Št. 18. V Gorici, v soboto due 4. marca 1905. Letnik VII. l/.li.-LJii vs.-i' turck in Moliuto ob 11. in i pivitpoldnc /.a uif sir» t^r oL H. uri pof. z:i rJeiHo. Ako p;nJ«j n;i t;i dticva pruznik izidn ilan pn*j ob si. zvt'iznr. Stane po pušti pi'HJi'niuii itli v (iurici nil doin poiiljiui (tHolt'tiin 8 '\, pdllntno 4 K in (S'tttl«4ii(> Ü K. I'roilajus«' v (Jori<'i v t<»- h:iknni;ui Schwarz v Šolskih ulicati, Jclh'rsilz v Nunnkili uli<:ah in Lv ban na Wnlijfveiu tckaliaOSu po 8 vin. GORICA (/jutranji* iKdanje.i llredništvo in upravništvo se naliajata v 6 ha. Od teh je po trtni uäi oku ženih 22.170 ha, povsem unißenih 11.000 ha in 1» napadenih 11.170 hu. Kranjska ima 11.631 ha vinogradov, 8.150 ha je po trtni uši popolnoma kon- č-anih, le napadenih pa, ki dajajo So zme- rom nekaj pridelka, je 2.603 ha, torej je sploh okuženih 10.653 ha. Goriško-Gradiačanska ima 6.976 ha vinogradov, okuženih je f>.478 ha, pofsern uničenih 2 600 ha, po uäi šele napade- nih je pa 2 878 ha. Sedaj oglejrno ai pa že zadevne dr- žavno podpore za izrecno naveden« kro- novine : Štajer.ska je dobila od vlade za upravni leli 1902 in 1903 brezobretnih posojil 400.000 K v gotovini, dobila je vrh tega 254.700 cepljenih kovčij in 92 900 divjakov, katcre so bile prodane po taril'nih cenah, a izknpilo je dobila dežela. Poljedelsko ministerstvo je nsm- reč odstopilo leta 1903 vse zadevne dr- žavne nasade doželi z jedinim pogojem, da oddä dežela nepremožnim vinograd- nikom leto za letom 130.000 cepljenih in divjih kovčij brezplačno. Dalje je dobilo na Stajerskem 112 posestnikov državna darila v znesku 4.030 K za rscijonalno in nzorno pre- novitev vinogradov in i.700 K za na- sadne vrte, za tretjo deželno trtnico 10.000 K, za ponk v trtoreji 10.349 K, za Romasta vezila 2.000 K in za brez- plačno oddajo cepljenih ameriäkih kovčij poseatnikom v treh sodnih okrajih še po- sebej 4.000 K. Država podpira to deželo tudi pri poskuaih a takozvanimi hibri- dami (Hybridenfrage) in pri nakupa oglji- kovega sulfata. Kranjska je dobila za isto dobo 100.000 K za brezobreatna posojila, za trtnice občinam, druätvom in posamezni- kom 10.400 K, za äkropilnice 2.000 K, za razstavo grozdja na KrSkern 300 K. Koliko je pa dobila naša dežela ? Naša deželica je dobila 40.000 R brezobrestnega posojtla in 5.477 K obči- nam in društvom za trtnice (goriäka oko- lica 3.512 K, SežanšČina 582 K in gra diWanski okraj 1.383 K). Dodati moramo pa še, da je izdala vlada v letih 1902 in 1903 äe 441.300 K za trtnice in druga sredatva proti trtni uäi v kronovinah:Nižje Avstrijsko, Kranj- sko, Ualmacija, latra in Trsl, za Morav- sko pa äe posebej 124.000 K. Iz tega je razvidno, da ima Stajer8ka ätirikrat več oku ženegasveta jiego Goriška, a neozirajesena druge dobro- te in podpore od »Irani vlade, dobila je deaetkrat večjo vaoto za brezobreatna posojila ne- go Goriäka; Kranjska ima dra- kratvečokuženegasveta ne- go GoriSka, a dobila je 100.000 K brezobrestnega posojila proti 40.000 K, katere je do- bila naaa kronovina. S kako marljivoatjo in naporom vseh svojih moßij se bori naše ubogo ljudstvo proti trtni uäi kljubu pičli vladni podpori in prizadetih činiteljev, kažejo sledeči podatki, katere smo posneli tudi iz navedenega poroöila c. kr. poljedel skega ministerstva: Od vseh okuženih vino- gradovje Stajerska prenovi- 1 a 27%. Kranjska 37%, GoriSka 46%;odvseh po trtni uäi po povsem uniöenih vinogra dov pa: Štajeraka 35%, Kranjska 48% in Goriäka 96%. Dočim so vse druge po trt- ni uäi okužene dežele preno- vile od 7 do največ 48% (Trat 55%) vseh uničenih vinogradov, prenovilajihjenaäa sama se- bi prepuäcena deželica 96%. To naglaäa tudi pohvalno označeno vladno poročilo ; a želeti bi bilo, da ne bi vlada ostala le pri pohyali, marveč da bi to marljivost in skrb izdatnejäe podpirala z vladno podporo. Toliko za danes. Prihodnjič kaj več. D op isi. Iz Sovodenj, dne 2. marca 1905. — (Narodni greh v Sovodnjah, „E d i n o s t" in „S o č aw.) — Da ne bi kdo miahl, da smo Sovodenjci kar tako, priöa naj dejstvo, da se je »adnje case mnogo pisalo o naSih razrnerah v do- mačih liatth. Še celo tržaaka MKdinosta se je parkrat bavila z nami. V ätevilki 69. z dne 28. febr. l I. pa öitamo to- le : „Narodni greh vSovodnjah pri Gorici. S temi vrsticami nočomo žaliti nikogar, ampak namen naš je, da izrazimo željo, da bi se ne dogodilo več kaj tacega, kakor ae je dogodilo ˇ So- vodnjah predminolo soboto zvečer. Stvar je bila taka-le : V Sovodnjah, tik Gorice, v čisto slovenski in narodno zavedni občini, ki ni bila äe do sedaj predme- tom „Legi Nazionale" za stezanje njenih rok, je bila predminolo soboto zabava za vabljene in (ako se hoče) novabljene go- ste. Med povabljenci je bila tudi moja malenkoat. Ali kako sem zastrmel, ko sem videl na programu med drugimi točkami tudi italijanske pesmi in igre. Nisem mo- gel verjeti svojim očem. Kaj tacega v Sovodnjah, v občini, v kateri ni niti sledi 0 kakih Italijanih! A koliko preseneče- nja sem doživel na zabavi sami ! Skoro polovica udeležencev so bili Italijani. Od kodi pa ti ljudje, ki so se — da-si so bili vendar v manjäini — jako objestno vedli?! Tako sem vprašal prijatelja. A ta mi je äepnil na nho, da so bili tudi Italijani vabljeni, kajti odbor da je itali- jansko-slovenski. Sovodnje, čisto sloven- ska občina, odbor pa italijansko-sloven- ski! V Sovodnjah nobenega Italijana, med udeleženci pa skoro polovica Itali- janov. Kar pa me je najbolj zabolelo, je to, da so se nekateri Italijani blizo mene na akrivnem posmehovali, kadar so se izvajale slovenske toöke. In nekateri so ae kar odstranili, ko je bila slov. igra, To ni lepo, to je za nas Slovence poniževalno, sramotno. Take zabave naj se ne prirejajo v čisto slovenskih vaseh, posebno pa ne v družbi naäih smrtnih sovražnikov. To so neodpustni narodni giehi, ako se še pomisli, daje menda — ako se ne motim — tudi ena Slovenka itelijanski igrala. Potem ni nobeno čudo, da je na vsej zabavi vladala neka nape- tost. Lahi naj igrajo v Furlaniji, ali kje dragje, slovenske občine pa naj puäcajo na miru. In kadar prihajajo med nas, naj ae vedejo taktno in spoštljivo do na- äega jezika in do naäe narodnosti. To bodi v opomin prizadetim osebara, ki so zakrivile ta narodni greh. Kar neverjelno le mi zdi, kako so se mogli tako spoza- biti možje, ki se imenujejo slovenske ro- doljube. Nadejam se, da je bilo to zad- njikrat. X." Tako „Edinost". Mi podpiSemo z obema rokama to, kajti res žalosten po- jav je, da se v sedanjih časih kaj tacega PODLISTEK V znamenju mirü. I'dvest. Spisal Junko li r a t i n a. (DaljO — Hej, fantjc, le pijte, še ga dobimo. Desetino bouio ie dni pobirali in v zatneno dobimo doli od naših ljudij to sladko kapljo. — Juliej, juhej ! — Fautje, poslušajte ! Vi ste ljudje, moji dotna- ^'i11i in na vas se zanesem. — Nov truce je prise! Janes, kakor ste slišali, a tudi ta nas ne bo uganjal, tT'i ga boino ugnali, mi. — Doli ž njirn, doli! Pijani nemški lilapci so tulili od veselja, ko so slišali svojega gospoda. ~ Le počasi, le mirno. Prenagliti se ne smemo. Sk"er bi bilo morda slabši za nas. — Juliej, juhej ! In obkolili so oskrbnika. — Vsi kakor jeden niorate biti trdui, niti jeden !le sine manjkati. Prisezite mi to ! Oči so niu sevale kakor oglje, uikdo se ni upal uPirati temu pogledu. — Vsi, vsi, kričali so hlapn, da jt1 odmevalo dal^c tja po okolici. Uvignili so tri, štiri goreče baklje in njihovi obi azi so odsevali od smolnega plamena, — Dobro, dečki, dobro — oskrbnik je polivalil svoje ljudi in ukazal jim dati še pijače. — Polnoč je že niiiiula, baklje so pogorele, tu pa tarn po dvoru so ležali hlapci in smrčali kakor za stavo. Zunaj za plotom je lajal pes, luna je plavala po jasuem obnebju ... IV. Lepo jutro je bilo drugi dan vstalo izza u'on») kakoršnili je le malo na jesen. Solncc je prilezlo že na nebeški obok, pozlatilo je sivo glavo starega Čavnja, potem so šli žarki uižje in nižje in slednjič so se razsuli tudi nad liišami naših gorjanov. Kovač je takrat že uabival po železu, da so iskre frčale na vse strani. Mudilo se mu je, šele pred par dnevi je dobil toliko novih naročil, da ni utegnil niti toliko narediti, kolikor so zahtevali od iijega. — Presneto, da bi ti ljudje vsnj prej prinesli, dejal je sam se sabo in si obrisal pot z visokega čela. — A vse zadnji dan, potem pa delaj in naredi vsakemu hitro. In koval je dalje, a naenkrat se je vstavil. Kaj je bilo to? Zvonec? Da, čisto tak glas. Sem od one strani, kjer je kapelica sv. Jožefa, je prihajal. — Maša, šinilo je Jernejčetu v glavo. In vrgel je kladivo od sebe, odvezal je predpasnik in oblekel sivo domačo suknjo. Na glavo je nataknil polliovko in zaklenivši duri je hitel proti cerkvici. — — Gospod Anton je vstal tisto jutro zgodaj in poskrbel vse potrebno za sv. daritev. Poklical je sta- rega cerkovnika in ta ga je peljal v cerkev, kjer je bila v stranskem kotu stara omara. — Tu notri so bukve in mašne srajce, dejal je ta in odprl vrata. Iz omare je zadišalo po trohuelosti, mala siva miška je skočila čez pregrizeno mašno srajco. — O ti golazen ti, še svetih reči ue pusti v miru, hudoval se je cerkovnik, in tako dobro sem bil zaprl pred tremi leti. Gospod Anton se je nasmehnil, potegnil je misale s police, a tudi ta ni bil dosti na boljšem, tudi temu niso male glodalke prizanašale. — Oh. ježeš, ježeš, klical je cerkovnik, a gospod Anton ga ni dosti poslušat, pripravil je vse potrebuo in poklical dečka, da bi mu stregel pri sv. maši. Začela je sv. daritev, cerkovnik pa je zvonil in zvonil. Vlačil je za vlažno vrv in molil očenaš za očenašem .. . Nikogar ni bilo v cerkvici, votlo je odmeval mašnikov: „Pax vobiscum" od steue do stene. — (Dalje prih.) godi v čidto alovenski ohöini Ničev je iz- govor, da je bil vstop omejen le na va- bljene, kajti sakt je, da se je pri zabavi italijanski igralo in pelo. Ljudje božji, kaj bi rekli naäi narodni nasprotniki, ako bi se drznili Sloveoci kar meni nič tebi nič ˇ kaki čisto italijanski občini prirediti kako zabavo! Ali ?¦> ne bil na man celi Izrael po koncn? In gorora o skrunenju zernlje Romula in Rema bi ne bilo ne konca ne kraja. — Nekateri Slo- venci pa so toliko narodno „zavedni", da dajejo proslora v naäi sredini tistim Italijanom, o kalerih je znano, da raje »ami trpijo, nego bi se 8 Slovenci borili bok ob boku za grižljej belega kraha raz bogate obložene nemäke mize. Tudi „Soča" od srede je doslovuo ponatinnila to, kar je „Edinosl" v tern oziru pisala in dostavlja na koriou to-le : „0 p o m b a uredniätva: Tudi mi smo čuli o tem (namreč o teua, kar je „Edinost pisala) in baš smo boteli na- pisati slično notico, ko nam je prey pri- šel dopis v wEd." Župan Bianchi je bil povabil razno laäko gospodo iz Gorice, tudi c. kr. uradnike. — Take so pač po- sledice, če ne županujejo po naäih obči- nah naäi možjo, kar smo ožigoslali lani ob volitvah glede na Sovodje in RenČe. Pred vsern pa je to posledica klerikalne gonje po sovodenjski občini. Rdo pa bo županoval, če bo vsaki dan obrekovau v faroväkem listu?! Barona Biancbija pa pustijo klerikalci lepo v rairu, in o ta- kem narodnem grehu, kakor opisani, ni- rnnjo nijedne grajalne besede. Taki so sadovi klerikalne gonje po deželi!" Zdaj nastane vpraäanje, kdo je v prvi vrsti zakrivil ta narodni grehV In odgovor se glasi: Ta narodni greb je zakrivil „Soöin" goreč pri- staäinsotrudnik, ki bi 5 e I v o g e n j z a n j o, A. F., u ö i t e 1 j ˇ R u- p i, a stanajoč v Sovodnjah. On je bil avkorinaranžer cele zabave, na kateri se je italijanski igralo in pelo. Pri njem so se vršile priprave za zabavo. On in edino on je kriv, da se je one- častila slov. zemlja z ital. igrami. 0 „So- ča", ki tako rada naprtujeä na takozva- ne „klerikalce" take narodne grebe in kakor si tudi to pot storila, njega, bvo- jega sotrodnika dobro primi in povej mu v brk, kar mu tiče. Zatorej mi Sovo- denjci odločno odklanjamo „Soöino", nam narnenjeno lekcijo za narodni greh, ka- terega je zakrivil njen priBtaš, ki ni niti naä domacin. Naj se mi dovoli äe par vrmlic. „Soča" pravi, da je tudi ona čula o tern narodnem grehu in da je ravno hotela napisati slično notico. — Ne, „Soča", ni tako. Ako bi imela tak »amen, bi to sto- rila že poprej. lzälo je več številk po ti famozni zabavi, a „Soča" ni Črhnila, če- ravno je dobro vedela, da se je italijan- ski igralo in pelo. Saj so se v njeni li- skarni tiskala vabila, na katerih so bile ilalijanske toeke! Kajpada, pozabnosti se je hotelo vse skupaj oteti. Ko paje neki „X.M v „LJinoati" spravil vse na dan, se je 8pravila „Soča" na nas, češ, da gmo mi vsega krivi, ker imamo za žu- pana bar. Bianchija. A pri tem se je inočno vgrizla. Aranžer cele zabave je bil „naprednjak" in veselica se je vräila tudi pri „naprednjaku" Kodermatzu, ka- terega jemlje „Soča" tako v zaščito. Evo torej, kdo je kriv tega narodnega škan- dala. Kodermalz bi moral prostore odpo- vedati, pa bi bilo vsega konec. A pohlep po Hvitlih kronicah zatre v marsikomu narodno zavednost. Nimamo namena, da bi branili bar. Bianchi-ja (saj ga je „Soča" še pred ne- davnem povzdigovala v deveta nebesa), ali resnici na ljubo moramo povedati, da bar. Bianchi je bil na zabavo le vabljen in ni imel nobenega stika z veselico. Kar se tiče očitanja, da smo ga izvolili za žu- pana, naj „Soča" le molöi o tem, ker so ga postavili na županski stolec prej kot mi njeni priataSi proti naäi volji. Da nismo mi o tej ital.-slov. zabavi nič pisali, za to smo iraeli tehtne raz- loge. A ker smo bili po nerodnosti „So- čeu popolnoma po nedolžnera izzivani, pa naj svet izve resnico. Iz Tolmiaa. — (S o š k a po- družnica slovenakega p 1 a n i n- 1 a k e g a d r a i t v a v T o 1 m i n u.) — Ta podružnica bo imela priliodnjo n edel jo f). t. m. svoj občni zbor v prostorih „Narodne Čilalnice". Treba bo v druätvu marsikaj ukreniti in popraviti, kar se je do sedaj žal zanemarilo. Pomisliti se mora, da se odpre z novo železnico äiräemu svetu vBa divna krasota soäkih planin, katera je biia do sedaj le malo znana. Posledica tega bo, da bodo pri- hajali ogledat si te krasole toliko pri- jatelji, kolikor sovražniki naäega naroda in nevarnost preti velika, da nas ti po- slednji preplavijo in nam prevzamejo prvenstvo v planinslvu na naših gorah. To bi pa bilo za nas ne le sramola, ker bi s tem kazali tujcem svojo nebrižnost, äibkost ali celo nezmožnost za moderno napredovanje napram drngim narodom, nego tudi velika nevarnost v narodnem pogledu. Dobro nam je znano, kako ži- lavo in agresivno je nemäko planinBko društvo in ker je le-to v gmotnem oziru zelo kropko, smemo z vso gotovostjo pri- čakovati, da bo vsled nove železnice z VHO svojo moÖjo sililo na naäo planine, priövajalo si novih poti, novih koč itd. Na svoji zemlji bodemo morali gledati tuje napise, tuje ljudi, tujo last in pri tem äe prenaäati žaljenja! Uže sedaj si upajo ti naäi prijatelji usklikati : „Škoda, da je la krasna dolina last prokletih Slovencev" — in kaj si bodo upali ti sinovi „herrenvolka" kesneje, ko nam zasedejo se svoji mi kočami najlepäe dele planin ! Mi, ki smo lu, moramo pa skrbeti, da se ta nevarnost odstrani. A vspeb dosežemo le tedaj, kadar napravimo sami to, kar bi sicer tujec storil preko naäih glav. Na delo torej! Na napovedanem občnem zboru bo prilika, da se pogovorimo, kaj in kako, da se posvetujemo o potrebnih ukre- nitvah za prihodnost, da se izvoli odbor, ki bo unet za planinstvo itd. Dolžnost je torej vsakega unetega hribolazca, d9, o priliki reoganizacije poliliönih in sodnih uradov, poatavljon jo bil v iliaponibilitCito in ni bil vec poklican v službo. Zaradi tega zaprosil jo kasnejo za mesto notarja v Sožani, kaloro jo tudi udobil. Notarsko Mlužbo v SeŽani začel jo izvrševali lota 1870, kjor jo ostal do lota tS8y, v kalerem lotu jo to službo Ohtavil tor se naselil v Gorici. Pokojnik rodil so je v Volčah pri Toiminu 1. oklobra 1817. Za „Solnki Dom" projelo uprav- niStvo vGori(to" : Toodor ilribar v Go- rici 2 K. Predsednistvu so plaeali : volilo pokojnega kurata Kristijana Stibilja v Branici 50 K; Franc Kranjec, župnik v Šmarjah, zbral pod geslom : „Lepa naša domovipa" pri g. Ozbiču na Svinem 18 K; Slovensko kaloliško podporao in izobraževalno drustvo v Kobaridu na- bralo pri svojem zabavnem večeru 26 K; Solkanci zbrali v Atenah 25 K (ravno toliko za otroški vrt v Solkanu); družba „Slovonäka beaeda" v Gorici darovala 16. fobr., 22. I'ebr. in 28. iebr. po 1 K, Hkupaj 3 K; neka dobrotnica v Gorici 30 K, (zadnjič po ponioti razkazanib samo lö K; ravno toliko tudi za Aloj- zijevišče). Srčna hvala 1 Preplan za „Solnki Dom" za S. (iregurčičevo knjl^o „Job" bo po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Gazafura Ludovik Irgovec v Toiminu 1 K 60 v; Lakančič Tomaž, učitelj v Ga- brtjah 1 K 60 v. „tiorl&ka zveza gospodargkih zadrug in drnŠtev" .bo imela avoj letni občni zbor v četrtek 16. rnarca ob 10. in pol uri predpoludne v svojih prosto- rih v ulici Vettarini St. 9, I. nadstrnpje. Pridmženim zadrngam in društvoin seje razposlal podroben dnovni red z vabi- lom, da imenujejo in odpoäljejo k občne- mn zboru svoje pooblaščence. S posve- tovalnim glaaom Be smejo odeležiti ob- čnega zbora razen pooblaščencev tudi drugi člani pridruženib zadrug in dru- stev. — Goriäki Slovenci »memo biti po- nosni na to, da se nam jo posrečilo usta- noviti zvezo ter pridobiti jej revizijsko pravico in državno podporo. Vsak gori- ski rojak, kateremu bije srce zablaginjo slovenskega naroda, je to pridobitve ve- sel ; le tisti možicelj, ki je z mesarskim nožem rezal „KrojaŠko zadrugo", ne da bi jo bil mogel razmesariti, in je poro- čal med svet, da „klerikalne" hiše v Go- rici pokajo, ki äe danes Lrdno stoje, kliče ogonj in žveplo nad to „klerikalno" usta- novo ter psuje njene ustanovitelje z iz- dajicami in plačanci. Zelenčev glas -pa ni tak, da bi segal do neba, in svetovali bi ma, naj pometa rajši pred avojim pra- gom ter naj ne zapira oči pred kata- stroso, ki se mu bliža brzimi koraki. Ne- mec pravi: der Krug gebt zum Wasaer, bis er bricht, kar bi bo po naäe reklo, da tudi nekega hujskanja bo enkrat ko- nec. Ko jo kdo tako daleč privozi, da njegovim grožnjam ingrozovitostim nikdo veö ne veruje, je na koncu svoje akcije. „Goriški zvezi" pa želimo, naj raste in cvete ter naj obrodi obilen aad v korist našemu kmečkemu ljudstva. Kdorkoli ao- deluje pri zvezi in jo podpira, deluje v blagor svoji ožji domovini, katera potre- buje potrpežljivega dela, ne pa kričanja in zabavljanja. Vsak začetek je težak; a najžalostnejše je, da ga otežuje rojak, domač človek. Ladlja se jim potaplja, kličejo ua pomoč. — „Sloga" je v svojem de- lovanju za blaginjo naroda vedno po- odarjala potrebo složnega postopanja v koriat in cast naroda ter je v svojih volilnih programih stavljala kandidatom P°K°j, da morajo složno nastopati. NajvoČ spoštovanja in ngleda so uživali goriäki Slovenci pri vladi, nasprotnikih •^ krvnih bratih po drugih kronovinah takrat, ko so ae držali tega načela. A priäel je tujec po pokoljenju in wiäljenju, ki ae je v slovenskem jeziku 111 z navidozno ljubeznijo do ljudstva znal prikupiti zastopnikom „Slogo", da 80 ga postavili na čaatno mesto. Komaj se je ugrel na lahko pridobljenem se- dežu, začol je ritr proli rodoljubom, ki ho ga povzdignili. „Hočom postaviti novo «tranko ; ako ho mi posreci, nastopim javno ; v naHprotnom slučaju ostanem miren". Na nekem shodu pri Rebka je dokazoval, da jo bil siljen razbiti slogo med goriäkimi Slovenci ter ustvariti stojo stranko. Kakor ni bil zveat požrtvovalnim rodoljubom, ki so kh sprejeli v svoje vrate, tako no pozna nikakih obzirov do avojib vdinjonih „somišljenikov1. V do- žolnem zboru govori in glasujo proti njima ter jih postavlja v zasmeh na- vzočeinu občinstvu, ako to vorujo nje- govim bosedam. Zdaj ho v zadregi; predo jim za popularnosL (priljubljonost pri ljudstvu), oziroma za mandato, ki so bodo oddajali v troli lotih, katorih nokateri so spojoni z letnimi dohodki 4 000 svitlih k r o n i (!, kar jo mnogokotnu glavna reč. — V dežolnom zboru so jo zavozili ; trojica jili jo, a še ti popolno nesložni. V zadnjom zasedanju so bili lako ne- providni, da ho glaHOvali za novi ob- činski rod, kalorega obsoja ves slovenski del dežole in dr. Treo po vrhu. Dali so si klofuto ; kaj storiti ? Dr. Turna je toliko pameten, da vsaj molči; dr. Treo ho pa ne dä potolažiti. Priäel je v Gorico, da bi postal dožolni odbornik z letnimi 4000 K, in zdaj taka smola 1 Našel je moža z dvoma duSama, katorih onn gori za „klerikalce*', a druga služi dr. Tumi, ter ga jo poslal na žu- panski shod z naročilom, naj poskrbi, da so aprejme resolucija, s katero se zahteva skupon shod občinakih zastop- nikov in veleposostnikov, ki naj pridu- Sajo in zavožejo doželno poalance, da naj skupno in složno postopajo. Kar jo „Sloga" zahtevala, kar je dr. Tuma zavrgel, to predlagajo njegovi meäetarji kot edino reäilno misel. — Vondar počasi. Ni vse ono, kar „Sloga" tirja, in to kar mešetarji priporočajo. „Sloga" meni aložno poBtopanje vseh poslancev, mešetarji z Andrejem Ga- bräcekom na čelu pa složno postopanje narodnih (kaloliško-narodnih) poalancev z „naprednimi". Sedmorica naj se udä trojici I lz rodoljubja hi nedmorica rnorda to tudi storila ; ali kakšna je trojica ? Edina je k večjemu (ne zmiraj) v nasprotstvu proti aedmorici, v pozitivnem dolu ima toliko miael, kolikor glav, kajti, kakor reöeno, načelnik dr. Tuma govori in glasuje proti tovaršima. Ako ima priti do aložnega dolo- vanja »lovonskih deželnih poslancev, je treba najprej, da se trojica mod sabo zjedini, ali pa da gg. Štrekelj in dr. Treo pustita avojega načelnika dr. Tumo na cedilu. Po osebnem miäljenju ata gg. Štrekelj in dr. Treo bolj blizu narodnim poslancem nego dr. Tutni. Ali ae pa rnoreta od njega odtrgati, je drngo vpra- šanje. G. Štrekelj je, v kolikor stvari poznamo, v tem oziru precej prost; dr. Treo pa povsem navezan na dr. Tumo In And. Gabrščeka. V ljudski posojilnici je dr. Treo predsednik, And. Gabräcek pa goapodar. Naj se dr. Treo zvija in krči, kakor hoče, tej zvezi se ne more odtegniti, ker ga veže podpi8 ter pravno zastopstvo ljudske posojilnice in trgovske zadruge. Kaj pa dr. Tuma ? Previdni kmetje ne bodo zadovoljni, da jim dr. Tuma samo o b e č a, da hoče složno postopati, ampak bodo zahtevali jamstva ; kajti voljen je bil kot kandidat „Sloge" in se je obrnil, ko se je ugrel, proti isti „Slogi" in njenim zvestim zastopnikom. Kdor je svojo političuo zvestobo na tak način dokumentiral, ae ne sme potože- vati, ako ga drugi zastopniki ljudstva s tem vred amatrajo splob za nespo- aobnega za skupno in složno delo- vanje, dokler avoje 8posobno8ti v to ne dokaže z nepobitnirni dokazi, obstoje- čimi v dejanjih in ne v a 1 e p i 1 n i h f r a z a h. Vojanka inšpekcija. — Komi po- veljnik fern, Succovaty, ki je prišel v torek a ponoČnim brzovlakom v Gorico, inšpiciral je te dni tuk. posadko. V četrtek predpoludne okolo 10. ure razpostavljen je bil pešpolk ät. 47 na Travniku, da si ga je ogledal. Popoludne istega dne ogledal si je korni poveljnik hieve, v ka- terih bodo nastanjeni konji husarakega eskadrona, ki pride prve dni prihodnjega meaeca v Gorico. Spremljal ga je pod- polkovnik Ghalaupka. Žvečer ob 7. uri povabil je korni poveljnik častnike tuk. poaadke k banketu, ki je bil v ho- telu „Südbahn'. Po banketu počastil je s avojo navzočnostjo plea orotniških podčastnikov. Včeraj bi se imele vršiti vaje zunaj mesta, a ker je bilo preslabo vreme, se to ni zgodilo in je pl. Succovaty odpotoval že ob 640 uri zjutraj. TukajŠnje c. kr. tinan^no nad zoruištvo nam piäe: G. kr. užitninski urad bil je doaedaj v Barzellinakih ulicah, ločen od glavne davkanje v kapucinskih ulicah. Slranke so morale valed tega zaradi užitnino hodili na dva kraja, kar jo prizadovalo mnogo zgube čaaa. Da se lej nepriliki pride v okom, prestavil se je danes tudi užitninski urad v davka- rijo, kjer je v sobi St. 4. v pritličji ze- dinjen z uradom za pobiranjo užitnine. Boleta se torej dobi v isli aobi, kjer se tudi plača užitnina. Mestua mesnica prod ana. — Metno mennico kupil je mesar Ludovik Illicher, ki se je obvezal, da bode pro- dajal meao vedno 8 vin. ceneje nego drugi meaarji. Izpred sodiÄca. — Dne 27. febru- varja jo bil obsojon na 3-mesečno jočo z jednim postom vsuki mosec od tukajš- njoga okrožnoga kot kazenskega sodiAoa nokdanji kasir tvrdko Redlich in Berger, 3s>-letni Hugo Petak. Petak Hi jo namreč izmislil način, na katori jo delj časa goljul'al bolni^ko blagajno. On je podpiaaval pobotnice, katore so bile spisane, seveda lalsisici- rane, na irnena delavoev, katerim ae äe o bolezni Banjalo ni. Ko je pa nekega dno zdravnik bolniške blagajne ai hotel napraviti statistiko boleznij, je opazil, da so bili njegovi podpisi ponarejeni, in da so bili vpisani delavci, ki niso bili nikoli bolni. In tako prišli so na aled goljufiji. Se ji ni posrečilo. — Amalija B. H Trnovega prisla je v sredo k nekemu zlatarju v Gorici ter mu ponudila na prodaj lep zlati broä z biseri. Zlatarju pa se ni zdolo, da je to njena lastnina. NeBel je zaradi tega broš na tukajänjo policijo, kamor ga je morala apremiti tudi B. Tarn pa je B. izpovedala, da je naSla broš v mestu. Zopet tatvina. — V sredo po noči udrli so neznani talje v zalogo piva Reininghaus, ki se nahaja na Kornju. lz zaloge so se apravili v pisarno, kjer so vse razneali, kar jim je priälo pod roke. Ali naäli so samo 5 kron, katere so si ohdržali. Hoteli so se spraviti tudi nad železno blagajno, ali zaman je bil njih trud. Vrnili so se ravno po isti poti, koder so priäli. Pustili so pa v pisarni gorečo luč in drugo orodje, ki so po- trebovali pri ulomu. Strašua noč v propadu. — V sredo podal se je 54 letni sodni aluga v Toiminu, Jože Slejko, po uradnih opravkih v Nemäki Rut. Pri vaem tem, da je hudo snežilo in vmes tudi deže- valo, sklenil je Slejko, da se hoče na vsak način še istega večera vrniti v Tolmin. OJpravil se je proti domu ob 6. uri zvečer. Zaradi goste teme zgrešil je, poslužujoč se kratic, hkratu pravo stezo. Pri vsem tem nadaljeval je Slejko svojo pot, mialeč, da pride že zopet na pravo stezo. Kar mu zmanjka pod nogo tal in prevrne se v propad, globok kaküi 60 metrov. Pri padcu prišel je ob klobuk in ob suknjo. Ko se je privalil do dna, prišel je ob zavest. Poraalo pa se mu je začela zavest vračati in tu občutil je strašne bolečine na obrazu in na nogah. Kmaiu se je prepričal, da ima desno nogo na dveh mestih zlomljeno, z obraza pa mu je tekla kri. Ležal je revež na anegu in dež je lil nanj, ne da bi se mogel ganiti zaradi zlomljene noge in valed hudih bolečin. Na pomoö ni bilo skoro mialiti. Vendar je zaöel upiti in klicati na pomoč, a zaman. Polotil se ga je strašen obup in kmalu padel je zopet v nezavest. Ko se je zopet za- vedel, videl je, kako pada nanj sneg, namešan z dežjem. V tem straänem po- ložaju prebil je cölo noč, ki aa mu je zdela veöno8t. Začelo ae je svitati. Slejko začel je zopet na vso moč klicati na pomoč. Pa zopet zastonj. Ko ae je že dobro zdanilo, zadul je korake nad propadom in zaöel je zopet vpiti. Ali oseba, ki ae je bila približala propadu, zbežala je hitrih nog preč, začuvši vpitje iz propada. Nedolgo za tem čuti je bilo zopet moäke glasove. Slejko začel jo zopet rpiti, a aedaj dobil je tudi odgovor. Oni mož, ki je prvi čul vpitje iz propada in je zbežal, tekel je namreč v vaa povedati ljudem, kar je sliäal. Odpravili ao ae koj na lice meata še trije drugi možje, vzemäi aeboj sekire, puäke in vrvi. Ti so vrgli v prepad vrv, s katero ae je Slejko obvezal, in po- tegnili so ga na to iz propada. PrepelJHÜ bo ga potem v Tolmin in od tam v tuk. bolniSnico, kjer se na- haja v žalostnem atanu, pa vendar ne v takem, ki bi izključil njegovo zapetno okrevanje. Zbla/nelega pripeljali so v četrtek v tuk. norišnico 19 letnega Jakoba ( Strausa, z Bukovega pri Gerknem. Ne- | srečnež obolol je najprej jako hudo za , intlueuco, a je potem zblaznel ter začel , bosneti Tako je n. pr. dvakrat svojegi* brata in aestro hotel napaati a sekiro. Izgubljene in najdeue re^i. - V torek zmanjkalo je nekemu možu iz Terca, hodečemu od Kornja proti Raätelju, löO kron, katere so mu bile malo prej izročene. Iz Solkana nam piäejo: DraSlvo otroäki vrt v Solkanu je dobilo od zbra- nih rodoljubnili Solkance? v Atenah 25 K. — Srčna jim hvala, ki ae spominjajo avojih nadobudnih otrok v daljni do- movini. (iorlska slovenska mladina raja danes zvečer v „Trgovakorn Domu". Vabljeni gostje ae ponovno uljudno vabijo na ta večer mladino, da ae v njenem krogu prisrčno in noprisiljono poveaelijo, da jim evttje mladih let razvedri duäo in srce. DanaPinji vef-er naäo mladino obola biti edon najkra- snej^ih leloänjega predpusla. Vao pri- prave ao dovräene ; za eenjone goste so proskrbljeno kar največjo udobnosti. Presonečanja so na dnovnom redu. — Kdor se hočeS torej zabavati danea zvečer, pridi v „Trgovski Dom". — Odbot. Vabilo k veselici, kalero priredi „Narodna čitalnica" v Cerknem dne 5. aušca 190f> v dvorani „Gospodarskega dorna". Vspored: 1. I. Laharnar: „Na planine", mežan zbor; 2. Gh. Dancla: „Air Varie" op. 89, za klavir in violia ; 3. V. Parma: „Zapoj mi, ptičica glasno", aamosper s spremljevanjem glasovirja; 4. G. Tribnik: „Slavčku", moSki zbor; 5. K. Bühm: „Španska podoknica", za glasovir in violin; 6. Prizor a petjem iz nar. igre „Legijonarji", vglasbil Viktor Parma ; 7. „Venček alovenskih narodnih pesmi", priredil Gab. Bevk za meäan zbor; 8. Dobro došli 1 Kdaj pojdele domu? Veseloigra v jednem dejanju; 9. Šaljivo arečkanje ; 10. Prosta zabava. Vstopnina : Za nečlane sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. Člani plačajo polovico. Otroci iz- ključeni. Začetek ob 7. uri zvečer. Med posameznimi točkami in pri prosti za- bavi igra tamburnäki zbor. Vstop do- voljen samo udom in povabljenim. Pre- plaöila se hvaležno sprejemajo v dru- ntvene namene. 0 d b o r. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da ae je pri založ- nikih drnžbinih vžigalic gg. bratih Perdan v Ljubljani in pri založništvu družbinega pralnega mila izvräila najstrožja revizija, ki je uverila družbino vodstvo, da so le te založniSke tvrdke oddajale vse po po- godbi naši družbi. Ob tej priliki opo- zarjamo vae cenjene alovenske rodo- ljubkinje in rodoljube, da rabijo izkljuöno Ie dražbine vžigaliceindruž- bino pralno milo. S tem ae za- gotavljajo družbi atalni dohodki, in ra- bijo objednem le najboljäi izdelki. Sprememba voznega reda s 4. marcem na progah Divača - Pulj in Trat - Poreß. — Na črti Divača-Pulj bo z dnem 4 marca vsaki torek in soboto vozil brzovlak ät. 5 ter bo imel zvezo z dunaJ8kim brzovlakom južne železnice ät. 2/a. Odhod iz Divače ob 6. uri 34. minut, prihod v Pulj ob 9. uri 25 minut predpoludne. Osebni vlak št. 12. bo a 4. marcem odhajal iz Pulja 5 minut prej (ob 5. uri 15 minut zjutraj), ter bo do- Bpel v Divačo ob 8. uri 52 minut (sedaj ob 8. uri 55. rainut predpoludne.) Brzovlaka št. 3 in 5 ae boata uatavljala tudi v Vodnjaku. Na lokalni Železnici Tr8t-Poreö bo oaebni vlak ät. 712 prihajal v Tr8t-Sv. Andrej ob 8. uri 35 minut. (do8lej ob 8/ari 30 minut predpoludne) in oaebni vlak ät. 713 bo prihajal v Buje ob 10. uri 15 minut (doalej ob 10 uri 10 minut zvečer. Obstrukcija ltalljanskih železni- čarjev. — Obatrukcija italijanakih že- lezničarjev ae äe vedno nadaljuje. Že- lezničarji izpolnjujejo dotične prometne predpiae iz leta 1842 tako točno, da rabijo vlaki, do koder so rabili do aedaj dve uri, valed točnega izvräevanja predpiaov nič manj nego aedem ur. Ljudje 86 zaradi tega radi vozijo a ko- čijami, ker doapejo v tiati kraj prej nego z vlakom. Dogajajo ae med stran- kami in med železničarji burni prizori. Tako je neka žena oklofutala nekega aprevodnika, ker ji ni dovolil, da bi vzela s aeboj v železniški voz kovčeg, ki je bil le pol centimetra daljäi, nego dolo- čujejo dotični predpiai. Med drugira je tudi predpisano, da ae ne sme aestavljati vlakov 20 minut, predno ima priti kak vlak. Na to se preje ni oziralo, a aedaj seravnajo želez ničarji „strogo" po pred- pisih in tako povzroöajo velike zamude. „Zvezda" na Dunaju je na avojem 6. občnem zboru izvolila aledoöe gospode y odbor : Jak. Pukl-a, predsednikom. Jak. Vouk-a, 1. podpredsednikonn, Gabrijela Mežnarja, 2. podpredsednikom, Jak. Se- ine-la, blagajnikom, Vinko KruSiča, ml. tajnikom; odbor: lvana Lazarja, Franc Merlaka, lvana Tomaževiča ; nameslnike. Fr. Suäteräiöa, Iv. l'etermarina, Ivana VonČina; za revizorje: dr. Fr. Güsla, Joh. Božiča, Fr. Smerdnja. G. Jak. Seme bil je zaradi svojih zaslug za društvo eno- glaano izvoljen častnim udom, prejSnja tfa^tna uda bla predsednik g. Jak. lJukJ in povovodja g. Vinko Kruäie. Druätvo je inulo tri predavanja gg. stotnik Ferd. Kavčiča, Iga Kaäa in dr. GöBtla. Zabavnih veöerov jo drnätvo imelo 8, izlete 3 (v Maria Enzersdorf, Giesshübl in Ober-St. Veit). Odbor je razdelil več podpor med potrebne iMane in drage, pa todi neka- terim vseučiliščnikorn. — Drnätvo je lepo iiHpredovalo v vsakem obzirn, posebno pa v petju. Pri zabavah je dvorana na- vadno pretesna. Vegova wlavnoHt ua Dunaju bode v «ledo 16. suäca t. I. v dvorani holeJa „zur Posl", Dunaj, l. Fleischmarkt IG. t'rijazno sodelovanje so obljubili : Goapica Manjariica Zmerzlikarjeva, operna pevka, gospod KaroJ Jeraj, Clan, c. kr. dvorne opere (gosii), jugoslovanski godbeni kvartet (gg. K. Jeraj, M. Lenarčič, S. Santel, C. Köne), goap. Janko Jež, samo- spev : gg. J. Jež. in Vinko Rrušič ml., (dvospev); slovenaki moäki in meäani pevski zbor pod vodstvom pevovodje „Zvezde" g. Vinko KruäiCa st.; godba bos. pešpolka ät. 4 pod Todstvom g. kapeJnika H. Pavlisa. — Pevske vaje za moäki in meäuni zbor se vrše vsak pon- deljek in vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer v „Slovanski Beaedi", Uunaj, I. Fieiäcbmarkt 16 (vhod Drachengasse 3). Udeležuje ae jih že lepo število požrtvo- valnih pevk in pevcev. Upaii je, da ae jih bode äe več udeleževalo, da bode kra&no in navduäeno donela slovenska pesem zdrnienih slovenskih pevcev in pevk v slavo slavnemu nčenjaku in ju- nhku Jurjii baronu Vegi. ^t I'uijds Vriuku K^ai>u ^k diuja Je dobra k»v». r**1^ Kathralnerjeva I Kneippova sladna kava I so ne bl ainela pogroSati I veö v nobeuem i^upo- I rilnjstvu, kadar se rm- I pravlja kavlna pijaöu. I o it o I Ztihtevajte le isvlrne zavoje l^% /. Imonom -KATHREINER-. Uvriicn okut kav« ooHltll * prwn»»»fi|»m Wydrowe zitne hawe \P0SKuSirEI ¦»- ViorM «raionxino. B^ Peiln» S k( wttmt 4 K 60 h «rtnco. pr.DOMACI PRIJATELJ" i i im—«—¦———mmmmm Ivan Bednarik jtri|)oro ^^^ g*5^^ w JL ILsfJE^i JLmJ\ LJ na J3rcgu, p. JSorovniea, j na Stajersk. Hjl spricuj*', da jf» ozdra- P vilanjt'Kovo 19 let^a |f nadlegujočo želoiliS- jji no bole/.cn editw le I I '^Mlb;iželod6ne I tinkture «.nr- \\ injejo točiio. M K U 5K aj Rin fe e H o-1>I* i«te n 1 seprodaja nadrobno v sveftarni J. KOPAÖ (•oricti, ulira Sv. Antons st. 7 po sh'decih ecu ah : Mod izpihani puiuladanski bcli kg K 1*20 „ „ jt's.-nski ....„„ 1-20 ii v wilju........„ „ V- »i *-«J«».........» ii I1 — ,, za pitanje. «Jebel ... • „ „ l'ÜO Na do bei o po znžanlh cena h | 1 Zdravje je največje bogastvo! Kapljice SV. MARKA ho glaHOviie in uenad- kriljive in He posel>no uporabljajoxa nolranje in xmiaiije bolezni. Osobilo odstranjujcjo trgaiijo in otokan.ji? po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. I'cinkujejo nodosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznib, ublažujejo kalar. iirt'jnjejo izinečok, odpravijo naduho, bole.Ciix* in krcV. pospesujejo in zbolj^ujcjo prcbavo, <5istijo kri in c'reva. Pmžono velike in male glisli* ter vse od ^list i/.liajajoOie bolezni. Delujejo izborno proti liripa- vosti in prehlajenju. LeČijo vso boUtzni na jelrili in sh'/.eh, prežeiiejo mrzlico in vse iz nj(> fzhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredsfvo proti ma- ternici in madronu in ne bi simile, manjkati v nobeni hi.^i. Dobivajo se samo: Wlestna lekarna, Zagreb, zato naj se naroöuje točno pod naslovom: Mestnalekarna, Zagreb, Markov trg 95,tik cerkve sv.Marka Denar se pošilja naprej ali pa pov/anie. Manj kol ena dvanajtorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko: I duc»t (12 steklenlc) 4 K, 2 ducata 8 K, 3 duoate 11 K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatev 17 K. — Imam na ti- soče priznalnih pisein. da jih ni mugoče tu tiskali, zato navajam samo imena nekalcrih gg., ki so s posebnim vspohom rabili kapljioe sv. Marka ter popol- noma ozdravili: Iv. Haretinčič, učitelj; Janku Kisur, nadlogar; St. Uoriüi, žup- nik; Zolija \rukelič, šivilja itd. itd. Ustanovljena I.I36D. M Mestna lekarna Zagreb Markov trj? 95, poleg cerkve sv. Marka. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin ia lastn ih in drug in priana- nih vinogradov. Dontaylja na duin in razpo- šilja po železnioi ua vne kraje avHtro-o^erHke nionarnije vho- dih od 56 1 naprej, Na zahtevo pušilja tudi užorce. Zaloga pivo Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plaenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče Češke „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega se od- daja le uadebelo od 100 ka. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in to on a. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. Trskino (štokfizevu) jetrno oljo Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. zv irnasteklenieatcKacilianaravno-rmene barne poKl'4O,bele barve K 2 Tr8kino železnato jetrno olje. Raba toy a olja je sosebno priporoč- jiva otrokom in dečkom, ki so nervozni ii nežne narave. Trskino j«trno olje se železnlm Jodecem. S tem oljem se ozdravejo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno boh'zni, zlezni otoki, golSc, malokivnost itd. itd. 1 y ena ene steklenice je l Krono w vlnarjev. Opomba. Olje, katere^a naro^am clirektno i/ Norvegije, preiste se vedno v niojem Uem. lahoratorijn predno se napoluijo stckk-nice. Zato zainorem jamCili svojiin ČC. ^ odjemakem glede čistole in stalne sposobnosti za zdravljenje. ^L CriKtofolettiJ€*va pijača ixkiiielii xeleza A Wk^^^ najboljši pripomoček pri zdravlj«*uju M tr«kuim oljem. Jf i Ena steklenica stare lono 60 kr y;n> ¦> ¦in—........ii......m%......i M -iMMmwta-'-iMnBBnwinia——»¦¦¦— 4