Slovenski običaji. 
II. Kole da. 
Zvečer pred božičem, pred novim letom i pred praznikom svetih treh 
kraljev je koleda. Cerkevni ali tudi drugi pevci grejo po celej vesi od hiše 
do hiše, se pred hišnimi vrati vstavijo i zako ledovajo, to je: za-
pojo pesem koledniško. Pri Žili grejo koledovat pubi, mladenči, v 
Žabnicah devojčice do dvanajst let stare. Pri Žili pojo obično sledečo 
staro, po vsej Slovenii znano cerkevno pesem: 
Je eno dete rojeno, aj rojeno, 
(Notri u mestu Betlehem.) 
V enej priprostej štalici, aj štalici, 
(V enih oslovih jaslicah. 
Spoznal ga je oslič, volek; oslič volek, 
(Da je to dete pravi Bog.) 
Kije stvaril zemljo, nebo; zemljo nebo. 
(Človeku dal dušo, telo.) 
Pastirci na polji pasejo, aj pasejo, 
(Angelsko petje poslušajo ) 
Tu so prišli kralji trije, kralji trije, 
(Gašpar, Melhar in Boltažar.) 
In so dari mu prinesli, aj prinesli, 
(Miro, kadilo, čisto zlato.) 
Pa darujejo Jezusu, aj Jezusu, 
(Aj le kralju nebeškemu.) 
Za rojstvo mi zahvalimo, zahvalimo, 
(Rožo devico Marijo.) 
Ker je rodila Jezusa, aj Jezusa, 
(Zveličarja vsega sveta.) 
V temu času božičnemu, božičnemu, 
(Aj bodi dete hvaleno.)— 
V tej pesmi se druga red ponavlja. Ta pesem se najde tudi v 
knjigi: Pesmarica cerkevna. U Celovcu 1846 s napevom 
V Rožju zapojo koledovavci radi sledečo pesem: 
Je nova zapoved unkej sva, Od cesarja Avgusta, 
Te den je svet, Te den je svet, te den je vesev, 
Te den je vseha veselja živ. 
Jožef se spravla v Betlehein — 
Po cesarjevej zapovdi. 
Jožef se vzihne in mi hre, — 
Osliča jezdi, volič za njim hre. 
Jožef Marijo na pvaci pusti, — 
Herperje išče, za njo skerbi. 
Jožef per Mariji obstoji, — 
In svoje rjeve ji razodi. 
Jožef Marijo na osliča posadi, — 
Hresta iz mesta se že mrači. 
Jožef šitro ohenj stori— 
In štalico lepo pokadi. 
Jožef vzeme barihelco — 
In hita po frišno vodico. — -
Marija je rodiva Ježiša — 
In ha povoživa v jaselca. — 
So vse hore zvate ble, 
So vse vode z vinain takle. -
Jožef pa šitro pertače, — 
Mariji svadko vince pernase. — 
4* 

Hresta po anej hiriajnici, 
Pridata k bornej štalici 
Jožef štalico šilro odpre, — 
— Ježiš v jaselcah rojan je. 
Pastirci štalco vahlajo, — 
Anhelci nad štalico pojo. — — 
poje po napevu 40. u knjigi: Napevi k pesma- Ova pesem se 
rici cerkvenej. 
Nekada zapojo tudi nektere druge pesni božične. Hlapčiči trije 
oblečejo se včasi kakor trije kralji u belo srajce, postave si na glavo pa-
pirnato, visoko s zlatim ali sreberniin papirjem olepšano kapo, okolo 
srede se pripno s rudečo opašo; v roki imajo leseno sabljo—jeden 
izmed njih nosi zvezdo. Koledovavci iz Goriškega posebno iz Belca 
tudi radi zagodejo sledečo pesem, ktera je tudi v Rožju znana: 
S angelcizapojem, hvaležno čestim, 
Veselje oznanim, vsem ljudem povem, 
(Da se v Betlehemu Mesija rodi, 
Bode tamo rojen en kralj vsih ljudi.) 
Tam najdejo Marijo in Jožefa ž njo, 
Detece zahvalijo in ga molijo, 
(Nad nami se je vsmilil, nebesa odperl, 
Milost dodelil, da bo za nas vmerl.) 
Posebno lepa i stara je 
dovaje pojo namreč: 
K temu letu novemu 
K temu rojstvu božjemu; 
K temu letu novemu 
K temu rojstvu božjemu 
(Marija je rodila Jezusa!) 
Angelci nebeški mu slavo pojo, 
Pastirci na polji jih poslušajo, 
(Hitro in veselo sdaj totej gredo, 
K jaslicam v Betlehem dari neso.) 
Oh grešnik sem pridi in zgrevaj se li 
Pred kraljem nebeškim, ki v jaslih leži, 
(Povzdigni oči in skleni roče, 
Pripogni kolene, daruj mu serce.) 
(Marija spleta krancel zlat) 
To ni nobeden krancel zlat 
To je le Marija s Jezusam; 
(Marija je rodila Jezusa!) 
(Marija terga rožmarin) 
To ni nobeden rožmarin, 
To je le Jezus Marijin sin. 
(Marija je rodila Jezusa!) 
pesem, ktero u Žabnicah devojčice kole-
(Marija terga lep marijon) 
To ni nobeden lep marjon 
To je le Marijin zlati iron. 
(Marija je rodita Jezusa !) 
(Marija terga lilijo) 
To ni nobena lilija, 
To je le nebeška zarija. 
(Marija je rodila Jezusa! 
(Marija terga nagelne) 
To niso nobeni nagelni, 
To so le nebeški angeli. 
(Marija je rodila Jezusa!) 
(Dalje sledi.) 
Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem* 
Da dobro osnovane ljudske šole mnogo mnogo pripomorejo k ljudskej 
omiki in torej k njih časnemu in večnemu blagru, je že zdavno spozna-
na resnica. Od te resnice prepričani zakonodaji so tudi postavo dali, da 
mora slehern otrok od šestega do dvanajstega leta v šolo hoditi, ter so 
prelomivcu te postave razne kazni zažugali. Lahko pak se spolnujejo