakor vidimo, je tudi dober za župana celjskim nemčurjem. Dunajski pevci — ki so se ves čas jako vrlo in res inteligentno zadržali — so pomilovalno zrli na svoje gostitelje; tolike blaznosti, tolike duševne revščine niso pričakovali. S tem je bil slavnostni sprejem dovršen. Udeležilo se ga je tudi celih 7 (reci: sedem) članov mestnega ognjegasnega društva v uniformah. Več jih pri najboljši volji niso mogli dobiti, ker ostali „fajerberkarji" so že delali štafažo kot c. kr. veterani, pevci ali kričači. Dunajski gostje so nato se razšli po mestu; že sprva so jim celjski nemčurji hudo zamerili, ker so jih pevci pustili na cedilu in jim niso odgovarjali na „heul". Videli smo te „nemške" pevce; govorili so med seboj, nekateri češki, drugi celo nemški.
Postopači po mestu so jih nahrulili in na-hajlali, kjer so jih dobili. Eden pevcev je dejal: „Das sind lauter bezahlte heil', (to so sami plačani pozdravi) in gotovo je to izrekel v najglobočjem prepričanju. Kot preganjani so hodili po mestu in se kmalu izgubili po hotelih. — V sredo dopoldne so se zbrali na ,,konjskem britofu" — saj vam je znano, da so v pondeljek zvrnili staro kobilo v globoko klet na stavbišču nemške hiše! Slavnost je otvoril nek postopač, ki je splezal na drog pred stavbiščem, z volčjim tuljenjem. Govorili so: Dr. Jesenko je jecljal, izdelovalec opeke, Wehrhan, pa je izklobasal dolgo govoranco, v kateri je povedal, da se morajo ,.den Windischen die Schadel ein-
hauen", (Slovencem glave razbiti). Dunajski pevci so osramočeni poslušali to grozna surovost, in celo župan sam je postal nervozen. Gledal je vsak hip na uro in postajal vedno bolj nestrpen, čimdalje je predel klobasar Wehrhan svoje neumnosti. Seveda so v torek in sredo strašno grmeli topiči na Starem gradu in griču sv. Miklavža, katere so si nemčurji hoteli izposoditi od Slovencev. Hodili so po slovenskih vinogradih in prosili in rotili naše viničarje. naj jim za božjo voljo posodijo „možnarje". Bahati Lah Negri, znan vsled svoje skoposti, jih ni hotel dati. On ima svoj vinograd na Starem gradu, kjer opravlja svojo doktorsko prakso. V sredo zvečer so pili med razvalinami Starega gradu. Klicali so Urha in prisegali „Rache"; nazadnje so celo tako omamili dunajske pevce s kislo čobodro, ki jo jim je točil krčmar, da si je dalo njih par pripeti frankfurtarske znake na prsi! Ko so se pa vračali v mesto, so hiteli po najskritejših ulicah, si hitro iztrgali te znake iz gumbnic in šli na kolodvor, da se izmuznejo celjskim renegatom in prismojenim „nemcem". Sram jih je bilo! Odpeljali so se, za njimi so tulili nemčurji, a oni se jim niso niti odzvali! Da, niti odzvali se niso, in z dolgimi nosovi so jo pobrali renegatje v mesto. Tako se je izvršila ta ,.slava", ki pomenja nov velik škandal v kroniki celjskega nemčurstva.
—	Človekoljuben zavod, vreden vsega zanimanja, je „Dunajska splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov". Opozarjamo na to podjetje, ki po mestih vrlo izvršuje svojo dobrodelno nalogo. Zastopnik za Celje in okolico je gosp. A. Ter ček, Breg pri Celju, štev. 8. Natančneje v inseratu.
—	Šmarje pri Jelšah. Ker smo hudi Slovenci, si nažigamo v „Čitalnici"' smodke in smod-čice z nemškimi užigalicami. Zato se pa naša. pred kratkim ustanovljena požarna bramba pridno giblje. Imela je že nekaj vaj in našim vodjem se je zahvaliti, da so zginili vsi predsodki pred slovenskim poveljem in da osebe, ki so bile prej slovenski besedi nasprotne, sedaj celo z navdušenjem agitirajo za društvo. Je pa tudi veselje opazovati naše korenjake, kadar korakajo v svojih novih uniformah na vežbališče! Vsi junaki, vsi korenjaki, pripravljeni posvetiti svoje moči v prid in blagor svojega bližnjega, vsi vrli Slovenci od nog do — stoj! Tukaj ne vemo naprej, ker nosijo na glavah pri celjskem Nemcu naročene čepice. To je črna pika v zgodovini naše požarne brambe s slovenskim poveljem, ker kako hočete zahtevati od ljudstva, da se drži načela „Svoji k svojim", če se ga sami ne držite? To je madež, ki se ne da zbrisati in ki ga je zakrivila le narodna mlačnost in komodnost. — Kaj pa šmarska okolica? Ni li preplavljena z „giftno kroto", kakor se sliši zvoniti? No, pri zadnjih volitvah so imeli Štajercijanci večino, pri prihodnji sploh druge stranke ne bo več. In zakaj? Ker se nihče ne gane, ker vse mirno — spi. Na svidenje!
—	O konjiškem notarju „pemskem uskoku", Swobodi, poročajo, da dela slovenske pogodbe s slovenskimi kmeti, da jim nasiplje peska v oči. Nato pa ulaga samo nemške uloge, da more dobiti od sodišča nemške rešitve. S takim postopanjem podpira Germanizacijo naših sodišč, in zato priporočamo nujno vsem strankam, ki imajo opravka s tem gospodom, naj odločno zahtevajo vselej slovenskih ulog! Vsak škric že vendar ne bo bril norcev iz nas!
—	Hmeljišča v Savinjski dolini so jako lepa in hmelj uspeva vsled ugodnega vremena jako dobro. Zgodnji hmelj že obirajo, a tega od leta do leta radi male vrednosti opuščajo; v obilni meri se prideluje pozni hmelj in ,.goldinger"', kateri dozori sredi velicega srpana oni pa začetkom kimovca. Po kakovosti je več vreden „goldinger", ker ima v goratih krajih jako fin duh, a je tudi v dolinah brez zrn. Ta hmelj ima svojo stalno vrednost v Žatcu in Norinbergu, kjer ga v veliki meri kupujejo. Letos se pričakuje 30.000 centov hmelja. Največ tega se proda prekupcem v Žatcu, Norinbergu, Bambergu itd. V zadnjih dveh letih so ga kupovale tudi avstrijske, ogrske in češke pivovarne, kar se letos v še večji meri pričakuje. S predavanji o hmeljarstvu v Savinjski dolini se ljudstvo poučuje, kako se hmeljišča obdelujejo, kako se hmelj nebira, suši itd.
—	Dvojna mera. Lansko leto se je vršila občinska volitev v Rihtarovcih in ker se je zvest Bračkotov pristaš, Kajdič, bal, da zleti raz županski stolec, staknil jo je prav po amerikanski. Ne da bi se dal razpis volitve razglasiti z oznanilom, kakor je bilo to vedno v navadi, objavil je to le na občinski tabli. Vsled nepazljivosti narodne stranke, vedeli so za volitev edino le Bračkijanci, in sešlo se jih je ravno dovolj, da so si razdelili odborniška mesta. Zato se je narodna stranka pritožila, vendar pa je bila volitev kmalu potrjena in v rihtarovskem kraljestvu gospodari zopet Bračkotov Kajdič. — Pri Sv. Juriju ob Ščavnici pa se je volitev vršila že meseca kimovca 1. 1. Vsled nekih namišljenih nepostavnosti, in ker so propadli, so se Bračkijanci pritožili. Sedaj pa se vršijo dolgotrajne preiskave in zaslišbe, da bi bilo mogoče za narodno stranko dobro izpadlo volitev razveljaviti ali pa vsaj zavleči. Bomo videli!
—	Nemški ubijalci v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Nemški listi poročajo, da so bili v
nedeljo zvečer v Ljubnem poboji med slovenskimi rudarji in ondotnimi kamnoseki, pri čemer sta obležala dva mrtva in eden težko ranjen. Po poročilu teh listov so pobijali le Slovenci, Nemci so bili pa seveda povsem mirne duše. Čudno je pa, da je obležal mrtev neki Andrej Urbančič. Ali so ga Slovenci sami ubili? Res je, da so se pobijali ljudje, ki so ali rojeni Nemci, ali pa so se na Gor. Štajerskem nasrkali nemške tolovajske omike. Res je tudi nadalje, da so nemški delavci najnesramnejše psovali Slovence, nakar so padle žrtve. Vse to pa je sad nemških hujskajočih listov, ki postajajo glasila razbojniških tolp.
—	Smrt v vodi. Iz Ptuja poročajo, da je utonila v Dravi neka Ana Kikl. V nedeljo je v vojaški plavalni šoli utonil pijonir Simon Bratuša iz Kostrivnice.
—	V čakalnici povila. Na poti v celjsko bolnico je v Štorih službujoča dekla Neža Planine iz Št. Jurja ob juž. želez, povila v čakalnici na kolodvoru.
—	Promocija dame, gdč. Marije Schuh-meister doktorjem vsega zdravilstva, se je vršila dne 25. t. m. na graškem vseučilišču.
—	Strela ubila 6 dečkov. Graški listi poročajo:- V Fladnitzu pri Passailu je v nedeljo strela udarila v drevo, na katerem je bilo 10 dečkov. Strela je šest dečkov takoj ubila, ostali štirje so v smrtni nevarnosti.
—	Brežice. Gospod Rafael Dolinšek, davkar v Brežicah se poslavlja, ker je premeščen k glavni davkariji v Maribor. Dne 26. t. m. je obhajal svojo odhodnico v prisotnosti vseh uradnikov. Pri tej priliki je okrajni glavar pl. Vistarini javno pohvalil neumorno delovanje tega nadarjenega in vstrajnega uradnika, kar je tudi višja oblast vže večkrat priznala. Uradoval je v Brežicah 14 in pol leta in je bil kot značajen mož povsod čislan. Slovenci smo zgubili 'zopet eno spoštovano s.lo-vensko obitelj. Želimo jej obilo sreče v Mariboru.
—	- Brežice. Dne 26. t. m. so pospele tri baterije c. in kr. divizijskega topničarskega polka št. 7 iz Ljubljane s polkovnikom gosp. Moricom Krziwankom v Brežice in ostanejo tu do 7. avg. ter se udeležijo vaj na streljišču v Krškem.
—	„I)eseti brat" v Ptuju se je nepričakovano obnesel. Vsa čast gdč. igralkam in mladim g. učiteljem-igralcera. Pokazali so, kaj znajo. To je bil res časten dan za nas učitelje. Videli smo, kakšne eminentne moči tiče ravno v teh mladih. — Vso čast in hvalo pa moramo še posebej izreči g. Fr. Koširju, ki se je ves čas neumorno trudil za dober uspeh te težavne igre. G. Košir, naprej, ter nam v kratkem preskrbite zopešt kakšno večjo igro v Ptuju. S tem se boste najbolj izkazali hvaležnega sina slov. naroda. Slišal sem, da bodo isti igralci igrali „Desetega brata" tudi v Slov. Bistrici dne 27. avgusta poVodom ljudske slavnosti.
—	Ljutomer. Dvakrat nas je oklestila huda toča. Zgornji del župnije je pobila dne 14. t. m. opoldne, spodnji del, osobito trg in okolico, pa je udarila v soboto, dne 22. t. m. ob tričetrt na 5 popolnoma. V gorici in na njivi je neizmerna škoda.
*
—	Poročil se je v Ljubljani g. dr. Ivan Trtnik, c. kr. gimn. profesor, ki je poprej poučeval v Celju, z gdč. Terezino Peterca. Iskreno čestitamo!
—	Letošnja letina. Poročilo poljedelskega ministrstva o letini sredi julija pravi, da je velika vročina pospešila žetev, da si vsled pomanjkanja dežja žitno zrnje ni posebno težko. Spo-rnladna setev v sudetskih in planinskih deželah
ftse je precej shujšala, zlasti oves. Samo v severni €eški sta dobro uspela ječmen in oves. Najboljša letina bode letos v vzhodni Galiciji. Seno je vobče izvrstno, otava bi potrebovala vlage. Krompirju se godi dobro; prav dobra je tudi koruza. Zelje so poškodovale gosence. Lan je večjidel kratek. Sadja letos ne bo veliko.
—	Nov slovanski shod. Češki list ,.Obrana zemedelcu" se poteguje za sklicanje novega slovanskega shoda, zakaj 113 milijonov evropskih Slovanov nima dozdaj vezi, ki bi bila naperjena zoper skupnega sovražnika. Omenjeni list med drugim piše: Minilo je že 5 7 let od zadnjega slovanskega shoda in mi moramo priznati, da enaki vzroki kakor takrat tudi danes zahtevajo enakega shoda; treba je samo ponoviti program takratnega shoda in ž njim klicati: Rešimo, kar se da rešiti,danerazpademo v same male dele, katerih se tujci lahko polastijo. Najbolj gotova pomoč za nas same, kakor tudi najbolj močna vez za celo državo je vzajemnost in prijateljstvo slovanskih rodov v Avstriji. In kakor takrat, sedaj morda
> še bolj pomembne so besede, s katerimi je Ša-fafik pozdravil takratni slovanski shod v Pragi: „Ko se drugi narodi posvetujejo o nas in našo bodočnost določujejo, posve-tujmo se sami o sebi in o svoji bodočnosti. Mi sami sebe boljše poznamo, nego nas poznajo drugi, naše potrebe in težnje so nam samim najbolj znane. Bodimo takšni, da bi s pravim ponosom mogli reči pred drugimi narodi: Jaz sem Siovan — ali pa nehajmo biti Slovani! — Zakaj moralna smrt je najhujša smrt."
—	Strela je ubita dne 24. t. m. ob 2. popoldne v Škofji loki blizu kolodvora 2 ženski. Sedeli sta v družbi tretje pod malo lipo blizu kolodvora, kar trešči ter ubije dve in jim iztrga uhane iz ušes. Tretja,- ki je bila na sredi je ostala nepoškodovana.
—	Odlikovanje. Poštni ravnatelj v Ljubljani, g. Matija Šorli je dobil povodom svojega umirovljenja vitežki križ Fran-Josipovega reda.
Otvoritev železnice Celovec - Jesenice bo šele sredi leta 1906.. morda tudi šele pozneje v jeseni.
- Odlikovanje je odklonil z zahvalo dr. Defranceschi, ki je bil te dni odlikovan od cesarja z zlatim zaslužnim križcem s krono.
—	Kričeče številke. V avstrijskem Primorju ne pohaja šole 39.694 otrok, od teh odpade na Istro 20.000. To je približno tako kot na Turškem
pardon, hoteli, smo reči — v Avstriji.
—	Abiturijenti hrvaške gimnazije v Zadru so darovali za istrsko Ciril Metodovo družbo 800 kron! To so vrli mladeniči: Vsa čast jim! j
—	Čisti dobiček Prešernove veselice v Zvezdi znaša 13.180 kron.
—	Na celovški gimnaziji se je končalo šolsko leto v sredo dne 5. julija 1905. Kakor kaže šolsko izvestje, bilo je ob koncu leta 484 dijakov. Slovencev je bi.o letos 79, izmed kojih jih ima 23 odliko.
—	Različni proračuni. Za leto 1905. iznaša proračun ministrstva za uk v Avstriji 84,985.718 kron; od te svote spada na ljudsko šolo in učiteljišča 5,828.845. Za vojaštvo je naznačenih 337,645.000. Kako veličastno razmerje!
—	Vojna in šolstvo. Bitka pri Tsušimi je stala Rusijo ,skoro 200 milijonov rubljev. Da se je samo polovica te vsote potrošila za ljudsko šolstvo v Rusiji, tolika sreča bi bilo to za ruski narodJ
—	Novo vojno pristanišče. Pred nekaj tedni se je podalo nekaj častnikov po naročilu vojnega ministrstva v Šibenik, da preiščejo, je-li tamošnja luka rabljiva za vojne namene. Našli so, da je, in vojni minister bo v bodočih delegacij-skih sejah stavil tozadeven predlog. Bodoče vojno pristanišče je za naše brodovje velikega pomena, ker je luka ob dolgem dalmatinskem obrežju že od narave dobro utrjena. Manjka tej luki samo železniška t zveza z notranjo državo. Upati pa smemo, da se u strategičnih ozirov kmalu izvede eden mnogobrojnih načrtov za dalmatinske železnice.
Društveno gibanje.
—	Učiteljsko društvo za ptujski okraj
zboruje v četrtek 3. avgusta t. 1. v okoliški šoli s sledečim dnevnim redom: 1 Zapisnik. 2. Dopisi.
3.	Najvažnejši podatki o čebeloreji (J. Wesnak).
4.	Naše gmotne stanje (J. Kopič). 5. Nasveti. Ob 10. uri zboruje ravno tam »Čebelarsko društvo učiteljev".
—	Sv. Anton v Slov. goricah. Vabilo na veliko narodno veselico, katero priredi bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor., dne 6. avgusta ob 3. uri popoldne na vrtu gosp. Alta v prid družbe sv. Cirila in Metoda. I. Spored: 1. Pesem: »Naše gore", mešan zbor. 2. Političen govor. 3. Gledališka igra. 4. Pesem: ,.Zvedel sem nekstj novega", moški in mešani zbor. 5. Govor: O pomenu »Ciril-Metodove družbe. 6. Gledališka igra. 7. Slovanska pesem: Mešan zbor. Med posameznimi točkami svirajo tri godbe: cigani, tamburaši in antonjevška Jiarodna godba. Vstopnina: Sedeži 40 vin; stojišča 20 vin. II. Prosta zabava bo nudila razvedrilo v polni meri, kakor v mena-žeriji, v kavami, pri cvetličarki in Bošnjakinji. Za smeh poskrbi Kašprl, šaljiva pošta posreduje promet, tombola nudi srečolov, Martin Krpan s kobilico pripoveduje svoje junaške čine, brzofoto-graf išče zaslužka, Dvogovor slika nervozne zakonce, umetalni ogenj nadomestuje lunine žarke, mesto.bomb se meče konfeti. Bratje in sestre iz Slovenskih goric in okolice! naj se vam ne vnoža prisopeti v sredino Slov. goric, na griček anto-njevški, da v resni in veseli družbi prispejemo skupno mal donesek v prid toliko važne ,,Družbe sv. Cirila in Metoda"!! V slučaju slabega vremena se vrši veselica istotakrat, toda v notranjih prostorih.
—	Slov. kršč. izobraž. društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 30. t. m. svoj izvanredni občni zbor in sicer v dvorani restavracije „Zum Oesterreichischen Hof", Georgigasse št. 1. z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
Dopisi.
Sv. Jurij ob juž. žel. Mala, a nad vse lepa veselica se je vršila zadnjo nedeljo na Gradišču, prijaznem griču pri Št. Juriju. Streljanje topičev, popevanje lepih pesmi je oznanjalo okoli, da se vrši dvanajstletnica, odkar se je na mestu zastarele lipe na Gradišču vsadila nova mlada, ki naj kakor prejšna naznanja, da bivajo po
okolici narodno navdušeni mladeniči, možje in dekleta. Vrstila se je lepa vrsta govorov, med njimi tudi od zastopnic mladenk, kjer so povdar-jali, da so vedno pripravljeni braniti slovensko zemljo pred vedno večjim, posebno sedaj ljutim navalom narodnih nasprotnikov. Zbiralo se je pri , tem tudi za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda; nabralo se je ob enem tudi za družbo sv. Cirila in Metoda 9 K 8 v. Fantje, možje in dekleta po tej poti naprej, da bolj navdušite, še druge soobčane za narodno delo in narodno zavest.
Posebno je pri tej priliki omeniti navdušenega narodnjaka prireditelja in voditelja cele veselice, g. posestnika Koželja in mladeniškega navduševalca Žličarja.
Pomniti pa nam je, dragi mladeniči in možje, da nam je taka narodna zavest potrebna, kajti saino pičli dve uri od nas oddaljeno je nemčursko mesto, kjer še niso prenehali naši Št. Jurčanje podpirati nemškutarske obrti. Mnogo je še popraviti, poprimimo se torej še bolj narodnega dela!
Iz Konjic. Čitali smo v eni zadnjih številk »Domovine" nekaj o »Aufestu", ki so ga priredili naši nemčurji predzadnjo nedeljo pod vodstvom tukajšnjega župana Dolfeka Kadiunika. Nadalje je tudi že znano, da se ga je udeležila peščica mariborskih kričačev, katere so psovali, češ, da so »Marburger Sanger". Da bo stvar razumljiva, moram še pripomniti, da tudi nekaj boljših in že znanih Celjanov ni manjkalo.
Nerazumljivo nam je 'še do danes, zakaj naši nemčurji ob tej priliki niso izobesili frank-furtarc, kar prej pri nobeni priliki ni izostalo.
No, da je našim kramarjem, kakor Kupniku, Detitschecku, Zottelnu in Hasepichlu do takega početja korajža pošla, nam je pač umevno in lahko razumljivo, če opazujemo vedno bolj in bolj zavedno kmetsko ljudstvo, posebno poštene Pohorce, ki se vedno manj in manj brigajo za sladke in vabljajoče pozdrave nemčurjev, kadar pridejo v Konjice.
„Aufest"! Evo vam nekaj o tej komediji:
Popoldne ob 3. uri se je vlekla cela druhal v tevtonski gaj, takozvani \Vesenšekov An- Kaj da so vse zunaj počenjali, pustim na miru, a nekoliko natančneje popišem njihov ,,Einzug" v trg.
Okrog 9. ure so prispeli mimo »Narodnega doma", in to vam je bil miškulanc; videl si med njimi najnavadnejše pobaline, nadalje davčnega kontrolorja Wesenšeka, pristava Kreizwirta, seveda tudi župana Kadiunika, za temi zopet nekaj usnjarskih pomočnikov, med katerimi je posebno pozornost vzbujal tukajšnji okrajni živinozdravnik Janovicz; ko je namreč korakal mimo »Narodnega doma", se je klavrno oziral nanj in kolikor je imel duška, vpil z druhaljo heul. Pri tem navdušenem počenjanju ga je motila njegova boljša polovica z besedami: »Aber sei doch gscheid".
Nemčurski kramarji naši so ob tej priliki zaganjali gromozenski vrišč; eden izmed tolpe je celo pobral kamen in ga vrgel proti »Nar. domu". Ali to vam povemo, nam bo kmalu dovolj in govorili bomo drugače z vami, Zottel & tutti quartti! »Heul" vam bo tulil po praznih mošnjah.
Od »Narodnega doma" so vpili proti Verb-nikovi gostilni, iz katere se je do ranega jutra slišal djvji krik. Posebno ginjen je bil ta večer župan Kadiunik. Kakor se je slišalo, sta ga še le proti jutru z velikim trudom spravila dva zvesta mu tovariša k počitku.
Tem potom izražamo tudi častitke tukajšnjemu sod. pristavu Rudlnu Rčger-ju za toliko požrtvovalnost in vstrajnost ob priliki te prireditve. Drugi dan pa je potrto in plaho 10 minut pred 10. uro povohal v urad, kjer so ga že od 8. ure čakale povabljene stranke.
O tem pa, kako je župan Kadiunig zadnjo nedeljo palil in cmaril koštruna v Zajčkem kloštru, kako so lačne »nemške frajle" grizle surovega, smrdljivega jarca in potem za ruševinami sumljivo sklanjale glavice k tlom, o tem naj molči pevčeva ponižnost! — Kadar si denete — kozla na raženj, vam je naše priznanje zagotovljeno!
Sv. Jiirij ob Ščavnici. Ne peremo sicer radi umazanega perila, toda ker je dopisnik v zadnji številki »Štajerca" napadel prav po barbarsko naše- ljudi, primorani smo izročiti javnosti nekatere slavne čine naših dičnih Bračkijancev.
Na meji slovenskega ozemlja, po katerem stegujejo Nemci, liki gladni vofkovi svo'je grabežljive kremplje, živimo v neprestani borbi za svojo posest. Ta boj pa se je še posebno poostril, kar načeljuje našemu okrajnemu zastopu slaboznani orehovski ban. Radgonski Nemci namreč dobro vedo, da bi med našimi ljudmi le težko kaj opravili, če bi prišli sami med nas agitirat za mater Germanijo; zato pa so si poiskali sposobnega mameluka, kateri naj lovi nerazsodne k line v njihove mreže. In za to nečastno delo bi gotovo nikdar ne našli bolj sposobnega človeka, kakor je orehovski Bračko. Z ozirom na njegove duševne zmožnosti, ostal bi nam sicer jjo cela neškodljiv. Toda za njegovim hrbtom stojijo mogočni nemški »purgarji" in ti ga gonijo, kakor slepega konja na uzdi. Brez lastne razsodnosti, samo zato, da ga včasih spije kako kupico v njihovi imenitni družbi, in 'ker je postal iz nekdanjega orehovskega kmeta »gospod" Wratschko,
besni proti vsemu, kar je slovenskega v okraju. Posamezniki, še več pa zavedni župani njegovega področja vedo mnogo povedati o Bračkovi strahovladi.
Pridobil pa si je tudi že lepo število zvestih pristašev, katerih eni mu služijo kot tajni agenti, drugi pa kar očito prisegajo na njegov evangelij. Žalibog, še celo nekateri vzgojitelji naše mladine se nahajajo v njegovem taboru. Kaj čuda torej, če jim je ljulika. katero so sejali med naše ljudi, zadnji čas tako dobro uspevala, posebno ker jim še gredo obla-ti v vsakem oziru na roko.
Vendar pa je kruto nasilje teh ljudi rodilo tudi odločen odpor. Poprej zaspani voditelji, kakor tudi širje občinstvo odprlo je oči ter se začelo zavedati svojih pravic, oziroma krivic, katere so morali doslej prenašati. Vstali so zavedni možje in mladeniči in vedno pogosteje se je slišal klic: Bračko mora s prestola!
Bračkijancem pa se je zbudila ves; ter jim očitala vse krivice, katere so prizadjali slovenskemu življu. Dobro namreč vedo, da ni vei^ daleč oni dan, ko se bode ž njimi obračunalo, Zato pa ravno zadnji čas bijejo prav obupen boj za vsako važno postojanko. Toda ne pomaga jim nič, Bračko bo padel! V vsej svoji nagoti so se pokazali ti junaki povodom občinskih volitev za jurjevško in trbegovsko" občino. Vse kar leze in gre, spravili so na volišče, vendar pa so povsod prav imenitno propadli. Proti jurjevški volitvi so se takoj pritožili in že nad pol leta iščeta slavni naš ljutomerski pl. Rainer in c. kr. namestnik dlako v tem jajcu. Toda, o tem bomo govorili na drugem mestu.
Posebnd zanimiva je bila trbegovska volitev. Vučina in Muhič sta bila kar brez, uma, tako sta si brusila pete in jezike. In kaj šele Slavičev Lojzek? Zaradi preobilne telesnosti baje ni mogel izvrševati svoje prejšne službe ter je moral v pokoj. Sedaj bi mu tega gotovo ne trebalo. tako je shujšal. In kaj bi tudi ne? Pri jurjevški volitvi njegove .učenosti niti v toliko niso upoštevali, da bi ga izvolili vsaj za zadnjega namestnika in v Trbegovcih je delal v potu svojega obraza za očko Bračka, pa vse zastonj. In še tako dolg nos je zaslužil! Človek bi pa kar res iz kože skočil.
Seveda, brez Kre'ftovega Karleka bi tudi ne šlo. Kupil je baje v trbegovski občini nek kos zelnika z namenom, pridobiti tako en glas za svojega velikega, oziroma debelega mojstra. Izpre-videl pa je še pravočasno, da tudi njegov vinarski glas ne bode rešil Brečkove slave ter ni šel volit. Na kupljenem miniatur veleposestvu pa bode baje -— žafran prideloval.
Tudi jurjevški kramar Vogrinec pridobil si je za Bračkovo gardo nevenljive zasluge. Zapretil je nekemu doslej zavednemu volilcu z izgubo obljubljene mu neveste, če ne voli Bračkijancev. Nakana se mu je posrečila in mi le častitamo Vogrincu k vspehu, dotičnemu volilcu pa k nevesti za tako ceno.
Navedli bi še lahko celo vrsto sličnih deli-kates, toda te porabimo o priliki. Pozabiti pa ne smemo najimenitnejšega, kar bode ovrglo gotovo vsak dvom, da bi Bračkijanci ne bili »najpametnejši" ljudje celega sveta. Posestnik Janžek, ki slučajno pripada njihovi stranki je bil pomotoma izpuščen iz Volilnega imenika in torej ne bi smel voliti. Pri sestavljanju volilne komisije pa ni našel veleučeni Lojze Slavič, še manj pa vestni občinski predstojnik Vučina na tem nič nepostavnega, da se pozove dotični ne-volilec v volilno komisijo. Ako bi volitev za nje ugodno izpadla, bi tudi sedaj še to ne bilo ne-postavno. Sedaj pa je drugače! Mogoče sicer, da so se ti lisjaki o tem že prej domenili, samo, da imajo sedaj vzrok za pritožbo. No. bodi tako ali tako, blamaža ostane vendar le blamaža. Kje na svetu se še najde taka prismodarija, da bi katera stranka po volitvi - vložila sama proti sebi pritožbo"? Pri naših Bračkijancih je to vse mogoče ker na ta način se hoče vzdržati nemškutarska klika na krmilu.
Vs£ drugače pa so ge obnašali naši zavedni volilci. Ni jih bilo treba prositi, prigovarjati jim in žugati, kakor piše lažnjivi »Štajerc" ampak sami so stali trdno kakor skala ter volili po svojem lastnem prepričanju. Ravno to pa nas navdaja z zaupanjem na boljšo bodočnost. Tudi, če bode volitev ovržena, zmagali bodemo prihodnjič še častneje in 'Bračkijanci bodo odnesli še daljše nosove. Ako bi pa hoteli volitev župana zavlačevati na nedogleden čas. vedeli bodemo najti primerna sredstva, ki bodo celo akcijo spravila v pravi tir, kajti, niti Bračko, niti Rainer nista vsemogočna in v Avstriji 'imamo še višje instance. Bračku pa že danes lahko povemo, da če postane Vučina moder kot Salamon, Sla-vičov Lojzek suh kot trlica in če bode Karlek na svojem novem posestvu prideloval cele vagone žafrana, katerega bode vsega pokupil Vogrinec, vse to mu vendar ne bode nič pomagalo, kajti: Bračko mora s prestola!
Jesenice na Kranjskem. Marsikaj je še gnjilega y deželi danski. — Ta izrek velja posebno tudi Jesenicam na Gorenjskem. kajti tu na periferiji- Kranjske bi morala biti nekaka trdnjava proti vedno hujšemu navalu nemškega življa. tu bi morali Slovenci pokazati
tudi na zunaj, da so Jesenice še slovenske. Vsak tujec, ki pride tu sem. dobi vtis, da je prišel v kak nemški »Sprachinsel", da je tukaj najmanj toliko Nemcev kot Slovencev, če ne še več, Temu je vzrok prevelika tolerantnost, ali bolje rečeno, narodna zaspanost Slovencev, ki nimajo nujnej-šega posla, kot prepirati se in blatiti drug drugega po časopisih Nemcem v posmeh, medtem ko ima vsaka stranka v narodnem oziru pred svojim pragom dovolj pometati.
Štiri gostilne so izvzete, vse druge imajo dvojezične! deloma samonemške napise, ravnotako pri trgovinah in obrtnikih; seveda ima tudi občinski urad za vzgled drugim zraven slovenskega velikimi črkami »Gemeindeamt Assling". Sramota! Tablice, ki naj bi kazale, da se mora počasi voziti imajo v prvi vrsti »langsam fahren"; saj se še obrtniki, ki so člani »Jeseniškega Sokola" pe sramujejo imeti dvojezičnih, da celo pemško - slovenskih napisov, je fi to narodna zavest ?
Mogoče je tudi to narodna zavest, ako se' kak debeluhar bije ob prsi, češ, mi smo zavedni Slovenci, zraven pa sramoti in zabavlja čez »Sokola", kar se le da, pod svojo streho pa ima nemški »Turnverein" in v salonu s frankfurtar-skinii barvami okrašeno zrcalo. V to zrcalo pa hodijo vsi njegovi pristaši gledat svojo narodno zavest.
Tudi čast. duhovščina bi storila bolje, da si nabavi samoslovenski društveni pečat pri kat. del. društvu, kakor da slika uevednim članom dotič-nega društva, »Sokole" kot ,same nevernike pod komando luciferja. Slovenci! Metlo v roke, ostro m,etlo in začnimo pometati, pokažimo mariborskim modrijanom, da smo jih razumeli, bodimo neizprosni napram tujcu, nasprotstva med seboj pa pozabimo! Sicer pa nobeni stranki, katera bi hotela Nemcem pomagati do zmago ni treba pričakovati od njih hvaležnosti, dmpak biča. kateri se izdajicam tudi pristoja! »V edinosti je moč" tegjai gesla se držimo, le tedaj bodemo rešili čast slovenskim Jesenicam, le tedaj »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila".
Politični pregled.
—- Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. Ruski car in nemški cesar sta se sešla na morju pri Bjorkoe. Rajgdvarjala sta se o važnih političnih vprašanjih in o mirovnem vprašanju. V Parizu so listi mnenja, da bo sestanek imel važne posledice' za zveze velesil, vendar je neverjetno, da bi ta sestanek že pov-I zročil razdružitev rusko-francoske zveze. Vsekakor se pa pripravlja Anglija, da ftnmelno stopi na mesto Rusije. Nekateri pariški listi pišejo, da je nemški cesar sprožil željo po tem sestanku, ker se boji, da bi prišlo med Rusijo in Japonsko res do zveze in bi bila potem Nemčija izolirana. Ti listi se boje, da je nemški cesar vspodbujal ruskega carja k nadaljnemu odporu proti Japoncem.
—	Kongres .zemstva v Moskvi. V soboto je bil zaključen kongres zemstva in mest. Kongres je soglasno zavrgel Buliginov načrt ustave. Z ogromno večino je bil sprejet drugi načrt, ki ga je izdelal odsek zemstva in ki je bil dne 19. t. m. priobčen v listu »Ruskija Vjedomosti"., Ta načrt odgovarja bolj zahtevani ljudskega zastopstva v zapadnoevropskem smislu, in daje državni dumi približno take pravice kakor jih ima' nemški državni zbor. Kongres je na to sklenil, d& vzame v svoje roke vodstvo volitev za državno dumo ter da bo po možnosti vzgajal ljudstvo do politične zrelosti. S sklepom miru se kongres ni bavil. Največji' plod zasedanja kongresa je pa proglas na narod, v katerem podaja kongres svoje politično stališče in svoje razumevanje položaja. Ta proglas bodo organi in agentje zemstva razširjali med narod, čeravno je malo verjetno, da to vlada dopusti. "Na "sedanjem kongresu je radikalneja stranka imela odločno premoč.
—	Dogodki na Ruskem. Poročajo iz Odese, da je policija v zadnjih dneh aretirala izredno veliko število sumljivih oseb v najuglednejših krogih. Več nogo 400 zdravnikov, odvetnikov in časnikarjev je bilo pretekli teden prijetih in odvedenih v trdnjavo. Prebivalstvo je vsled tega silno razburjeno in prav lahko je mogoče, da izbruhnejo' novi nemiri. — Šest donskih kozaških polkov, pri katerih je bila pravkar končana splošna mobilizacija, se je uprlo. Kozaki se upirajo. da bi opravljali policijsko službo, ki je srav mota za vsakega vojaka.
V Kronštatu položaj vedno slabši. Skoro vsa p o s a^d k a in nekaj kozaških oddelkov s e j e združilo z u p o r n i k i i n i z g r e d-niki. Na pomorščake se ni zanesti. Iz Petrograda neprestano dohajajo vojaški'vlaki.
—	Maeedonija. Iz Monastira prihaja vest, da so vasi Valtino in Gradeznica popolnoma opu-stošena od bolgarske tolpe, ki so se ji pridružili še bolgarski seljaki. Večina prebivalcev je ubitih, sodi se da je 400 mrtvih. Ta čin je maščevanje Bolgarov, ker so bile te vasi zveste patrijarhatu in niso hotele ubogati bolgarskega odbora, ki jih je silil k eksarhiji. V sofijskih macedonskih krogih je opaziti živahno nevojjo proti ICvstro-Ogrski in posebno proti avstrijskim orožniškim častnikom.
Rusko-japonska vojna.
Položaj ob T u m e u u in v Mandžuriji. Javljajo, da so se Rusi že umaknili severno od Tumena. Reke v Mandžuriji so vsled močnega deževja narastle. Rusi okoli Vladivostoka so močni 60.000 mož. V Mandžuriji je med obema sovražnima armadama le 12 milj razdalje. — Bitka
0	b T umen u. Ob Turnenu se je vršila huda bitka za prehod čez reko. Armada generala Ha-segava napada v'silnih naskokih ruske postojanke. Rusi so postojanke obdržali. Japonci so štikrat napadli Ruse z bajoneti, pa so bili odbiti. Japoncev je 30.000. O polnoči so Japonci Ruse zopet napadli. Rusi so umaknili iz več potsojank. Rusi so se po, polnoči umaknili iz svojih postojank v popolnem redu in so odšli k svojim koroni z vsemi topovi. Rusi so imeli v prvem boju 13 mrtvih in 47 ranjenih.
Okupacija Sahalina po Japoncih se mora smatrati kot dovršena. Vse važnejše točke na ,otoku 'se- sedaj že nahajajo v japonskih rokah. Operacije japonskih vojev v krajih, pokritih z nedostopnimi pragozdovi, so bile izredno težavne. Teren in slabo vreme sta -bolj ovirala japonsko prodiranje, kakor sicer hrabri ruski voji. Rusi so opustili vsak reden odpor. Tudi Japonci so začasno ustavili vsako nadaljno akcijo, ker onemo-gočujejo strahoviti viharji, ki divjajo sedaj na otoku, vsako nadaljno prodiranje.
Vzrok japonskih uspehov.— W a-shington, 25. julija. Japonski pooblaščenec Kamimura je izjavil, da so Japonski pripomogli do zmage trije momenti: pravična stvar, to, da nikjer ni bilo nobenega podkupovanja in pone-verjenja, in zmerno, preprosto življenje japonskega naroda.
Poročilo Roždestvenskega carju. »Liberte" v Parizu poroča, da je car prejel poročilo Roždestvenskega o čušimski bitki 10. t. m. Admiral navaja • vzroke poraza in slika upornost vojakov Nebogatova. Admiral, ki je prišel iz bolnice, je pozval k sebi -vse ruske častnike, ki so v japonskem ujetništvu, in sestavil sam poročilo: Baltiško brodovje je bilo slabo. Oklepna oprema je bila vsled goljufivosti ladjedelnic nedostatna. Tudi tovarne za topove so nas prevarile. Dve tretjine krogel se še razletele niso. Stroji so bili tako slabi, da so morali kotle vedno popravljati in krpati. Moštvo se je že pri Madagaskarju uprlo. Roždestvenski je bil celo primoran, nameriti svoje topove proti brodovju Nebogatova, ki je že preje sklenilo, udati se Japoncem brez boja. "Najbolj uporni sta bili ladji »Senjavin" in »Apraksin''. ki sta v boju signale Roždestvenskega ignorirali. Roždestvenski je odposlal torpedovko, ki je sporočila ladijam, da jih potopijo ako se ne udeležita boja. Ko je prevzel poveljstvo Nebogatov. se ladje sploh nanj niso ozirale.
Koliko stane vojna? Japonci računajo dosedanje vojne stroške Japonske na 4t)00 milijonov frankov. 300 milijonov frankov treba izplačati oškodovanim parobrodnim družbam, 700 vdovam in sirotam padlih vojakov. Japonski mirovni pooblaščenec Kamimura .je izrazil upanje, da bodo mirovna vprašanja uspešna. Obe stranki sta izgubila doslej 570.000 mož. Rusija je izgubila 370.000 mož. Vojnih stroškov ima Japonska vsaki dan
1	milijon dolarjev. Japonska želi miru, a ne brezpogojnega.
Protest ruskih poveljnikov. V Pe-trogradu je takoj po carjevem povratku dospela brzojavka Linevičeva, ki v razburljivem tonu protestira proti sklepu mira ter izraža prepričanje, da- bo ruska armada v prihodnji bitki zmagala: Brzojavka je sestavljena v imenu inandžurske armade.
Kupujte narodni kolek!
Raznoterosti.
Promet s tujci v Švici. Švica ima danes v prometu s tujci 120 milijonov kron obrata. Izdatki zn. šajo 76 in pol milijona, prebitka je torej 43 in pol milijona. Švica pa ima tudi poldrugi tisoč izbornih hotelov in gostiln s 100.000 posteljami in izda na leto 1 milijon kron za reklamo. — Švica je res lepa dežela ali naši gorati kraji in Gorenjsko ne zaostajajo prav nič za njo, kar se tiče prirodnih krasot in različnostij v naravi. Ako se lotimo resno dela za povzdigo prometa s tujci, utegne prinesti to tudi naši deželi sčasoma lepe dohodke.
— Z halonom preko Atlantskega oceana. Zrakoplovec Godar,. se namerava z zrakoplovom prepeljati z Amerike v Evropo. Zrakoplov pojde iz Newyorka ali Waschingtona iu mora preteči 5000 km. Pri poyoljnem vremenu in vetrn bo pretekel balon vsako uro 50 km, tako da bo Godard prišel iz Amerike v Evropo v štirih dneh in štirih urah. V slučaju ne^ovoljnega* vremena bo rabil šest dni in šest ur. Zrakoplov ima 12.7f>0 m3 vsebine.
Železnico na Montblanc najvišjo goro v Švici in Evropi, so začeli delati. Šla bode do 3873 metrov nad morjem, od koder je vrh še kakih. 1000 metrov višje. Dolga bo 38 kilometrov
in spomladi leta 1911 gotova. Vlak bode imel razen stroja dva voza s prostorom za 80 potnikov, bode dolgo ostajal na postajah, da si bodo popotniki lahko ogledali svet in navadili se na tanši zrak. Ta železnica bode vozila črez 1000 metrov višje, kakor je Triglav (2865 m) in zahtevala za vožnjo gori in doli 100 K. — Tako se vabijo bogati ljudje v deželo.
—	Svojeglaven grom. Neki kmet je oral na polju. Nenadoma nastane vihar s strelo in gromenjem. Strela udari v verižico kmetove ure, preskoči v uro samo, od tod pa na plug. Kmet sam je ostal dalje časa onesveščen, sicer se mu pa ni nič zgodilo. Ura seveda ne gre več.
—	Rus se je oženil z Japonko. Neki ruski vojak iz ojatske gubernije iz vasi Pokrovskoje je moral v vojsko. Osemkrat je bil ranjen, naposled so ga Japonci ujeli. V ujetništvu se je seznanil z neko Japonko. S pomočjo njenih bratov se je osvobodil robstva in se povrnil na Rusko. V vojsko ga niso več poslali, ker je bil pohabljen. Vzel je seboj na Rusko Japonko in se v domačem selu oženil z njo. Kadar se prikaže iz hiše in gre z ženo na polje, derejo za njim vsi vaščani in se ne morejo načuditi orjaškemu Rusu in mali Ja-ponki.
Izjava.
Podpisani odborniki bralnega društva v Laškem trgu in veseličnega odseka obžalujejo neosnovane in podle napade dopisnika v „S1. N." z dne 15. julija 1905 na čč. gg. kaplana v Laškem trgu ter izražajo svoje ogorčenje nad takim postopanjem, s katerim se hoče ravno sedaj rušiti sloga in spraviti razpor v društvo, ko se je vsled združenja vseh tukajšnjih Slovencev začelo gibati in delovati, kakor še ne do zdaj. — Dopisnik ne more biti prijatelj društva, ampak hoče spraviti sovraštvo in razpoi med društvenike ravno sedaj, ko namerava bralno društvo prirediti veselico v večjem obsegu, kakoršna se morda že_ več kot 30 let, in to izza časa obstanka laške ,.Čitalnice" ni priredila.
-Takemu nasprotniku društva, ki ne najde iegalnega pota do odbora ali občnega zbora, izrekamo podpisani odborniki svoje zaničevanje. Nasprotno pa hvaležno priznajo, da čč. gg. kaplana sodelujeta kot pridna sotrudnika pri društvu, in ju prosijo, naj vstrajata pri narodnem delu tudi zanaprej brez ozira na pobalinsko natolcevanje društvenih sovražnikov, med katere spada brezdvomno dopisnik s svojim dopisom na veselje tukajšnjih narodnih nasprotnikov.
Laški trg. dne 18. julija 1905.
Konrad Elsbacher tč. preds. s. r., Ivan D o b r š e k tč. tajnik s. r., Edvard K u k e c s. r., dr. Josip Kolšek s. r., Pavel L o r e n c s. r., Karol Cimperšeks. r., ZdravkoVasles. r., Oskar Moli s. r., Fran Robida s. r:, Josip Stare s. r., Gregor Leben s. r., Anton Petek s. r., Mihael Hrastnik s. r., Fran Drolc s. r.
Poslano.
„Slovenski narod" piše v štev. 168 z dne 25. julija 1905 v notici, ki ima naslov „Slučaj, ki ni več slučaj", med drugimi osebnostmi, ki zadevajo osebo učiteljice Stupca tudi to: „Če ne verjame naš deželni šolski svet, naj vpraša mariborsko Čitalnico, zakaj jo je izbacnila od svojih veselic v „Narodnem domu".
Glede na to trditev izjavljamo, da sta gdčni Stupca večkrat sodelovali pri narodnih veselicah, ki so se prirejale v „Narodnem domu" v Mariboru, da pa nikdar nismo imeli najmanjšega ne-sporazumljenja z njima in da je torej popolnoma izmišljeno, da bi bila mariborska Čitalnica gdčno tupca izbacnila od svojih veselic v „Narodnem lomu".
Podpisana Čitalnica mariborska je hvaležna vsem in posebno tako vrlim sotrudnicam pri društvenih veselicah, kakor sta gdčni Stupca in globoko obžaluje, da se dotično damo napada na tako izmišljen in nezaslišan način.
Maribor, dne 26. julija 1905.
Za odbor „Slovanske Čitalnice": Dr. Fr. Rosina
predsednik.
SVOJI K SVOJIM!
; $ nT i i f • X K' f 11| .i i, i Bi § ^ ■ * 1 • ■■' i. 5 ^ (t
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko vavarovalno zadrugo
,CROATIA'
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro> atiae" v Trstu.	(239) 26-6
Zastopniki se iSCejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške,
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. SMEKAL-a
iz Smichova. Podružnica Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem	(497) —37
podružnica R. A. Smekal.
11 najem
ali na račun želi vzeti dobroidoco gostilno najraje v kakem trgu ali pri tovarni, kakor tudi na deželi. Ponudbe se naj blagovolijo poslati na naslov: ,,Veselje", poste restante št. 99, Šmarje pri Jelšah.	(364) 2—1
Vljudno se prosi gospode učitelje, kateri si mislijo naročiti nove patentirane
šolske table
da bi kakor hitro mogoče blagovolili naročiti. Pozno naročene table bi se ne mogle ob pravem času izvršiti.
Ponarejalci zgoraj omenjenih šolskih tabel se bodo sodnijsko preganjali.
Z najodličnejšim spoštovanjem se priporoča
Anton Betz
izdelovatelj patentiranih šolskih tabel na Bregu pri Celju.
Mlad
trgoVsHi potnoiniK
popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika kakor tudi čvrst (366) 2—1
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj pri Kristijanu Starki, trgovcu v Sevnici.
100 oseb.
Skandinavski	^ 42 konj.
CIRKUS K. LIPOT

V petek, dne 28. julija 1905, ob 8. uri zvečer:
Soboto, 29 zvečer ob
« velika parforce - predstava.
obstoječa iz 30 sporednih točk.
V nedeljo, 30. julija, popoldne ob 4. uri
zvečer ob 8. uri:
velika^^
Vsaka predstava z velikomestnim brezkonkurenčnim sporedom, ki je bil na Dunaju tri
mesece in v Gradcu dva meseca dnevna govorica.
Pri vsaki predstavi najnovejša privlačnost
smrtni skok z dvokolesom.
PM19 nTmof AriAiri' ložnl sedež 3 K, zaprti sedež 2 K, I. vrsta K 1*50, II. vrsta I K, stojišče 50 vin. Vojaki od UClld piUblUIUlll. narednika nazaj in otroci pod 10. leto plačajo pri popoldanskih predstavah: I. vrsta 80 vin., MiHHHHH II. vrsta 50 vin., stojišče 30 vin., sicer polno vstopnino.
Predprodaja vstopnic je v knjigarni g. G. ADLERJA, Glavni trg.
Velespoštovanjem
(99I) 3	K. LIPOT, ravnatelj.
Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v • kratkem času okusno in ceno - •
i
Zvezna tiskarna
Schillerjeve ulice št. 3 CEL3E Schillerjeve ulice št. 3
v zalogi ima in tiska v več barva* izdelane krasne diplome. Datje: uradne tiskovine, kHverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, be-lete. časopise, knjige, brošurtce, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, siMvedne listke, razglednice hranilne tn n družne knjižice ter sploh vse v tiskarske stroke spadaječe stvari. - -
JL
i
TrgoVina 5 papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami
prodaja e. kr. šolskih knjig in igralnih kart
prej D. HRIE
Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Novosti:
Studenčni kataster, dnevnik 1 občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada	j
Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb
Izpisek iz zemljiške knjige
a)	posestni 'ist
b)	bremski list

odvetnike notarje
Dopisnice, poštne spremnice, nakaznice, zalepke, spremnice
s povzetjem, menice, čeki in poštne položnice za c. kr.
poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz
veljavno samo za naučne namene
Časovni predmeti:
Umetalni ogenj za veselice itd.
Lampijoni
v raznih barvah in oblikah
Papirnati krožniki
okrogli in štirioglati
Papirnate serajete
Karte
za tombolo
Koriandoli (Confetti)
Serpentinen
(traki iz papirja) v raznih barvah
svinčniki peresa peresniki radirke
kamenčki tablice gobice črnilo
Trgovske knjige
v vseh velikostih črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjetnalne Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Papirnate vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Stambilje
pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času
Svileni papir v vseh barvah.
Dopisnice
umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave.
Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah.
Albumi za slike, dopisnice i
in poezije.
Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih.
MllrS za tiskovine in pisarniške potreb-ščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago.



Suhe gobe, malisno štupo sploh vse deželne pridelke
kupi	(42) 50-27
Anton Holenc, trgoVcc 4 Celju.

Ugodna prilika
pri nafttpn posestva!
Proda se iz proste roke lepo posestvo v bližini mesta na Spodnjem Štajarskem. Isto leži ob glavni cesti v zdravem in prijetnem kraju. Posestvo meri 15 oralov; na posestvu se nahajate 2 hiši, ena slična vili s krasnimi sobami, primerna za vsako gospodo. Obe hiši sta popolnoma v dobrem stanju. Pogoji so zelo lahki. — Proda se le Slovencem.
Naslov se izve pri upravništvu ,.Domovine" pod „Ugodna prilika 35".	(357) 3-3
sprejme
(358) 3-3
; mm k BflUDfl, mmi mi
, Zagreb. =====
kakor vina iz otoka Yis (Lissa)
priporoča po najnižjih cenah (18 do 24 kr.) od 56 litrov naprej franko = postaja Pulj proti povzetju. =
tzSMim.
SVOJI K SVOJIM!
Rafael Salmič
Celje
»»
narodni dom
Prva spodnještajerska narodna trgovina z urami, zlatnino, srebr-nino in optičnimi predmeti =
priporoča	(20) 19 — 1
svojo bogato in izborno zalogo vsega v to stroko spa-dajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. -
Za vsako prodano uro jamčim 2 leti, kakor tudi za vso zlatnino in sre-brnino, ki je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
, i
Prevzamem vsa dela, popravila itd., katera izvršujem najvestneje točno in ceno. Ilustrovane cenike razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
Gg. zdravniki pozor!

Aprobirane maxim. min. termometre la- vrste ===== prodajam po tovarniških cenah. ==
Napise za slavoloke -
HanbMBhte dtoFabrikmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. 50 =
SingerjeVi siValni stroji
za domačo porabo in obrtne jVrhe VsaHe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje — tvornosti ter so vsakomur v uporabo.	=
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja =
Singepjevi šivalni str>oj i so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška drnžba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -31
OfejjiDasdjiDPD
Singer Co. Nahmaschinen Aot.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.

NOVO!
Dunajska splošna vzajemna družba za = zavarovanje pogrebnih stroškov =
zavaruje vsote po 50, 100, 200, 250, 300, 400 K, ki se izplačajo v slučaju zavarščine smrti v teku 24 ur JftJ donašatelju polične knjižice. — Mesečne premije so jako nizke. — Natančna pojasnila daje zastopnik za Celje in'okolico
(342)	ALOJZIJ TERČEK, Breg pri Celju štev. 8.	10—4
NOVO!


Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralfoahnplatz št. 9
g sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HA VRE po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni;
odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden ^	uradnikov do HA VRE. — Govori in piše se v vseh jezikih.
3 Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas. in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.
Vizitnice priporoča ,Zvezna tiskarna6.
UL
C
m
C ■
C
M
le
n
IC
M
C
H
C
M
G
M
C
M
C
M
C
H
C m
C
M
C
H
C
H
C
^LiL:žLžL>ToToT(žlQlnTnToToTolQlt^
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje
■r vsakovrstnih pušk -m
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50 11

[¥i¥iWiWiuiWM

V
naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
štiri in tricctrt odstope.
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vrainsko pa od pet na
štiri in pol odstotke.
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je
----bila dosedaj 4%. ~
(14) 31
SSCSSSSST
Franc Rižnar, kleparski mojster v Ljutomeru sprejme
poštenih staršev za učenje v svojo obrt po dogovora.	(356) 2—2

>ToTnTnTnTnTnTnTnTnTnTr»TnTr,TnInTnTr>Tf
dobro trgovino
^ v najem
tudi z gostilno (345) 3 3 do 1. oktobra.
Naslov pove upravništvo „ Domovine". )iOiOmOiOiOiOiOiOiOkOiOiOiOiOiOiOiOi<
Različne tehtnice.
Štedilna ognjišča,
Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic.
izršila.
vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega - Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše.
Vsakovrstne vodovode,
kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove.
bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v
Prevzamem popolno napravo kopališč,
najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor
mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle.
VanlrnTmClfnn irnlnimn Arfmnin (tu(li »z žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in
vsaKovrsme zeiezne osra e	„že,er™ ^ ■■p™*****™ -
(J J skladišča ah pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, HT* napeljavo strelovodov "VI itd.
Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča
dela po tovarniških cenah.
Priporočam se za obilno naročbo	(154) 40—16
IVAN REBEK. stavbeni in umetni ključalničar
Poljska ulica št. 14.
CELJE
Poljska ulica št. 14.
Išče se zavoljo povečanja trgovine podjeten
zmožen slovenskega in nemškega jezika, popolnoma izurjen v trgovini z mešanim blagom, posebno
v špecei>iji in železnim
sprejme do 1. septembra 1.1. kakor tudi čvrstega
(kompanjon)
kateri mora 2000—3000 kron položiti. Trednost blaga sedaj okoln 10.000 K.
Ponudbe se naj pošljejo pod naslovom: „Trgovina in gostilna" na upravništvo „Domovine". (355) 3-3
postaja Sevnica pri Zidanem mostu
prodaja
ki je dovršil nekaj razredov srednje šole Lebinger & Bergmann, Litija
dne 3. avgusta t. I. na javni licitaciji ob pol deseti uri dopoldne 22 glav goveje Živine kakor: krave, junice, mlade bike in drugo mlado goved. Nadalje tudi svinje (jorkširske pasme) mrjasce, prašiče in prašičke.
Posebni ceniki strojev zastonj!	;
Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje, posebno pa
mlatilnice
kupujte narodni kolek!
za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter' priporoča
Ni res, da je hmeljski trgovec JOHANN ■ HALM umrl, temveč res . pa je, da bo dem z njim tudi letos po dnevni ceni (363) 3—2	hmelj kupoval.
omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino-vega soka.
Zacinjenje in popravila vsake vrste točno in ceno.
Slavnemu p. n. občinstvu si dovoljujem uljudno naznanjati, da sem preselil (.julijem 1905 svojo
črevljarsko delavnico
Rotovške ulice
(v hišo g. A. Kolenca).
Vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem se priporočam v blagohotno naklonjenost i v bodoče ter zagotavljam vedno najtočnejšo in. najsolidnejšo postrežbo, še posebno z ozirom nato, da sem si uredil svojo delavnico po najmodernejšem načinu in sem raditega v prijetnem položaju naznaniti, da sem vsem delom znižal cene. — Naznanjam tudi. da prevzamem razun fmejših del tudi vsa priprosta dela, kakor tudi popravila. — Za delo in kakovost blaga jamčim.
(321)10-5	Martin Kolšek
črevljarski mojster v Celju.
se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in železo. f (238) 50-23
j*y ...........- i~ri* 'i -r - *■*"*■-■■•- —....... ««
Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko Golar.
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina". Tisk „Zvezne tiskarne v Celju.