Poštnina plačana v  gotovini  „D02kU KNJIGA" I. letnik — 9. zvezek

zbirka zabavnega in poučnega čtiva. — Izhaja mesečno. — Predplača se četrtletno

CENA ZVEZKA 1>IN 30--

IZ ORIGINALU PREVEDEL






f

\

i




/


Hioi




M. U DR. MONTFLEURV

■ ~ ? ! A-T’

MODERNA

KOZMETIKA

NEGOVANJE IN VAROVANJE LEPOTE
Z NARAVNIMI SREDSTVI.

Z MNOŽINO

PRAKTIČNIH IN CENENIH NAVODIL IN RECEPTOV.

IZ ORIGINALA PREVEDEL

DR. NEMO

LJUBLJANA

ZALOŽILA UMETNIŠKA PROPAGANDA


49481  5  s

TISKALA ZVEZNA TISKARNA V CELJU
(PREDSTAVNIK MILAN ČETINA)

Predgovor,

Z izdajo pričujoče knjige, ki je ena najboljših v
svoji stroki, hočemo koristiti ne le naročnikom »Dobre
knjige«, in vsem njenim čitateljem, temveč tudi njih žepu
in trgovinski bilanci naše kraljevine.

Koliko denarja se zmeče za razne drage pudre
in kreme — večinoma tujega izvora! Koliko škqde
povzročijo te razne maže, pri katerih je posoda glavna
stvar in za koliko jim nasveti in predpisi naše Kozme¬
tike prednjačijo v učinku!

»Kozmetika« Vam svetuje, kako si preskrbite po¬
trebna, najbolj učinkujoča in obenem neškodna sredstva
na cenen način, pojasnjuje Vam pa tudi njih sestav in
upravičenost uporabe. Vse v nji navedene snovi kupite
v vsaki boljši drogeriji, le neznatno število (s križcem
zaznamenovane) v lekarni. Smatramo, da bo mogel
laik črpati iz nje vse za praktično porabo in kjer
bo kozultiral specialista, razumeti ga bolje, prišla pa
bo prav tudi zdravniku — nespecialistu.

Ker pa je vsebina celega dela splošno koristna
in poučno zabavna, smo jo uvrstili v našo zbirko po
pravici.

Založništvo.

Prvo poglavje.

O sestavi in delovanju kože.

Zdravje in lepota. — Bolna lepota. — Interesantni pojavi. —
Sestava kože: zgornja plast, sredica in podkožno staničje. —
Kožni organizem: krvne dovodnice in odvodnice, živci, ma¬
ščobne in potne žleze, lasje in nohti. — Polt: lesk, prožnost
in barva kože. — Koža kot varovalni in izločujoči organ. —
Koža kot organ občutka: tip, bolečina, občutek toplote. —
Regulacija telesne toplote.

Glavni in prvi predpogoj lepote je zdravje.

To pa ne pomeni, da je vsak zdrav človek lep,
toda zdrava oseba, ki nudi podobo cvetočega, svežega,
v moči kipečega zdravja vzbuja v opazovalcu vtis
estetičnega ugodja.

To pa znači deloma, da lahko tudi nelep človek
ugodno uveljavi svojo zunanjost, deloma pa, da le ta¬
kemu lahko pravimo, da je lep, kadar je ta zdrav.

Nasprotno pa umetna lepota, ki se ne opira na
zdravje, n. pr. lepo namazan obraz, ne vzbuja v nas
notranjo radost in prirodno čustvo ugajanja, ker vidimo
zumetničenost, nenaravnost, namen varanja in pogre¬
šamo resničnost, prirodnost in zdravje, temelj prave
lepote.

Drugače se javlja takozvana »bolna lepota«.

Pri nekaterih boleznih, posebno pri tuberkulozi,
naletimo na nenavadno zanimive pojave. Zastrt bolan
pogled, močan blesk velikega preduševljenega očesa,
dolge, krasne trepalnice in bogati lasje, nežna prosojna
polt s prozorno rdečico in prepletena z nežnimi žili¬
cami, angeljski izraz udano trpečega, naravnost eteričen,
nadzemski pojav nas vabi in privlačuje. Toda ta uči¬
nek ni stvar nazora, pač pa čustev. Ne zbudi se čut
za lepoto, pač pa čustvo, ne ugajanje, pač pa sočutje.

7

Zanimive osebe niso lepe, pač pa se v njih
zunanjosti, ponašanju in držanju javljajo razne poseb¬
nosti, ki pričajo o nečem nenavadnem, nevsakdanjem.
Ker je torej zdravje temeljni pogoj lepote, je edino
pravilen ta logičen zaključek, da mora biti glavno pravilo
gojenja lepote smotrena skrb za zdravje in dalje, da
ne smejo biti sredstva, ki povečujejo lepoto, zdravju
škodljiva.

Kakor duševno trpljenje, žalost, skrbi in udarci
usode, tako zapuste tudi telesne bolečine in bolezni
neizbrisne sledove na zunanjosti posameznika. Marsi¬
kateri nevarnosti, ki ogroža lepoto, je mogoče uiti, če
se izognemo imenovanim nesrečam, najlažje pa jih
lahko omejimo s smotrenim, zdravju primerno urejenim
življenjem.

HigijeničnO' dietetično ravnanje je boljše
sredstvo za dosego lepote kakor pa vse miks-
ture in mazila.

Angležinje se ponašajo s svežostjo, nežnostjo in
zraven utrjenostjo polti, kar je posledica zdravega
podnebja, močne hrane, posebno skrbnega negovanja
kože in razumno urejenega življenja.

Z ozirom na to, da je lepota estetičen izraz
zdravja, se seznanimo strokovno z vsemi pravili
smotrne, zdravju primerne ureditve življenja.

Ker pa je poleg te ureditve zelo važno gojenje
kože, je potrebno seznaniti se z anatomskimi in fizi-
jološkimi lastnostmi tega organa.

Koža tvori ovoj celega telesa, izvzemši nekaterih
fizijoloških odprtin, kakor usta, nosne dupline, oči itd.,
kjer prehaja v sluznico dotičnih odprtin. Na nežnem,
navpičnem prerezu kože razločimo tri plasti: gornjo,
epidermis; srednjo, cutis in doljno, tela subcutanea ali
maščobno tkivo.

Prva plast sestoji v najzgornejšem delu iz malih
roževinastih, spodaj pa iz svežih, prožnih, sočnih stanic.
V tej nastajajo potom delitve nove stanice; posamezne
stanice razpadajo namreč v dve enaki, samostojno dalje
živeči in rastoči stanici. To stalno deljenje povzroča,
da se dviga prva plast, ki roženi, dokler se ne izpre-

8

meni v plast neživih, suhih roževinastih stanic, ki tvo¬
rijo zgoraj omenjeno roževinasto plast. Vsled raznih,
popolnoma mehaničnih vplivov, kakor umivanja, trenja
itd. se neprestano izgublja in novo nastajajoče stanice
spodnje plasti jo polagoma nadomeščajo.

Pri nekaterih kožnih boleznih se pojavi močnejša
tvorba roževinaste plasti, vsled česar se koža lupi ali
pa pokrije z luskinami.

Obratno pa, če se roževinaste stanice tesneje stis¬
nejo, nastanejo žulji in kurja očesa, ali včasih celo
roževinasti, na centimetre dolgi izrastki.

Dolnja meja vrhnje plasti ni gladka in ravna, pač
pa valovita, kakor nazobčana, posega v srednjo plast
in njeni izrastki ali papille so prepleteni z onimi, ki
izhajajo iz cutis.

Debelina zgornje plasti je različna: na prsnih bra¬
davicah, v pregibih ekstremitet je zelo tenka, dočim
je na dlani, stopalu in drugod močna.

Ta plast nima v vrhnjem delu niti živcev niti
krvnih žilic. Posamezne vrste so prosojne kakor mlečno
steklo. Ta okolnost pojasnjuje, da najboljše lepotilo
ne more nadomestiti lepote prirodne polti, ker pokriva
baš to nežno prosojno plast.

Pod zgornjo kožno plastjo je srednja plast, ki je
pravzaprav prava telesna odeja. Sestoji iz omrežja
prepletenih vlaken, ki ji dajejo trdnost in prožnost.
Razven tega so v njej razni organi, o katerih izpre-
govorimo pozneje. Debela ni povsod enako, povprečno
2—3 mm.

Na notranji strani prehaja ta plast v podkožno
tkivo. To se razlikuje od srednjega v tem, da je pro¬
stornejše in izpopolnjeno z maščobnimi mošnjicami.
Debelina te plasti je individualna; pri primerno močnih
ljudeh naraste do 1 centimetra, pri debelih do deset
in celo več. Posamezna vlakna prehajajo navzgor v
srednjo kožno plast, navzdol se pa opirajo na kite in
mišice. Na ta način drže kožo v njeni legi.

Toda koža ni le varstvena odeja telesa, pač pa
ima še mnogo drugih nalog, ker vsebuje še mnogo
drugih, za zdravje zelo važnih organov.

9

Oglejmo si te organe natančneje.

Temelj življenja in vsakega živega organizma in
tkiva je hrana, katero dovaja krvni obtok. Posebno
koža je bogato prepletena s krvnimi žilami, katerih
razporejenost očituje, da ji poleg hrane pripada še
druga važna naloga.

Svetlordeča, kisik obsegajoča kri priha a iz levega
srčnega predela v žile, ki se neprestano dele v manjše
in tanjše žilice, ki stvorijo v organizmu, za katerega
so namenjene, nežno omrežje lasovitih žilic ali kapilar.
Na ta način prihaja kri v stik z dotičnimi organi. To
se godi zaraditega, da bi se zamena krvi lahKo v za¬
dostni meri vršila med obema. Glavna naloga krvi je
ta, da dovaja posameznim organom za življenje in
delovanje potrebno hrano in da odvaja porabljen del
iz njih Z dihanjem prejema kri v pljučih kisik, odtod
njena svetlo rdeča barva, in v tem stanju prihaja v
organe, ki jim oddaja kisik, ki ji je odveč, ter spre¬
jema ogljikovo kislino, za življenje nepotrebno in škod¬
ljivo. Posledica tega procesa izgorevanja je toplota
živih bitij.

Kri, nasičena z ogljikovo kislino, postane temno¬
rdeča ter se zbira iz kapilar v žilice in žile; čim bližje
je srcu, tem močnejši je njen tok. Končno se izliva
v desni srčni preddvor. Odtod vre v desni srčni prekat
in iz tega v pljuča, kjer se z dihanjem očisti, ogljikovo
kislino oddaja in sprejema kisik. Iz pljuč se vrača
zopet v levo srčno stran in potem zopet v telo. Ko
teče skozi trebušno duplino, sprejema iz drobovja
hrano, ki jo tudi dovaja posameznim organom.

Žile prehajajo že v podkožnem tkivu v kapilarno
omrežje, odkoder se cepijo posamezne njih vejice v
srednjo plast kože in tvorijo tu drugo nežno omrežje
kapilar. Tako je vsa telesna površina obkrožena od
dveh vzporednih krvnih omrežij. S to ureditvijo po¬
gojena je bleda ali rdeča barva obraza, kakor tudi
mladostnost in prožnost kože, ki se ravna po polnosti
teh krvnih cevi.

Podobno, kakor krvne cevi so razdeljena sesalna

10

vlakna mozgovnih žilic, s katerimi se hranilni sok ali
lgmpha sesa iz tkiva in privaja nazaj v kri.

Kakor vsak organ je tudi koža polna živcev.
Ti ustijo gumbčkom podobni v papile srednje kožne
plasti ali pa pošiljajo nežne izrastke v najdaljnejše
vrste zgornje kožne plasti.

Žlez je v koži dvoje: potne in maščobne.

Potne žleze so vložene globoko v podkožno
tkivo in sestoje iz klobčičastih cevi, ki ustijo v kožne
znojnice. Sodi se, da ima človek približno 2 1 / 4  mili¬
jona potnih žlez. Okrog žlez se členi krvno omrežje.
Največ jih je na dlani in na stopalu. Pri mnogih ži¬
valih imamo te žleze le na gotovih mestih telesa, tako
na pr.: pri govedu le na gobcu, pri mački na šapi,
psu na jeziku itd. Zaraditega ne vidimo na pr. psa
nikdar, da bi se ves potil, pač pa mu pot kaplja z
jezika.

Maščobne žleze so grozdnate oblike in izlo¬
čujejo maščobo. Te niso tako globoko, kakor potne
žleze in ustijo prosto ali pa v lasno vrečico. Na dlani
in stopalu jih sploh ni, pač pa jih je mnogo na nosu,
ustnih in očesnih vekah.

Lasje se nahajajo po vsem telesu razven na dlani,
na stopalu, na ustnicah in na konicah prstov. Las ima
dva dela in sicer onega, ki štrli iz kože, takozvano
lasno stebelce in onega, ki se nahaja v koži ali lasni
koren. Stebelce sestoji iz treh plasti: iz zgornje, zlo¬
žene iz ploščatih, strešnato se krijočih celic, iz srednje
vlaknate substance in iz notranjega stržena. V obeh
zadnjih so barvilna zrnca in zračni mehurčki, kar do¬
loča barvo las.

Lasni koren sestoji razven iz lasnega stebelca iz
dvojne nožnice in tiči v lasnem mešičku, ki je izrastek
zgornje kožne plasti. Ta sestoji iz treh delov. Doljni
konec lasnega korena je napihnjen v lasno čebulico,
v katero usti od spodaj lasna papilla. Ta papilla je
najvažnejši del lasu. Ona posreduje njega hrano in
rast. Če zboli, zboli tudi las, ki izgubi blesk, barvo in
končno izpade. Če zamro papille, preneha rast las za
zmirom. Lasje imajo svojo starost. Lasje v srednjih

delih glave so dve do štiri leta, ob straneh glave štiri
do devet let in na obrvih šest do devet mesecev stari.
Dnevno zraste las za 0'2—03 milimetra, dnevno nor¬
malno izpade približno 38 do 103 las.

Izpadanje las se praviloma vrši na ta način, da
se nad papillo razvijejo nove stanice, ki stari las dvi¬
gnejo in izločijo, da raste potem novi. Las raste torej
iz najdoljnjega konca. V papilli se tvori tudi barvilo,
ki prihaja v las in mu daje barvo. Ce je osivelosti
vzrok ta, da se ne tvori nobeno barvilo več ali da iz¬
gubi las sposobnost sprejemanja barvila ali da pride
zrak v las — to še ni gotovo. Trditve in vesti o nagli
osivelosti, čez noč, po močnem duševnem razburjenju,
temelje bodisi na nepravem opazovanju, ali pa na
senzacijskih izmišljotinah. Edino verjetno bi bilo, da
od trenutka razburjenja ostane rastoči del lasu brez
barve.

Lasje ne tiče v koži navpično pač pa pošev. Od
dolnjega konca lasnega korena vodijo gladka mišičasta
vlakna poševno v srednjo kožno plast. Kadar se te
mišice stisnejo, nastane kurja polt — lasje se naježe.
Gladka mišičasta vlakna se v veliki množini nahajajo
tudi v prsni bradavici in povzročajo, da se pri raz-
draženju bradavica postavi pokonci.

Nohti so tanke, prosojne roževinaste deščice, ki
so na treh koncih zataknjene v srednjo kožno plast.
Kraj, kjer raste noht iz nje, se imenuje nohtova po¬
steljica. Dolnji konec nohta je koren, mehkejši, tanjši
beli del, ki gleda iz kože pa lunica. Nohti dajejo zad¬
njemu členu prsta oporo in ga varujejo pred poškodbo.

Beseda teint, polt, združuje vsa razna imena, s
katerimi označamo lice kože.

Lepota polti je odvisna od barve, bleska, gladine
in prožnosti kože. Barva polti je rezultat treh raznih
skupno delujočih faktorjev, namreč lastnega barvila v
koži, krvi in od neprozornih, globljih kožnih plasti
reflekt rane solnčne ali umetne svetlobe. Maščobne
žleze izločajo tolščo, ki povzroča lesk kože in jo na¬
pravi gladko in gibko. Gladine in prožnosti kože vzrok

12

je deloma tolšča, deloma pa prožna vlakna v pod¬
kožnem tkivu.

Koža pa ni toliko organ, ki pokriva in varuje telo,
pač pa tudi organ, ki izloča razne snovi in si obenem
regulira toploto.

Kot izločujoči organ izločuje koža tolščo — mno¬
žine izločene tolšče ni mogoče natančno ugotoviti —
dalje pot, približno 800 gramov v 24 urah; pri višji
toploti ali težjem delu do 2000 gramov — in pa oglji¬
kovo kislino, približno 10 gramov v 24 urah.

Pot sestoji iz vode (90%). soli, posebno scalnice
in kuhinjske soli, nekaj maščobe in tekočih maščobnih
kislin, vsled česar smrdi po kislem. Pri nezadostni
snagi telesa in perila se hitro razkraja in zoprno diši.

Koža je tudi čutni organ, ker vsebuje številne za-
vršitve živcev in telesca tipa. Občutki, ki nastajajo,
se javljajo kot bolečina, srbenje, ščegetanje ali pa kot
tip, ki je na raznih krajih kože različno razvit. Naj¬
finejši je na prstih, manj razvit je na ekstremitetah,
in najslabši na hrbtu. O tem se lahko prepričamo, če
pritiskamo oba konca šestila, različno razpeta na po¬
samezne dele kože. Dočim čutijo konice prstov pri
najmanjšem razpetju šestila dva konca, čuti koža na
hrbtu en sam dotik celo pri razpetju 1 — 10 cm.
Tip nam omogoča, da stojimo ravno tudi, kadar za¬
premo oči in da tudi hodimo, ne da bi morali svoje
gibe natančno kontrolirati z očmi. Ljudje, ki nimajo
tipalnega čuta v redu, tega ne zmorejo, kakor vidimo
na pr. v začetnem stadiju sušice hrbtnega mozga (tabes
dorsalis). Ljudje, ki se jih je lotila ta bolezen, se z
zaprtimi očmi opotekajo ali padejo, dočim lahko ho¬
dijo, če kontrolirajo z očmi noge in tla.

V koži so tudi toplotni čuti, t. j. sposobnost, čutiti
in razlikovati toplo in mrzlo. Ta čut se javlja na ta
način, da čutimo predmete, ki so toplejši od kože,
kot tople, in one, ki so hladnejši od kože, kot hladne.
Če vtaknemo n. pr. ko smo se delj časa mudili v toplem
prostoru roko v vodo, ki je topla kakor soba, približno
15° C, se nam zdi voda mrzla — če pa obratno
vtaknemo, ko smo prišli z mraza, roko v vodo iste

13

toplote, se nam zdi topla. Temperature pod 10 in nad
47° C ne čutimo čez dalj časa kot mraz ali toploto,
pač pa kot bolečino.

Če se na temelju teh izvajanj zamislimo v ne¬
običajno občutljivost tega čutnega organa, bomo raz¬
umeli, da bolezen kože včasih lahko rodi najtežje po¬
sledice za vse telo in da vodijo neprijetni občutki
bolečine, srbenja, ščegetanja, zbadanja itd., do ne¬
znosnih bolečin.

Kakor lahko dosežemo s kopanjem, masažo, elek-
tiiziranjem itd. velike zdravilne uspehe, tako lahko pri
napačni uporabi vsega navedenega zelo škodujemo
organizmu.

Produkcija in oddajanje toplote se regulira na
ta način, da ostaja toplota telesa 37° C stalna. Imamo
dve vrsti regulatorjev: hotene in nehotene. Med hotene
spada primerno urejeno stanovanje, obleka, kurjava,
primerna hrana in gibanje. Nehotena regulacijska sred¬
stva vplivajo deloma na produkcijo, deloma na oddajo
toplote. V mrazu je izmena tvarin večja kakor v ugod¬
nejši temperaturi, kar znači, da pozimi več jemo in
dajemo prednost hrani, ki proizvaja več toplote, po¬
sebno maščobam. Isti rezultat rodi nevede povečano
delovanje mišic. Če se pozimi pregibljemo rajši hitrejše,
je to hoteno delovanje mišic. Če nas pa strese kurja
polt, če se treso udi in šklepetajo zobje — to je pa
nehoteno zvišanje delovanja mišic.

Zelo važno je nehoteno oddajanje toplote. Znano
je, da je koža pozimi bleda, poleti rdeča. V prvem
slučaju so krvni kanali zoženi, v drugem razširieni.
Vsled tega kroži zelo mnogo, oziroma zelo malo krvi
po dvojnem omrežju krvnih kanalov in z ozirom na
veliko površje je lahko razumljivo, da je posledica teh
nehotenih izprememb precejšna. Če se zožijo krvni
kanali, prihaja le majhna množina na površje telesa in
je tudi oddajanje telesne toplote mnogo manjše kakor
v nasprotnem slučaju. Nehoteno zoževanje ali razšir¬
jenje krvnih kanalov se vrši reflektorično pod vplivom
raznih toplot s posredovanjem živčnega sistema, kjer

14

razločujemo živce, ki zožujejo in živce, ki razširjajo
krvne kanale.

K organom, ki regulirajo toploto, moramo prišteti
tudi potne žleze. Ob višji toploti in težkem delu mi¬
šičevja se dviga telesna toplota in znoj se izloča v
znatni množini. Znoj izpariva in sicer tem lažje in
hitrejše, čim višja je temperatura ozračja Izparivanje
potu čutimo kot prijetno ohlajanje.

Na kratko naj omenimo, da ima napolnitev kožnih
krvnih kanalov velik vpliv na zunanjost in lepoto po¬
sameznika. Ni potreba posebnih dokazov za to, da
poteka prirodna barva, rdečica ali bledica kože, prožen,
mladosten izgled in od njega odvisni lesk in gibčnost
kože v veliki meri od množine krvi v koži in kožnem
tkivu.

Drugo poglavje.

Negovanje zdravja in lepote sploh.

Delo in počitek. — Spanje: sen, mesečnost, hipnoza, sugestija.
— Zdravo spanje in nespečnost. — Pravila spanja. — Stano¬
vanje. — Obleka. — Teiesna toplota in izhlapevanje znoja. —
Nauk o zdravju kože. — Voda. Umivanje in kopanje. — Kopeli:
mlačne, tople, vroče, mrzle. — Pravila kopanja. — Zdravilne
kopeli. — Hrana.

Človek ni ustvarjen toliko za uživanje, kakor za
delo. Le ta, kdor dela, ima pravico do užitka in po¬
čitka in morda le on pravilno oceni prave radosti in
užitke. Že poprej smo govorili, kako vzbuja delovno
in tvorno življenje tudi v zunanjosti nravne in duhovne
momente višjih duševnih lastnosti; kako se na pr.
veselje nad doseženimi rezultati in iz tega izvirajoče
zadovoljstvo izraža v samozavestnem držanju telesa.
Vendar se je treba izogibati presiljenja pri delu, še
bolj pa nedelavnosti in predolgega počitka.

Mnogo več škode kakor prevelika ali premajhna

15

delavnost pa povzroča zdravju in lepoti uživanje raz¬
košja in udajanje se strastem.

Spanje nastane, ko prenehajo deloma delovati
možgani, dočim trajajo vse ostale funkcije na pr. bitje
srca, dihanje itd, čeprav morda malo slabejše. Tudi
refleksivna delavnost nižjega osredja centralnega živ¬
čevja ostane. To nam pojasni, da speči človek sam
menja neudobno lego in stran in da se raznih dotik-
ljajtv, kakor ščegetanja, brani. Če so pa zunanja čutna
dražila, kakor močna svetloba, glasen zvok, posebno
pa klicanje imena, preveč močna, se človek prebudi.
Narobe pa podpira spanje oddaljenje vseh zunanjih
čutnih vplivov, na pr. tema in močna tišina, enakomerna
toplota postelje itd. Posledica zadostnega zdravega
spanja je ta, da mine trudnost.

Da se duševno delovanje včasih ne prekine po¬
polnoma, o tem pričajo sni, ki predstavljajo halucina¬
cije, nastale pod zunanjimi vplivi. Zmešanost in ne-
možnost dogodkov v snu povzroča pomanjkanje logič¬
nega obvladanja kot posledica možganske nedelavnosti.
Zaraditega tudi na videz dolgi sni trajajo v resnici le
par sekund. Pri mesečnih ljudeh in somnambulnih
opažamo sestavljene zgibe kakor hojo, tekanje itd.,
kljub temu, da veliki možgani skoro nič ne delujejo.
Enako mehanično in brez kontrole zavesti in volje
delujejo kontrolni organi.

Hipnoza je takozvani namesečnosti soroden po¬
jav, ki izvira iz nepopolne izgube zavesti in bržkone
tudi iz izločitve volje. Kakor znano, se najbolj posreči
izzvati to stanje z raznimi sredstvi, na katere se mora
vsa pozornost hipnotiziranca osredotočiti. Hipnotizi¬
ranca pripravimo na ta način v eksaltirano stanje, ki
skali njega jasno sodbo in napravi njegovo voljo
voljnejšo podrediti se močnejšemu vplivu hipnotizerja.
Taka sredstva so na pr. božanje (Mesmerizem), srepo
gledanje v svetle predmete (Braidismus), ali pa ukaz
»spite« ali pa le upiranje pogleda in pod. Za ta namen
so najbolj pripravne preobčutljive osebe, ki lahko pod¬
legajo vplivom; posebno če niso nezaupljive in ki
pričakujejo od poizkusa kaj tajinstvenega, nenaravnega.

16

Zaradi tega se hipnoza lažje posreči tujcem nenavadne
zunanjosti, kakor pa dobro znanim osebam, ki jim pri
najboljši volji ne moremo prisojati nerazumljivo tajno
moč. Če pa so take osebe vseeno sposobne hipno¬
tizirati, potem imajo na dotičnega gotovo obvladujoč
vpliv.

Najvažnejši in najnavadnejši pojav pri hipnozi je
znatni vpliv sugestije. Pojem sugestije si pojasnimo
najbolje s primeri praktičnega življenja. Če vidimo
mrčes ali če slišimo govoriti o njem, nas večkrat prične
srbeti koža. Gotovi, popolnoma zunanji čutni vtisi po¬
vzročajo občutke, za katere pravzaprav resničnega
vzroka ni — in ti občutki izzovejo odgovarjajočo re¬
akcijo. Posledica občutka srbenja, ki ga sugerira pogled
na mrčes, je refleksiven zgib, namreč praskanje.

Nagnenje k sugestiji je v hipnozi vsled nezadostne
kontrole zavesti in volje mnogo večje. Vsled izgube
zavesti lahko sugeriramo hipnotizirancu razne pred¬
stave, na pr.: da je padel v vodo, — tedaj prične
gibati, kakor bi plaval, — ali da je njegova rama po¬
škodovana, da ne more dvigati roke — V takem stanju
ohromele volje lahko izvršimo razne presenetljive po¬
izkuse.

Druge vrste in praktično važnejši so pojavi po
hipnotičnem stanju, namreč da predstave in občutki,
sugerirani v hipnozi trajajo tudi, ko ta že mine in so
lahko pobuda za razna dejanja. To nam pojasnjuje
ozdravljenje raznih bolezni, kakor tudi izvedbo raznih
zločinov.

Toda vrnimo se nazaj k spanju:

V spanju so možgani vsled zmanjšane delavnosti
manj preskrbljeni s krvjo; tako tudi opažamo, da vsa
stanja, ki povzročajo odvajanje krvi iz možgan, so
obenem vzrok zaspanosti. Na ta način si lahko razla¬
gamo zaspanost po obilnem obedu, ko lije kri v ve¬
likih množinah k hranilnim organom, ali zaspanost
pozimi, po velikih izgubah krvi, pri slabosti, itd. Pre¬
obilica krvi v možganih pa prepodi spanec. Nemirno
spimo v toplih nočeh, v preveč zakurjenih sobah, po
razburjenjih, po težkem duševnem delu ali pa s praznim

2

17

želodcem če ne vežejo na se trebušni organi zadostno
množino krvi.

Izkušnja uči, da zdravi, dobro hranjeni ljudje po¬
trebujejo manj spanja, da se počijejo, kakor pa bol¬
niki ali ljudje slabotnejše konstitucije. Zaradi tega je
slabokrvnim deklicam priporočali daljše spanje in jim
nikakor ne zadošča sedem ur. Stari latinski pregovor:
»šest, sedem ur je treba spati, zadošča pa tudi pet«
velja za močne, zdrave, z delom ne preveč obtežene
ljudi. Posebno potrebujejo spanja zdravi otroci. Dočim
prespe dojenčki skoro ves čas razven takrat, ko do¬
bivajo hrano, morajo otroci, ki hodijo v šolo, od
šest do osem let stari, spati deset do 12 ur dnevno.
Zdravemu, odraslemu človeku zadošča sedem ur spanja,
starejši ljudje potrebujejo pa še mnogo manj.

Ker je v spanju telesna delavnost precej manjša,
je tudi produkcija telesne toplote manjša. Vsled tega
moramo skrbeti za odejo, ki omejuje preveliko odda¬
janje toplote; kajti telo je med spanjem občutljivo za
ohladitev in je močno disponirano za prehlajenje.

S tem pa ni rečeno, da morajo biti spalnice jako
tople. Narobe, priporočljivo je, da je spalnica mrzlejša
od sobe, kjer navadno bivamo, ker se na ta način
doseže manjšo količino krvi v možganih, kar je po¬
trebno za osvežujoče spanje. Svarimo pred premočnim
pokrivanjem, posebno pri otrocih, ker se jim na ta
način lahko vzbuja mesečnost, ki zapeljuje otroke k
raznim grešnim dejanjem, posebno k onaniji. Tudi pri
odraslih je spanje pod pretoplo odejo nemirno. Pripo¬
ročamo, da se kolikor mogoče odvajate pernic in rajši
uporabljate volnene odeje. Pozne večerje in uživanje
večjih množin pijače pred spanjem tudi moti spanec.
Važno je, da zapuste zjutraj otroci posteljo takoj,
ko se prebude.

Nepravilno je mnenje, da vsak spanec osvežuje.
Spanje ne more osvežiti, če nismo bili poprej utrujeni.
Zaradi tega moramo delati podnevi; ampak le podnevi,
ker nočno delo polni možgane s krvjo in odganja
spanec. Nadalje je potrebna mirna okolica, zaraditega
moramo spati ponoči. Kriva je misel, da nočno spanje

78

lahko nadomestimo z dnevnim. Tega ne dosežemo
niti z jutranjim, niti s popoldanskim spanjem. Če ču¬
timo kljub zadostnemu nočnemu miru po jedi potrebo
po spanju, je to dokaz, da je nastal velik pritok krvi
k drobovju in da je v možganih manj krvi, kar izpri¬
čuje zaspanost. Popoldansko spanje je nepotrebna in
nezdrava navada. Če čutimo po obedu potrebo po
miru, zadošča polurni počitek na divanu v vodoravni
legi. Od dela izmučeni, nervozni ali pa starejši ljudje
trpe večkrat od tega, da ne morejo spati, kar je splošno
škodljivo za zdravje. Če se opusti preveliko duševno
delo, če se izogiba razburjenju, kakor tudi opustitev
razburjajočih pijač (kave, čaja itd.), večkrat izboljša to
stanje. Če ne moremo spati, so priporočljivi mrzli ob¬
kladki na glavo in tilnik, predvsem pa tople kopeli
nog in mlačna, par minut trajajoča splošna kopel. Tudi
šumeči prašek ali kozarec dobrega vina ali piva včasih
pomaga. Spalnica mora biti prostorna, hladna, dobro
prezračena in tiha. Nočne svetiljke ni treba, ker za¬
struplja zrak z ogljikovo kislino.

Da se obranimo neugodnih vplivov vremena in
klime, nam služi stanovanje in obleka. O stanovanju
ne bomo obširno pisali, ker spada ta odstavek v stroko
zdravilstva in ni v neposredni zvezi z gojenjem lepote.
Pripominjamo le toliko, da so glavni pogoji zdravega
stanovanja svetloba, zrak, toplota, voda in kanalizacija.
O obleki izpregovorimo obširneje, ker je za zdravje
in lepoto zelo važna in ker je posamezniku v tem
pravcu mogoče lažje ugoditi svojim nagnenjem in
potrebam. Obleka ne sme biti tesna, mora biti komodna,
snažna in ne sme vsebovati strupenih barvil.

Za produciranje blaga za obleke se rabi poleg
gumija in kože samo tkanine. Te so ali rastlinskega
izvora — bombaž in platno — ali pa živalskega —
volna in svila.

Razven tega, da čuva obleka kožo pred mehanič¬
nimi vplivi in pred solnčno pripeko, je njena glavna
naloga, da omeji preveliko oddajanje telesne toplote
in dopušča izdatno izhlapevanje potu. Da ugodi obema
zadnjima zahtevama, mora biti obleka po eni strani

2*

19

zadostno gosta, da omeji pritok zraka, ki povzroča
ohlajevanje, po drugi strani ne sme biti preveč gosta,
da ne ovira izhlapevanja potu. Obleka mora biti po-
rezna. Vsled te pojeznosti obdaja zračna plast vse telo
in ker je zrak slab prevodnik toplote, ohrani ta plast
obleko toplo. Če primerjamo zgoraj omenjeno blago
za obleke, namreč bombaž, platno, volno in svilo, v
smislu sposobnosti zabranjevanja oddaje toplote vidimo,
če je blago suho in enako debelo, da ni med posa¬
meznimi tkaninami ob navadnih klimatičnih razmerah
nobene razlike. Ce smo gotovi, da obleke ne bo pre¬
močil niti dež niti znoj, potem je vseeno, katero blago
izberemo. Poleti imamo seveda rajši pavolo, platno
ali svilo, ker so fineje izdelane, pozimi pa volnene
tkanine, ker so pri enaki debelini lažje. Drugače pa
je, če mislimo na drugo glavno nalogo obleke, namreč
na sposobnost zadostnega izhlapevanja bodisi če je
prepotena ali pa premočena od dežja. Izkušnja uči, da
je najprijetnejše in najtoplejše blago ono, ki je porezno
in vsebuje zračno plast, katera omejuje prehitro od¬
dajanje toplote in kljub temu dopušča izhlapevanje
vode. Sposobnosti blaga se nam pa kažejo v sledečem
razmerju: če je propustljivost volne 100, je propust-
Ijivost platna in pavole 58, svile 40, gladke kože (glace)
1. Najugodnejša je torej volna, najmanj ugodna pa
koža. Vsakomur je gotovo znano, kako so rokavice
iz gladke kože pozimi hladne in kako poleti neznosno
žgo. Najlažje in največ vode pogoltne volna, potem
pavola in platno, manj pa svila. Zaradi tega je pri¬
poročljivo, da nosijo osebe, ki se močno pote, vsaj
spodnje perilo volneno. Posebno tisti, ki se jim pote
noge, naj nosijo volnene nogavice. Toda volneno pe¬
rilo ima tudi svoje napake; nekateri ljudje občutljive
kože ne prenesejo volne na golem telesu, ker jih preveč
ščegeta. Tem priporočamo nošnjo finih mrežastih srajc.
Druga napaka je, da volna počasi sesa, ter je na ta
način telo zmirom pokrito s fino plastjo znoja, ki na¬
pravi kožo precej občutljivo; zaradi tega so ljudje,
ki so vajeni volnenega perila, prisiljeni, da ga nosijo
stalno, če se nočejo izpostaviti prehladu. Pavola in

20

svila, še bolj pa platno pogoltne vlago zelo hitro in
jo tudi hitro oddaja. Pospešeno izparivanje veže mnogo
toplote in jo odvzema bližnji okolici; platno ha primer
vsled tega prijetno hladi. Če torej lahko perilo večkrat
izmenjamo in če moramo telesno naporno delati, ali
če smo izpostavljeni hitrim izprernembam vremena,
priporočamo v večji vročini platneno perilo, ob srednji
toploti pa svileno ali pavolnato. Pavolnato perilo je
posebno pripravno za toplejši poletni in milejši spomla¬
danski ali jesenski čas. Svila je toplejša od platna.
Zaradi svoje gibkosti je posebno dobrodošla ljudem
razne občutljive kože. Če se obleka premoči od zunaj,
se najbolje obnese volna, ker vlago počasi sprejema
in počasi oddaja, obenem pa čuva telo pred premo-
čeniem ali prehitrim ohlajenjem. Volneno perilo tudi
mokro obdrži svojo prožnost, dočim pavola, platno in
svila otrde.

Iz navedenega je razvidno, da se pri obilnem po¬
tenju telesa, pri visoki toploti in naglih izpremembah
najboljše obnaša volna, posebno če ni možna pogosta
izmenjava obleke.

Da bi telo lahko kljubovalo vsem vremenskim ne¬
varnostim, da bi bila podoba kipečega zdravja pričarana
tudi na uvela lica in da bi se mladost, zdravje, lepota,
življenje čim dalje ohranili — za vse to ne zadošča
kot ohranjevalno sredstvo le obleka in stanovanje, pač
pa dosežemo to z metodičnim gojenjem kože.

Pri zdravem človeku temelji to gojenje skoro iz¬
ključno v porabi in učinku vode. Učinek vode je če-
tvoren: Voda učinkuje prvič kemično, ko raztopi
mnogo sestavin nesnage in kožnih izločitev; drugič
mehanično, s tem, da odstranjuje raztopljene snovi.
Drug mehaničen učinek je ta, da izvaja velik vpliv na
ves organizem, če lije z večjo ali manjšo silo na telo;
tako na primer pri kopanju v reki, pri pritoku valov,
prhah itd. Tretjič učinkuje voda s svojo različno tem¬
peraturo in četrtič z zdravilnimi snovmi, ki so v
njej. K temu zadnjemu pripominjamo, da vodne raztopline
ne pronicajo skozi zdravo kožo, pač pa le skozi ne¬
zdravo vrhnjo kožno plast, kakor na primer pri raznih

21

kožnih boleznih. Pri umivanju uporabljaj vedno mrzlo
vodo, ker daljša raba tople vode pomehkuži kožo in
jo napravi sprejemljivo za prehlad. V svrho utrjevanja
si zjutraj ne umij le obraza in rok, pač pa vsaj še
prsi, tilnik in hrbet. Nazor, da koža razpoka od mrzle
vode, ni pravilen. Suha in razpokana koža je le po¬
sledica nezadostnega osušenja. Trda voda, na pr. stu¬
denčnica vsebuje mnogo soli, posebno apnenčastih in
ni dobra za umivanje; zelo primerna je mehka voda,
posebno deževnica, ki je brez soli. Voda sama pa ni
zadostna za čiščenje telesa; potrebno je še milo in oti-
rača. Milo rabi tudi za umivanje obraza, ker je vsled
izločanj in prahu nesnažen.

Kopeli so: mrzle 10—15° R, hladne 16—22°,
mlačne 22—27°, tople 28—30° in vroče 30“ in več.
Kopeli so splošno: celotne kopeli in delne (noge, roke,
sede v banji in pod.)

Mlačne kopeli pomirjajo in so priporočljive za
nervozne ljudi, razdražene ali pa tudi po večjem te¬
lesnem naporu. Tudi starejšim in rekonvalescentom
dobro služijo.

Tople kopeli povzročajo razširjenje krvnih ka¬
nalov v koži in s tem zalitje površja s krvjo in od¬
vajanje krvi iz notranjosti telesa. Krvni tlak pade,
bitje žile in toplota se dvigata, moč mišic se zmanjša
in izmena snovi stopnjuje. Zaraditega škodujejo bol¬
nikom, posebno onim, ki jih muči srčna napaka. Raz-
ven tega postane z izključno uporabo toplih kopeli
koža mehka, vela in telo razpoloženo za prehlajenje.
Tudi čutnost je povečana. Pač pa koristijo tople ko¬
peli pri revmatičnih boleznih. Tople kopeli mehčajo
zgornjo plast kože in zaraditega so dobre v svrho
odstranjevanja prhljaja in zmehčanja žuljev.

Izborno služi večkrat delna uporaba vroče
vode pri raznih nečistotah polti, kakor so na pr. ogrci
in mozoli ali pri omejevanju rdeče kože na pr. na nosu
in na rokah. V prvem slučaju umivamo večkrat teme¬
ljito obraz z vročo vodo in milom in ga močno zbri¬
šemo z otiračo, v drugem pa vtaknemo rdeči del za
par trenutkov v tako vročo vodo, da jo baš še pre-

22

nesemo. V prvih desetih minutah rdečica še narašča,
potem pa prične počasi bledeti. Vztrajno in dolgo
uporabljanje tega enostavnega sredstva odstrani več¬
krat že samo navedene bolezni.

Močneje od vročih kopeli učinkujejo parne ko¬
peli, kjer je potrebna še večja previdnost. Posebno
osebe s srčno napako se jim morajo odreči. Po parni
kopeli je potrebno, da se dobro ohladimo, — najboljše
z mrzlo prho, ker se sicer lahko prehladimo. Parne
kopeli izzovejo obilno potenje in pospešujejo izmeno
snovi.

Kakor smo že zgoraj omenili, služijo vroče ko¬
peli za odvajanje krvi iz bolnih organov v zdrave,
manj občutljive. S tem lajšajo vroče kopeli nog bole¬
čine v glavi, podpirajo spanec in pomagajo zoper
pritisk krvi v glavo; blagodejen je vpliv vročih ob¬
kladkov pri boleznih v prsih in telesu. Obratno z
uspehom uporabljamo vročo vodo pri preganjanju zu¬
nanjih bolezni raznih vrst na pr. turih in gnojenju; če
ni več mogoče, da bi jih pregnali, pa vsaj pospešimo
zmehčanje. Tako učinkujejo že davno znani kašnati
obkladki. Udoben, zelo učinkovit je takozvani Pries-
nitzov obkladek, ki je posebno dober zoper vnetja
v grlu. Zložen, platnen robec namočimo v mrzli vodi,
ga ožmemo in ovijemo okroq vratu; čez njega damo
kos nepremočljivega platna in sicer tako širokega, da
presega robec na vseh krajih vsaj za 1 cm. Nato pri¬
trdimo vse skupaj s suhim robcem ali volneno obvezo.
Od telesne toplote se kmalu ogreje mokro platno in
ker voda ne more izparivati, tvori stalen topel ob¬
kladek.

Mrzla kopel povzroča zoženje kožnih kanalov.
Na ta način iztisne kri iz površja in poveča pritok
krvi v notranjost telesa. Zvišuje krvni tlak, poleni bitje
žile, znižuje telesno toploto, podpira moč mišičevja,
osveži živčni sistem in dihanje in zvišuje izmeno
snovi. Pri kratki mrzli kopeli sledi prvotnemu zoženju
krvnih kanalov naglo razširjenje, kar skupno s povzbu-
jenjem živčnih organov osvežuje in vzbuja prijeten
občutek.

23

Hitro se menjajoče napetje in popuščanje kožnih
mišic in krvnih kanalov povečuje prožnost tkanin, po¬
vzroča svežo, lepo, mladostno in zdravo kožo in jo
utrja proti prehladu.

V prejšnjem oddelku smo omenili, da daljši vpliv
hladnega zraka učinkuje narobe, ker krvni kanali po¬
puste, in se razširijo. Isto se v veliko večji meri godi
pri kopelih v mrzli vodi, ker je ta boljši prevodnik top¬
lote. To pojasnuje, da na pr. bolečine v prsih mrzla voda
enako pomirja kakor topli obkladki, ker se vsled dalj¬
šega hlada žile istotako razširjajo in odvajajo kri na
zunanjo stran telesa. Ker pa seže hlad globlje, se po¬
mirjevalni njegov učinek na bolečino bolj uveljavi.

Najbolj smotrno se poslužujemo mrzle vode —
razven dnevnega umivanja — v rečnih kopelih ali pa
v pokritih plavalnih bazenih. Te kopeli priporočamo,
če mogoče, vsak dan, najmanj pa vsaj enkrat do dva¬
krat v tednu. Nekateri ne prenesejo mrzlih kopeli, ko
pridejo iz vode, so bledi, ustnice imajo modre, tresejo
se, šklepetajo z zobmi in čutijo mraz. Vzrok tega je
manj v telesu, kakor pa v nravnem sistemu. Taki
ljudje namreč navadno nimajo poguma.

Pri mrzlih kopelih se je treba opirati na sledeča
pravila:

1. Ne kopaj se takoj po jedi, pač pa šele dve do
tri ure potem. S kopeljo se namreč moti prebava in
hrana se lahko vrne iz želodca v usta in odtod zaide
v pljuča.

2. Pri kopanju imej usta zaprta. Pri dihanju z usti
prodre voda v sapnik in povzroči z refleksivnim raz-
draženjem živcev nenadno nezavest, ki ji v običajnem
govoru pravimo krč. Ne krč, pač pa nenaden pritok
vode ali hrane iz želodca v pljuča zakrivi hitro po¬
tapljanje in utopljenje.

3. Razgret, utrujen ali izčrpan ne hodi nikdar v
mrzlo kopel.

4. Ne stopaj počasi v vodo, pač pa hitro, da se
kri enakomerno razdeli. Pregibaj se v vodi. Tudi glavo
je treba večkrat zmočiti ali potopiti, da se zože i njene

24

cevi; kajti sicer je pritok krvi močnejši v glavi in
vzbude se njene bolečine.

5. Najprikladnejši čas za kopanje je zjutraj in
dopoldne. Dolgo se muditi v kopeli ni priporočljivo;
če se pojavi občutek neugodja, ali mrazenja, pa moraš
takoj ven iz vode. Po kopeli osuši kožo z ostro bri¬
sačo in ko se oblečeš, se zmerno pregibaj.

6. Kogar po vsaki mrzli kopeli boli glava, ali ga
mrazi, naj mrzle kopeli sploh opusti.

7. Kdor se prevelikokrat in predolgo mudi v mrzli
vodi, mu postane koža suha, razpokana in neprožna.
Najboljša obramba proti temu so izmenoma kratke
tople prhe.

Mrzle kopeli so priporočljive predvsem tistim, ki
trpe na prevelikem dotoku krvi v zgornjo plast
kože, ki se preveč pote in za utrjevanje ner¬
voznih. Kdor ima revmatizem ali nagiba k tej bolezni,
naj bo pri mrzlih kopelih zelo previden.

Močnejše od teh kopeli učinkujejo hladne prhe,
najbolj pa takozvana škotska, izmenoma mrzla in topla.
Pri prhah prihaja v prvi vrsti mehanični učinek v poštev.
Se bolj učinkuje voda, ki vsebuje sol, ker še bolj raz¬
draži živce in še bolj vpliva na žilovje. Žveplene ko¬
peli koristijo pri gotovih kožnih boleznih, dočim na
zdravo kožo ne vplivajo posebno.

Evo predpise najpriljubljenejših zdravilnih kopeli;
pripravljamo jih na ta način, da na 300 litrov vode
v banji pridenemo navedeno množino zdravilnih snovi:

Kopel otrobna: 1—2 1 otrob se kuha 10 minut s 6—8 1
vode, filtrira in pridene kopeli. Priporoča se za osebe s občut¬
ljivo, dražljivo kožo.

2. Kopel alkalična : 250—500 g sode bikarbone se raz¬
pusti v kopelji. Mehča žulje, in trdo kožo napravi gladko in
prožno. Preveliko ponavljanje koži škoduje.

3. Kopel žveplena : 50—100 g kalium sulfurika porabi
se za pridatek kopelji (v leseni banji!). Priporočljiva pri nagnenju
h kožnim vnetjem, čirom, itd.

4.  Kopel solna : 5 kg kuhinjske soli se razpusti v vodi
za kopanje. Koristi škrofuloznim, bledičnim, slabo prehranje¬
vanj deci.

. 5. Kopel s glicerinom: 500—1000 g glicerina se porabi
za primes vodi. Napravi kožo mehko in izvanredno nežno.

25

6. Kopele aromatične: 500—1000 g lipovega cvetja
ali kamelic se kuha v cca treh litrih vode celo uro in pridene
kopeli; tudi odvar 2—5 kg smrekovega ali borovega iglja
pridanega kopeli deluje okrepčevalno in osveži.

7. Kopel Sumeča : 200 g sode bikarbone se razpusti
popolnoma v vodi. Tik pred vstopom v kopel se primeša
še 200 g solne kisline. Mešati se mora z lesom, ker solna ki¬
slina razjeda. Kopel zelo osveži.

8. Kopel gorčična : 2 g gorčične esence se pomeša v
25 g špirita in se primeša vodi. Deluje dražeče, in koža po¬
rdeči. Sedna kopel povzroči tudi močan dotok krvi v trebuh,
zato jo ne smejo rabiti noseče žene.

9. Kopel iz hrastove skorje: 1—3 kg hrastove skorje
se kuha, filtrira in primeša vodi. Kopelj je izvanredno učinku¬
joča pri močnem potenju in vneti razdraženi koži.

10. Kopel jesihova: 1 1 vinskega jesiha se nalije v
kopel št. 1. Napravi kožo napeto in bledo, zmanjša izločevanje
potu.

Človeška hrana ima velik vpliv ne le na sposob¬
nost za telesna dela, pač pa tudi na zunanjost posa¬
meznika. Suhi ljudje imajo uvelo nagubano kožo in
očitujejo predčasne znake starosti, dočim je koža dobro
hranjenih oseb prožna, žametasta, gube in črte so
izpolnjene, a zraven ostanejo temeljne poteze ohranjene.
Debeli ljudje so zopet kakor napihnjeni, njih koža je
mehka, in ima blesk; vse gube so izpolnjene, da
prvotni obrisi obraza in oblike telesa skoro izginjajo
in je telo skoro izobličeno. Človeška hrana ne sme
biti niti pretežno mesna, niti rastlinska, pač pa mešana.
Že prebavila tirjajo to, ker tvori prehod med kratkimi
prebavili mesožrcov in med dolgimi rastlinožrcov.

Da se prebava vrši v redu in nemoteno, je pri¬
poročljivo urejeno hranjenje. Kakor telo, tako potrebuje
tudi želodec miru, da se počije. Ker potrebuje želodec
za prebavo večje množine hrane 5—6 ur, je na ta
način smotrna razdelitev hrane že naprej določena.
Zaraditega je priporočljivo uživati tekom 17 ur trikrat
na dan večjo množino hrane, in obed naj bo najobil-
nejši. Večerjati moraš vsaj tri ure prej, predno greš
spat. Ljudem, ki telesno več delajo in ki so primorani
uživati vegetabilno hrano ta navadna razdelitev ne
zadošča in morajo vmes užiti še dvakrat manjšo ko-

26

ličino hrane. Za one, ki so duševno zaposleni, je pa
najpriporočljivejši angleški način: tekom dneva užiti
manjše množine lažjih jedi a zvečer ob šestih vzeti
glavni obed.

C  "S

Tretje poglavje.

Gojenje polti: Barva kože.

Napake polti, izvirajoče iz nepravilne razdelitve krvi. — Preveč
rdeča koža. — Odstranjevanje rdeče kože: Alkohol, kisline,
toaletni kisi, balzami in smole, deviško mleko ali Lait virginal,
Liquer stgptique, kovinske soli, žveplo. — Ozebline in zmrzline.
- Opekline. — Vročični izpuščaji na ustnicah. — Moker lišaj.
— Piki mrčesa. — Prevelika bledica kože. — Napake polt!,
izvirajoče iz nepravilno razdeljenega barvila. — Rujavina kože:
Jetrne lise, opekline od solnca. — Pege, leče, materinska zna¬
menja. — Pomanjkanje barvila: »bele lise, brezbarvne pege«,
albinizem.

Barva zgornje kožne plasti je odvisna od dveh
faktorjev: od polnosti krvnih cevi in od množine ru-
menorujavih barvilnih zrn, ki so v koži. Z ozirom na
to, če je krvno omrežje več ali manj polno krvi, se
nam zdi koža bolj rdeča ali bledejša; zaradi nagrma-
denja pigmentovih zrn v najspodnejši vrsti zgornje
kožne plasti je koža črna (pri črncih), rujava (Indijanci),
rumenkasta (južni Evropejci, semiti itd.) ali bela (pri
severnjakih).

Prevelika rdečica kože je pogosta in nepriljubljena
napaka polti. Ali je prirojena ali dobljena in jo po¬
vzroča razširjenje gornjih krvnih cevi. Na prirojene
napake je težko vplivati. Pozneje dobljene se pa lahko
odstrani in glavno pravilo je, da se omeji vzroke njih
postanka. Škodljivi vzroki so na pr.: večkratna, ne¬
nadna izprememba toplote, stalno bivanje na zraku,
pomembnejše ozebline. Da navedene okoliščine so res
najbolj pogosti vzroki teh napak, lahko opažamo,
ker se navadno pojavijo na manj zakritih in čuvanih
delih telesa, kakor na obrazu in rokah, dočim ostanejo

27

ostali, bolj pokriti deli beli. Rdeč obraz vidimo pri
kmetu, rdečkaste prsi pri mornarjih, zardela lica in
rdeče roke pri kuharicah itd. Varujte se torej nenadnih
izprememb temperature, na pr. v plesni dvorani; ne
dvigujte pri hladnem vremenu pajčolana, rabite pahljačo
pri plesu itd. Da povzroča počasna izmena snovi, za¬
prtje, obilno uživanje opojnih pijač rdečico kože, smo
že omenili. Precejšno delno rdečico kože vidimo tudi
pri slabokrvnih, posebno pri deklicah. Vzrok je ta, da
vodena kri, ki ima manj rdečih krvnih telesc in bar¬
vila, znižuje sposobnost zoževanja krvnih žilic;

Podobno vidimo pri občutljivejših ljudeh, kako
jim ob hladnih poletnih večerih ali ob vlažnih jesen¬
skih in spomladanskih dneh pordeče roke, ušesa, nosne
konice in lica.

Pri zdravljenju moramo ugoditi trem pogojem:
najprej moramo odstraniti temeljno bolezen, potem
moramo okrepiti celotno konstitucijo telesa in utrditi
pomehkuženo kožo in tretjič obnoviti ugaslo prožnost
krvnih žilic. Pri prvih dveh moramo k zdravniku; o
o trejem pogoju, namreč o sredstvih ki zože krvne
cevi, pa izpregovorimo obširneje.

Kako učinkuje voda v tem zmislu, smo že omenili;
posebno priporočljive so delne a kratke kopeli večkrat
na dan.

Alkohol, ki hitro izhlapeva, povzroča na koži in¬
tenziven občutek hlada, ki reflektorično vpliva na krvne
cevi, da se zože, in da koža obledi. Učinek alkohola
temelji predvsem v utrditvi kože in obnovi prožnosti
oslabelega tkiva. Ker vinski cvet željno vpija vodo in
z lahkoto raztaplja maščobe, postane koža po daljši
porabi suha in razpokana in ga spričo občutljivejše
kože ni mogoče uporabljati. Pač pa je jako koristen
pri ljudeh mastne kože. Pri daljši porabi je dobro, da
ga razredčimo s štirikratno količino vode. Iste učinke,
kakor alkohol izzove tudi kolinska voda. Oboje rabimo
na ta način, da tremo z njim dvakrat na dan bolna
mesta.

Najvažnejša sredstva za odstranitev pordele kože
so kisline. Te v koncentriranem stanju močno razjedajo

28

in jih moramo rabiti zelo zredčene. Po krajši rabi zože
krvne cevi, napravijo kožo bledo in znižajo izločenje
znoja. Če jih pa predolgo rabimo, povzroče raskavo,
razpokano in rdečo kožo brez bleska.

Največ porabljamo dušikovo, žvepleno, solno, bo¬
rovo, salicilovo, citronovo, vinsko, mlečno in jesihovo
kislino. In sicer na ta način, da po žličkah pridajemo
koncetrirano kislino vodam za umivanje ali pa otiramo
zardela mesta z 1—2 procentno raztopino.

ittast za pordelo kožo.

Salicilne kisline..1 gr

Oold - Creamu.50 gr

(velja okrog 8 Din)*

Za ovitke na rdeča mesta.

Borove kisline. 4 gr

rožne vode.100 gr

(cena drog cca 5 Din)

Kisline v tej formi so zelo prijetna, enostavna
lepotila. Prijetnejšo in finejšo vodo za umivanje nam
nudijo t. zv. toaletni kisi. »Vinaigres de Toilette«. Te po¬
rabljamo na isti način, kakor kisline, kot dodatek k

umivanju ali pa kot sobne parfume. V ta namen jih

nakapamo na vročo peč in vstajajoči hlapovi parfu-
mirajo sobo. Glavni sestavni del toaletnih kisov je je
sihova kislina, kateri so pridana dišeča eterična olja
ali pa jo nalijemo na dišeče stvari kakor cvetje ali
droge, da se nasesa njih vonja. V tem slučaju je ne
smemo takoj rabiti, pač pa jo moramo delj časa pu¬
stiti zaprto, da se navžije prijetnega, osvežujočega vonja.
Ti enostavni toaletni kisi so posebno pripravni za blon¬
dinke z zelo fino poltjo. Rabimo jih na ta način, da
otiramo z nerazredčenimi pordela mesta, ali pa da jih
po žličkah pridajamo vodam za umivanje. Prav pripo¬
ročljiva za blondinke je naprava toaletnega kisa:

* Cene, katere navajamo so le približne, ker ni eno ako
se kupi snovi 1 gram ali kilogram. Droge označene -j- ima le¬
karna, vse druge drogerije. Da se v posameznem receptu na¬
vedene med seboj vedno dobro pomešajo ako ni drugače za¬
pisano je umevno.

29

Vinaigre aromathique (Piesse).

esence lavandulne.5 gr

» rožmarinove.2*/ a  gr

» iz klinčkov.2'/ 2  gr

ledene jesihove kisline.40 gr

Oprezno in dobro se premeša, 1 velika žlica pridene k vo¬
di za umivat. (Cena drog cca: 45 Din.)

Učinek toaletnih kisov se poveča, če jim pridamo
balzam, smolo in kafro. Tudi njih vonj pridobi na ta
način. Ker vsebujejo več alkohola, so primernejši za manj
občutljivo kožo brunetk. Ti balzamični kisi vodo
mlečnato skale.

Za brunetke je priporočljiv

Vinaigre virginal.

vinskega kisa. 200 gr

benzoove smole v prahu.100 gr

čistega špirita. 200 gr

se dobro pomeša, pusti 2-3 dni v miru, potem sfiltrira. (Pri¬
bližna cena drog 30 Din.)

Vinaigre de toilette.

vinskega kisa.50 gr

peruanskega balzama. 5 gr

tinkt. benzoove.25 gr

vinskega cveta 70°/ e . 250 gr

rožne vode.150 gr

dobro pretreseno preč za rabo. (Droge stanejo cca 35’ — Din)
Ako pridamo k tem balzamično spiritualnim kisom vode,
dobimo tekočine mlečno skaljene, znane pod imenom: deviško

mleko; takšne so :

Lait virginal.

benzoove tinkture.50 gr

rožne vode. 450 gr

(oboje cca 30 Din)

Lait virginal A la rose.

tinkture toluove.50 gr

rožne vode.400 gr

(oboje stane cca 30 Din)

Na rdeče lise na obrazu in rokah vplivajo zelo
energično alkoholne raztopine solne, dušikove in sali-
cilove kisline. Koža izpočetka še bolj pordeči, potem
pa kmalu pobledi. Pri uporabi moramo biti previdni,

30

ker povzroča to zdravljenje včasih bolečine. Dobra
zmes je:

Liqueur styptique.

3 gr kisline solne v ceni ....  005 Din

25 gr vinskega špirita » . ... 1*50 »

25 gr rožne vode » ....  2 - — »

2 gr raztopi, arabigumi » ....  0 - 20 »

To pripravljeno zmes namažemo s krtačico na pordela
mesta polti in jo narahlo tremo, da ostane le fina
plast raztopine na koži.

Druga sredstva, ki jih v svrho odstranitve rdeče
polti s pridom porabljamo, so kovinske soli. Vsebujejo
jih skoro vsa lepotilna sredstva in nekatere od njih
na pr. svinčena in živosrebrna sol, postanejo po dolgi
porabi škodljive. V koncentriranem stanju razjedajo;
razredčene povzročajo zoženje cevi, so dobre proti
vnetju in znižujejo izločenje. Primerne so tudi kot zdra¬
vilo, ki povzroča bledico, ker tvorijo z beljakovinami
kemične spojine, ki obelijo polt. V prvi vrsti uporab¬
ljamo kake maščobe, dalje cinkovo sol, svinčeno, bizmu-
tovo srebro in živo srebro v obliki vod, emulzij,
praškov in masti. Tukaj nekaj preizkušenih predpisov:

Maža na razpokane, rdeče roke: (Debag.)

olja iz sladkih mandljev.60 gr

ribjega olja.5 gr

belega voska.10 gr

cinkovega sulfata.1 gr

rožne vode.10 gr

(nabavni stroški cca 20 Din)

Mast za rdeče roke.

galuna.2 gr

boraksa v prahu ....   2 gr

lanolina.75 gr

liliove vode .75 gr

benzoove tinkture ........  5 gr

(nabavni stroški cca 15 Din)

Wilsonova mast za nežno polt.

cinkov oksyd.10 gr

vaselina.65 gr

tinkt. benzoova .2 gr

(nabavni stroški drog 5 Din)

31

Razven navedenih predpisov je za zdravljenje
rdeče kože zelo primerna ocetna kisla glina in Hebrova
Diachglova mast. (Oboje se dobi v lekarni.) Ocetno
kisle gline vzemi 3—4 žlice na 1 1 vode in uporabljaj
za obklade pri vnetju kože.

V svrho kožne bledice rabimo zelo mnogo tudi
žveplene preparate. Dobre sestavine so sledeče:

Žveplena pomada.

Žveplenega mleka .15 gr

mandljevega olja.10 gr

vaseline s primesjo benzoe . . . . 30 gr

(Nabavni stroški drog 8 Din)

Žveplena voda (po Dieterichu).

žveplenega mleka.20

glicerina.'50

kafre.2

boraksa v prahu . .20

destilirane vode.870

mošusove tinkture.3

etra.50

gr

gr

gr

gr

gr

gr

gr

(nabavni stroški drog 20 Din)

Žvepleno milo (po Hagerju).

Kokosovega mila.100 gr

citronellove esence .1 gr

žveplenega cveta.10 gr

(nabav, stroški drog 10 Din)

Kozmetična krema (po Hebrg-u).

žveplenega cveta.10 gr

glicerina.10 gr

70°/ 0  špirita.10 gr

Jedkega kalija.10 gr

etra.10 gr

(nabavni stroški drog 4 Din)

, (zvečer namazati s pomočjo ščetke).

Z žveplenimi mazili potiramo pordela mesta; žve¬
pleno vodo moramo najprej stresti, potem namažemo
kožo, ali pa pridamo raztopino vodam za umivanje.

Od opisa izprememb, ki izvirajo iz razširjenja
krvnih cevi, preidemo na posebne bolne pojave kože,
katerih najvidnejši zunanji znak je tudi več ali manj
razsežna ploskev rdeče kože.

32

Najbolj pogosta bolezen te vrste so ozebline.
Že začetkom tega oddelka smo omenili, da slabotnim,
slabo hranjenim, slabokrvnim ljudem pordeče roke,
lica, ušesa in nos že pri malo nižji temperaturi. Po¬
sebno lahko pri teh, vendar se tudi pri močnejših ljudeh,
ki so večkrat izpostavljeni intenzivnemu ohlajenju, po¬
javljajo dalekosežne trajne izpremembe, imenovane
ozebline.

Ozebline so temnordeče otekline kože, v veli¬
kosti dvadinarskega novca in še večje, ki posebno na
toplem močno srbe in pri daljšem trajanju rade raz¬
padejo v težko se celeče ture. Poleti včasih popolnoma
izginejo, in se pojavijo zopet počelkom zime, posebno
pri ljudeh, ki so prisiljeni muditi se v slabo zakurjenih
prostorih. Ozeblino povzroči trajna ohromelost krvnih
cevi, zastajanje krvi in oslabelost tkiva. Iz tega sledi,
da je pri zdravljenju potrebno najprej obnoviti napetost
tkiva. To dosežemo z masažo, pogostim umivanjem z
alkoholom, petrolejem, vročimi obkladki in vročimi
kopelmi. Razven tega uporabljamo vse doslej navedene
leke, ki zožujejo krvne cevi. Poleti moramo kožo utr¬
jevati in čuvati pred pomehkuženjem; tudi se ne smemo
kopati v vroči vodi, ne nositi pretoplih oblek, rokavic
itd. Pozimi ne drži ozeblih rok nad toplo pečjo, pač
pa ogrej premrte ude z gibanjem in trenjem. Za oze¬
bline obstoji mnogo raznih zdravil iz katerih najboljše
spodaj navajamo.

Maže. (Ozebline z ščetko natirati).

1) tanina.10 gr

tinkt. jodove .10 gr

(cena drog 5 Din)

2) tanina.

vinskega cveta.

kolodija.

tinkt. benzoove .

(cena drog 4 Din)

3) Ihtiola.15 gr

terpentin, esence.15 gr

(cena drog 4 Din)

2 gr
5 gr
20 gr
2 gr

3

33

(cena drog 8 Din)

Na Ruskem, kjer je mnogo mraza in torej tudi hudih
ozeblin, z uspehom obe maže porabljajo.

Opekline sicer ne spadajo direktno v stroko
kozmetike, ker pa se po večkrat vsled brazgotin po
opeklinah koža izobliči, moramo na kratko izpregovoriti
o njih. Najlažja stopnja opekline se javlja kot rdeča
lisa razne velikosti ki tudi brez zdravljenja obledi in
se vrhnja plast kože olupi. Bolečina je tudi v teh slu¬
čajih včasih precejšnja in lajšajo jo najbolj hladni ob¬
kladki ali trenje s hladeč mi mazili.

Za obkladke pri opeklinah.

ocetnokisle gline.15 gr

destil. vode . 200 gr

(cena drog 3 Din)

Hladilna mast pri opeklinah.

lanolina.5 gr

mentola razp. v oliv. olju .... 1 gr •

34

masti cinko-benzoove . . . . . . 10 gr

svinCene vode.15 gr

(cena drog 5 - — Din)

Pri večjih opeklinah — druge stopnje — se dvigne
zgornja plast kože v mehur. Pri zdravljenju moramo
skrbeti predvsem za to, da se mehur in opeklina ne
ognojita. Do tega nam pomore že snaga. Mehurje in
opekline, kakor tudi njih okolico umijemo najprej z
milom, potem oplaknemo z 1 % raztopino kreolina ali
3% raztopino borove kisline. Večje mehurje nastrižemo
na par mestih s škarjami, ki smo jih umili s karbolovo
kislino ali kreolinovo raztopino, zraven pa ne smemo
odstraniti mehurja, ker povzroča razgaljena, srednja
kožna plast precejšnjo bolečino. Preboden mehurček
z lahkoto iztisnemo in zakrijemo s cunjico, namočeno
v olju ali namazano z mazilom, ki ga dvakrat dnevno

obnavljamo.

Mazilo na opekline.

Apnene vode.25 gr .

lanenega olja.25 gr

Hladilna mast na opekline.

Lanolina .'.10 gr

cinko-benzoove masti.20 gr

apnene vode .30 gr

(cena drog 5 Din)

Manjše opekline in mehurčki se posujejo na gosto s pu¬
drom in obvežejo.

Posipalni prašek (puder) na opekline.

Kisline salicilne gr

cinkovega oksida.20 gr

smukovca ..30 gr

(cena drog cca 8 Din).

Vročični izpuščaj se pojavi pri vročinskih boleznih,
pri prehlajenju, neurejenostih prebavil, po prestrašenju
ali pa iz neznanih vzrokov na gornji ali doljni ustnici.
Na malce pordeli koži se izpahnejo majhni mehurčki,
ki se kmalu zlijejo in zasuše v umazanorjavo krasto.
Izginjajo sicer sami od sebe, da pa zdravljenje pospe¬
šimo, polagamo izprva na mehurčke parkrat dnevno
obkladke z ocetno kislo glino (dve žlici na kozarec
vode) in pozneje potresemo s pudrom.

3 »

35

Za posipanje.

Kisline borove v prahu.1 gr

galuna žganega v prahu. 1 / 2  gr

cinkovega oksida . ..20 gr

(cena drog cca 4 Din)

Hrastice, ki so se napravile, natiramo z mazilom:
Mazilo.

Belega resorcina.9 r

salicilne kisline .'/to gr

vazeline.20 gr

(cena drog cca 2 Din)

Pri debelih, zelo se potečih ljudeh se pojavi več¬
krat na krajih ki se dotikajo ali tro med seboj lokalno
vnetje kože t. zv. volk. Najpogosteje se javlja med
stegni, pod ramami in prsi Koža je rdeča, vlažna, vroča
in večkrat tako občutljiva, da ni mogoče hoditi. Da
omejimo to lahko, ali večkrat zelo neprijetno obolenje,
moramo vzdrževati dotična mesta v popolni snagi in
in jih utrjevati z umivanjem z mrzlo vodo ali pa fran¬
coskim žganjem. Pri močnem potenju jih potresimo s
salicilovim pudrom ali pa zmanjšamo trenje, če nama¬
žemo kožo z borovim vazelinom. Ge pride do večjega
vnetja, so dobri obkladki z ocetno kislo glino (dve
žlici na kozarec vode) in vlaganje vložkov, namazanih
z mazilom:

(cena drog 10 Din)

Najpogostejša, sem spadajoča obolelost je ekcem,
mokri lišaj. Ta bolezen je ena najneprijetnejših in
najvztrajnejših kužnih obolelosti, ker povzroča neznosno
srbenje in večkrat izobličenje kože. Ekcem, posebno
kroničen, je zelo trdovratna bolezen in treba je prositi
nasveta izkušenega strokovnjaka. Zaradi tega ne da¬
jemo tu nasveta za racionelno zdravljenje mokrega

36

lišaja, pač pa v glavnem omenjamo vzroke, ki pod¬
pirajo vznik te bolezni, da bi se je lažje varovali,

Vzroki za pojavljanje lišaja so notranji in zunanji.
K prvim spada nervoznost, nerednosti prebavil in druge
celotne bolezni, kakor škrofulosa, angleška bolezen
ali rahitis. Zdravljenje glavne bolezni je obenem naj¬
boljše zdravljenje ekcema. Zunanji škodljivci so ti, ki
kožo dražijo in povzročajo vnetje; to so: tlak, trenje
(z robcem), praskanje (mrčes), nezadostno osušenje
kože, pogosto umivanje (pri pericah in brivcih), žgoča
vročina (solnčarica, ogenj v kuhinjah in tovarnah), ke¬
mična dražila pri slikarjih, zdravnikih itd.

Bolezen prične navadno na ta način, da se koža
najprej ogreje in pordeči, temu pa sledi močno srbenje.
Kmalu se pojavijo na rdečih lisah mali mehurčki, ki
se kmalu razpočijo; potem se tvorijo novi in novi, ki
zopet pokajo, tako da kmalu nastane večja ploskev,
ki izloča vodeno slano tekočino, ki počasi usiha v hrasto.
Prvotno obolelo mesto se lahko širi dalje in se razleze
ne samo po posameznih udih, pač pa po celem telesu.

Če se torej pojavijo po kakšnih zunanjih dražilih
znaki vnetja na koži, se čuvajmo najprej škodljivih
vplivov. Na vsak način se ne smemo kopati ali umi¬
vati, ne uporabljati milo. Rdeče lise pudraj (z kisič-
nikom cinka in z riževo moko po 25 g) in ohlajaj
parkrat dnevno z raztopino ocetne kisle gline. Tudi
mokrotne ploskve lečimo na ta način. V tem stadiju
ne oklevajmo; povprašajmo zdravnika za nasvet, kajti,
če postane ekcem kroničen, se zelo nerad celi.

Največkrat so vzrok mokrega lišaja na glavi uši.
Kakor otroci v šoli, tako dobe tudi odrasli kljub naj¬
večji snagi ta mrčes na gostovanju ali v stiku s posli.

Odstranjujemo jih tako-le: Najprej umij glavo z
vinskim alkoholom, da se razpuste ovoji gnid, ki se
drže las. Potem močno namaži glavo in lase z raztopino:
peruanskega balzama ....  20 gr

etrovega špirita . ,.80 gr

(nabavna cena drog 20 Din)

glavo ovij z robcem in lezi v posteljo. Prihodnje jutro
umij glavo z močno raztopino mila in temeljito ribaj

37

lase z gostim glavnikom. Ostali lišaj po ušeh, ki jc
posebno pri otrocih včasih zelo velik, se uspešno zdravi
s sledečimi mastmi:

Mast na ušni lišaj.

Salicilne kisline. 1 gr

tinkture benzoove. 2 gr

vazeline.50 gr

(Nabavna cena drog 5 — Din)

Lassarova cinobrova mast.

Cinobra v prahu. 1 gr

žveplenega cveta. 24 gr

bergamottove esence ........  25 kaplic

vazeline.100 gr

(nabavna cena drog 10’— Din)

Ker že govorimo o parasitih, omenimo še mrčes,.,
ki je prava šiba božja človeštva.

V prvi vrsti so to stenice. Ljudje občutljive kože,
posebno otroci so včasi od ugrizov tega mrčesa na¬
ravnost izobličeni. Ker je občutljiva koža vsled živčnega
refleksa tudi na nedotaknjenih mestih sprejemljiva za
izpremembe, zadošča včasih le par ugrizov in po celem
telesu se pojavijo rdeče, srbeče, malo dvignjene lise.
Najboljše sredstvo zoper stenice je vzorna snaga.
Postelj je treba vso razložiti in vse špranje umiti z
vročim lugom, terpentinom, lesnim kisom ali raztopino
sublimata (1:1000). Tapete je treba sneti in zidove
znova z apnom namazati. Na potovanju se jih deloma
varujemo, če pokropimo perilo z vinskim jesihom ali
citroninim sokom. Dobro je tudi če pustimo prižgano
luč, ker se stenice luči boje.

Proti čebelinemu piku, kakor sploh proti piku
vsakega mrčesa se najbolje obnaša mazanje priza¬
detih mest z amonijakom. Zaraditega je prav, če vza¬
memo na potovanja in daljše izprehode steklenico
amonijaka s seboj. Če pa tega nimamo pri roki, nam
dobro služijo tudi mrzli obkladki, močno sočnati listi
ali pa hladna, vlažna zemlja (glina), ki lajša bolečino
in omeji oteklino. Ne pozabi odstraniti zmirom želo.

Večkrat prične nekatere ljudi srbeti koža brez
vidnih zunanjih vzrokov. Tako se pojavi na pr. kopri-

38

vasti izpuščaj po uživanju gotovih jedi, kakor jagod,
sira, jegulje, ostrig i. dr. Tu navajamo nekatera sred¬
stva proti srbenju kože:

Sredstva proti srbenju kože.

1) Mentola.

vinskega cvetu 70°/ 0  .

(nabavna cena drog 35 Din)

2 )  Mentola.

olivnega olja .

lanolina.

(nabavna cena 40 Din)

3) Kafre.

kiorala .. .

lanolina.

vazeline.

(nabavna cena drog 20 Din)

Tudi umivanje s karbolovo vodo, jesihom in subli-
matovo raztopino (1:1000) pomaga zoper srbenje. Z
uspehom se lahko rabi tudi migrenske palčice (Migren-
stift). Če ti tožijo stari ljudje o neprestanem srbenju,
je tega vzrok suha koža, čemer odpomoremo, če na¬
mažemo kožo s čisto mastjo ali mentolovim mazilom.
Pri vsakem trdovratnem srbenju kože, za ka¬
terega nimamo nobenega vidnega vzroka, mo¬
ramo upoštevati, če ne gre morda za sladkorno
bolezen.

Baš obratno od vseh naštetih napak polti je ab¬
normalna bledica kože, katere glavni vzrok je v
slabi sestavi krvi. Najbolj pogosto vidimo izredno ble¬
dico pri slabokrvnosti ali drugih boleznih, kakor pri
skrofulozi, tuberkulozi, pri srčnih in ledvičnih boleznih.
Samo ob sebi se razume, da odstranimo v takih slu¬
čajih bledico le če zdravimo temeljno bolezen samo.

Zdaj preidemo k razmotrivanju o drugi glavni
skupini abnormalne uložitve barvila v polti k tako-
zvanim nepravilnostim pigmenta (barvila). Te nastajo,
kakor smo že omenili, če je rujavih zrnc kožnega
barvila, ki dajejo polti več ali manj rumenkasti ali
rujavkasti kolorit, na gotovih mestih kože preveč, ali
če jih je premalo, ali pa če sploh manjkajo. Včasih

39

f

namreč najdemo na koži barvila polne, rumenkaste
in rujave lise, drugod pa bele, brez barvila. Vzor za
prvi slučaj so pege za drugega pa t. zv. albini, katerih
koža, lasje in šarenica so popolnoma brez pigmenta.

Če opazujemo prvo skupino, moramo ločiti slučaje,
kjer je koža na posameznih večjih ploskvah rujavo
obarvana, od drugih, kjer vidimo le majhne, omejene
lise. Rujavkasto obarvanje večjih ploskev nastaja pred¬
vsem v treh slučajih: pri ženah v blagoslovljenem stanu
ali trpečih s kako žensko boleznijo (jetrne lise), po
opeklinah večjih delov kože in kot posledica solnčne
vročine. Končno po mehaničnim in kemičnim potom
prizadetih poškodbah raznih vrst na pr. na mestih, ki
so trajno izpostavljeni močnejšemu tlaku, kakor je pas
žen pritisku steznika, ali noga od podveze ali pri
moških okrog vrata od ovratnika in gumbov pri
srajci. Od kemičnih substanc prihaja predvsem kroto-
novo olje v poštev, gorčično testo, obliž iz španskih
muh in pod.

Lečenje teh difuznih lis kože temelji predvsem v
odstranjenju glavnih vzrokov na pr. omenjenih ženskih
bolezni, ali pa v omejitvi uporabe navedenih škodljivih
snovi. Kar se pa tiče pozneje navedenih napak polti,
opozarjamo na naslednje vrste, ker je lečenje isto,
kakor pri odstranjevanju pigmentovih lis, peg in leč.

O opeklini od solnca izpregovorimo malo obšir¬
neje. Če sije intenzivno solnce delj časa na kožo, se
pojavijo na solncu izpostavljenih straneh vnetju po¬
dobne izpremembe, ki se v lažjih slučajih javljajo kot
zardelost kože, čemer sledi olupljenje zgornje kožne
plasti in temnejša polt. Rdečkasta kožna mesta bele,
včasih otečejo in so ponekod posuta s svetlordečimi
vozliči, ki zelo pečejo in srbe. Kmalu se odloči zgornja
plast kože v velikih krpah in razgaljena mesta posta¬
nejo pri nepravem zdravljenju mokra, kar lahko po¬
vzroči mokri lišaj. Zaradi tega naj se ljudje z občutljivo
kožo ogibajo solnčnih žarkov in naj se poslužujejo
solnčnika, pahljač, robcev, širokih klobukov in gostih
pajčolanov. Najlažje se dobi solnčna opeklina pri ko¬
panju v prirodi. Če je namreč mokro površje kože

40

naravnost izpostavljeno solčnim žarkom, učinkujejo
kapljice kakor konveksne leče, ki osredotočijo žarke
in povečajo tako njih moč. Kakor znano, se dobi
solnčno opeklino zelo lahko v gorah, pokritih z večnim
snegom, menda zaradi refleksa solnčnih žarkov od
ogromnih, v belini žarečih snežnih ploskev.

Prvi pogoj pri lečenju solnčne opekline je ta, da
se ne kopamo in ne umivamo, dokler traja rdečica in
vnetje. Za pomirjenje pekočega in vročega občutka so
dobri obkladki z svinčeno vodo ali z jesihom. Potem
potresi kožo s pudrom ali pa jo namaži s cinkovim
mazilom in sicer vsak dan, zjutraj in zvečer. Če izgi¬
nejo znaki vnetja, uporabljaj za popolno odstranitev
hraste mandljevo mleko ali kremo (glej dotični od¬
stavek).

Še hitrejše vodijo k cilju naslednja mazila:

Borove kisline.5 gr

kokosovega olja.40 gr

rožne esence.01 gr

rožne vode.5 gr

(nabavna cena drog 8 Din)

S tem mazilom namazane krpe položi na ope¬
čeno kožo.

Bismutova mast.

Alkaličnega bismutnega nitrata . . 4 gr

cinkovega oksida.5 gr

Gold - Creama.90 gr

(Cena drog cca: 20 Din)

Rabi se kot preje navedeno.

Bor-glicerinova krema.

Borove kisline v prahu . . . .

glicerina.

lanolina.

parafina (tekočega).

rožne esence (olja).

bergamottove esence.

10 gr
25 gr
5  gr
70 gr
1 kapljica
1

(nabavna cena drog cca 7 Din)

Kumarčna krema.

Kumarčne esence.20 gr

kolinske vode.20 gr

alkalič. bismutovega nitrata . . . . 1 gr

tinkture benzoove.4 gr

47

belega voska.10 gr

ribjega olja ..15 gr

mandljevega olja.75 gr

rožnega olja (esence).10 kapljic

(nabavna cena cca: 20 Din)

Manjša in omejena nagrmadenja pigmenta v koži
se javljata kot pege, leče ali materinska znamenja. Ta
so včasih večja, se dvigujejo nad površje kože in so
pokrita z dlako. To so, kakor že ime pove, prirojene
nepravilnosti kože. O njih postanku ni nič gotovega
znano. Domneva, da nastanejo vsled prestrašenja v
blagoslovljenem stanu, spada v kraljestvo bajk. Ob¬
sežnejša materinska znamenja, posebno ta, ki so dvig¬
njena nad kožo in porasla s dlako, lahko odstrani
zdravnik, ker je potrebno globokejše operacije. Pripo¬
minjamo, da je dobro vsako rujavo barvano materin¬
sko znamenje, bradavice, ali lečo takoj odstraniti, ker
se v poznejših letih prav lahko razvijajo iz njih iz¬
rastki raka in pogubne pigmentove bule (sarkomi), ki
se razširijo po celem telesu in povzroče smrt.

Majhne, ostro omejene okrogle leče so včasih
vsled kontrasta proti beli, lepi polti, okras. Navadno
pa kvarijo polt, posebno, če so porastle z dlačicami.
Lečimo jih kirurgično, elektrolitično ali pa s kislinami,
od katerih navajamo v prvi vrsti koncentrirano kar-
bolovo kislino, pri globljih pa kadečo se dušikovo
kislino. Treba pa je dotično mesto namazati le enkrat
in počakati, da se hrasta odloči; če madež še ni iz¬
ginil, se namaže znova. Poraba jedkega kalcija ali
sode ni dobra, ker tvori z uničenim tkivom kašnato
snov, ki učinkuje precej v globino.

S tem preidemo k odstranjevanju najbolj razšir¬
jenih in najbolj osovraženih pigmentovih madežev,
namreč peg. Pege je mogoče odstraniti, vendar na¬
vadno le za nekaj časa. Sredstev, ki bi pege trajno
odpravile, ne poznamo. Zelo mlade dame lahko
potolažimo, da to zlo večjidel po končanem telesnem
razvoju samo izgine.

Pege odstranjujemo na ta način, da pripravimo
kožno plast, kjer so pege, do tega, da se hitrejše

42

odloči. Vsa sredstva, ki odstranjujejo pege, imajo ta
isti cilj, da bi se koža, z njimi namazana olupila. Se¬
veda se pa barvilno zrnce čez nekaj časa na isti na¬
čin razporedeli v njej in pege se, posebno poleti, zopet
pojavijo.

Lupljenje kože dosežemo na dva načina: ali z
močnimi sredstvi vrhnjo plast kože hitro odstranimo,
ali pa izz'ovemo z blažjimi počasno olupljenje. Prvi
način je sicer neprijeten in boleč, vendar doseže že
v par dneh svoj cilj; drugi ima to hibo, da traja
lupljenje kože delj časa.

Najboljše sredstvo za odstranitev peg, ki vodi
že po prvi uporabi do cilja, je koncentrirana kar-
bolova kislina. To nanašamo previdno s koničasto
stekleno iglo na posamezne pege Ta način je pripra¬
ven za odstranjevanje večjih, ne preveč številnih peg.
Če se pojavi močnejše vnetje kože, dajemo obkladke
z ocetnokisoglino in potem prilagamo cinkovo
pasto. V par dneh se namazani deli olupijo in po¬
javi se lepa, bela polt.

če so pege goste in številne, jih ne moremo od¬
stranjevati na ta način. V tem slučaju dosežemo kmalu
in gotovo zaželjeni uspeh, če polagamo na kožo pri¬
bližno četrt ure platneno krpo, namočeno v 1% su-
blimatalkoholu (alkohola 100, sublimata 1 g). Na ko¬
žici izpahnejo mehurčki, ki se posuše in potem olu¬
pijo. Na to prilagamo zopet po potrebi svinčeno vodo
in cinkovo pasto. Pri tem ravnanju so znaki vnetja
včasih precejšni, in vsled tega to lečenje brez zdrav¬
niške kontrole ni priporočljivo.

Blažje učinkujoče metode izvajamo tako dolgo,
dokler se koža popolnoma ne olupi.

Predpisi pri teh metodah so:

Voda za pege.

Salicilne kisline
boraksa . . .
rožne vode . .
oranžne vode .

75 gr
5 gr

43

benzoove tinkture.5 gr

gorčičnega špirita.5 gr

(nabavna cer.a drog cca 12 Din)

S ščetko se nanese na kožo in pusti, da se posuši.

Mleko za pege.

Kloramonia.

solne kisline . *.

glicerina.

benzoove tinkture .

lorberjeve vode .

(cena drog cca 20 Din)

Zvečer na lahko natreti. zjutraj s raztopino boraksa umiti.
Pasta za pege.

Ichthgola.

rudeče gline .

kumarčne esence.

(nabavna cena drog 15 Din)

Žvepleno milo.

Kokosovega olja.40 gr

govejega loja .40 gr

raztopine jedkega kalija . . . . 40 gr

žvepl, cveta razp. v topli vodi . . . 60 gr

esence anisove .5 gr

rožmarinove esence.5 gr

(nabavna cena drog 15 Din)

Zvečer z vodo natreti, posušeno peno preko noči pustiti,
zjutraj s toplo vodo splahniti.

Pred tajnimi, po časopisju hvaljenimi sred¬
stvi svarimo, ker vsebujejo sicer precej učin¬
kovitejše, toda tudi zelo škodljive kovinske
soli.

Kot poslednji odstavek pigmentovih anomalij polti
navajamo izgubo kožne barve, ki jo povzroči po¬
polno pomanjkanje barvilnih zrnc. Že poprej smo ome¬
nili, da vidimo ljudi, ki jim pigment popolnoma manjka,
in sicer v koži, laseh in šarenici. Imenujemo jih al¬
bine. .Albinizem je prirojen in se večkrat pojavlja pri
domačih živalih, posebno pri domačih zajcih.

Dobljene, večinoma brez vzroka nastale lise brez
pigmenta nazivamo vitiligo. Lečenje teh pigmentovih

10 gr
10 qr
10 gr

5 gr
5 gr
30 gr
80 gr
30 gr

44

anomalij je skoro brezuspešno. Vršili so se sicer po¬
izkusi, da bi se z dražilnimi sredstvi kakor je kroto-
novo olje in gorčično testo, podpirala tvorba barvila,
vendar vse brez posebnega uspeha. Paschkis je poiz¬
kušal odstraniti take madeže na drug način, sestavil
je namreč iz raznih vrst okra, umbre, cinobra in že¬
leznega oksida skupno z sulfidom barija zmes, s ka¬
tero tetovira dotična mesta. Rezultati pa niso posebno
vzpodbujajoči, ker je skoro nemogoče doseči nežnih
nijans polti in ker vitilijo navadno ne ostane stalen,
pač pa se širi zmirom bolj. Če se ti madeži nahajajo
na ne preveč vidnem kraju, ne preosiane druzega,
kakor poseči po lepotilih.

Četrto poglavje.

Gojenje polti: Lesk kože.

Zmanjšani lesk. — Zmanjšano izločanje znoja in maščobe. —
Suha, raskava, razpokana koža. — Maščobe: Kreme (Gold
Cream), maščobno mleko, lepotilne moke in mazila, glicerin.

— Povečani lesk. — Povišano izločanje maščobe, — Mila : umi-
valno, toaletno, zdravilno, nevtralno, alkalično centrifugalno
trdo, mehko, tekoče, milo za brke. — Mozolčasta polt (comedo).

— Mehčajoča sredstva : alkalij, boraks. — Ogrci, kožni mo-
zolčki. Lečenje z lupljenjem kože. — Zvišano izločanje potu.

— Potenje nog in rok pod pazduho in obraza.

Pri lesku kože razločujemo dvoje nenormalnih
stanj: namreč, ali je blesk manjši ali pa večji. Ma¬
ščoba in pot, ki ga izločajo kožne žleze, prodirajo
skozi zgornjo kožno plast in izpreminjajo površino
kože v gladko, z maščobo prevlečeno, svetlo se odra¬
žajočo ploskev. Če je izločanje navedenih tvarin manjše,
postane koža mehka in manj svetla, če je pa večje,
postane pa koža mastna, nelepa in se močno lesketa.

Abnormalno suho kožo povzroča zmanjšana de¬
lavnost potnih in maščobnih žlez in je ali prirojena
ali pa pozneje dobljena. Umetno postane koža suha

45

na ta način, da ji odvzemajo škodljive okolščine ma¬
ščobo. Te okolnosti so: Prepogosto umivanje in ko¬
panje, pogosto uporabljanje alkoholičnih lepotilnih
sredstev, uporabljanje slabih, močno alkaličnih mil,
ravnanje s kemikalijami, ki raztapljajo maščobo itd.
V vseh slučajih je posledica ista; če se odvzame
preveč maščobe, postane koža suha, izgubi hranilno
maščobno plast, tako da vse, kar je škodljivega, lahko
prodira v kožo in jo uničuje. Izsušena roževinasta plast
se prične v finih luskah lupiti. Na ta način postane
površje kože neravno, raskavo in škodljivi vplivi po¬
vzročajo v koži vnetja. Koža pordeči, je vroča in bo¬
leča, včasih postane mokrotna, ali pa, kar se dogaja
večkrat, postane suha in razpokana, da nastanejo zelo
boleče rane. V navadnem govoru imenujejo te izpre-
membe hrapavo, razpokano kožo.

Lečenje zahteva predvsem odstranitev imenova¬
nih škodljivih vplivov. Vsled tega je priporočljivo o-
pustiti često umivanje in kopanje, pri umivanju rabiti
mehko vodo, mokre dele dobro osušiti in rabiti do¬
bra, fina, nevtralna mila. Če ostane koža kljub nave¬
denim pravilom hrapava in razpokana, ker morda iz
kakega vzroka ne dobi potrebne maščobe, ali pa če
se pojavlja hrapavost večkrat, ne preostaja drugega,
kakor da nadomestimo prirodno kožno maščobo z
umetno. Maščobe v najrazličnejših načinih so neškod¬
ljiva in učinkovita sredstva za odstranitev bolnega
stanja, toda izključno le takrat, če ne dobi koža pri-
rodne maščobe.

Da si ustvarimo pravi pojem o učinkovitosti
maščobe, je potrebno, da omenimo, njih odnos do
kože in njih kemične in fiziološke lastnosti.

Vsak je gotovo izkusil sam pri sebi, da napravi
maščoba kožo mehko, gladko in g bko. Hrapava, raz¬
pokana postane včasih, če je le enkrat namazana,
zopet prožna, svetla in gladka. To izvira odtod, ker
skozi osušene, na maščobi revne roževinaste celice
maščoba hitro prodira; da, če mažemo močnejše, pro¬
dre vso debelino kože do podkožnega veziva. Zaradi
te lastnosti maščobe, da prepoji suho roževinasto

46

plast, jo rabimo kot blago sredstvo za omehčanje
in odluščenje starih, trdih hrast in lusk.

Maščobe se v vodi, kakor znano, ne razpuste in
zaraditega lahko čuvajo telo pred učinki vode ali
vodnih raztopin; torej so izborna obrambna sred¬
stva zoper mokroto.

Kakor branijo maščobe vlagi dostop od zunaj,
tako zadržujejo vodene izločke, ki se tvorijo v telesu,
kakor pot. S tem postane koža polnejša, sočnejša,
male gube izginejo, lesk in gladkost polti pridobi mla¬
dostne sveže, prožne lepote. Zaraditega se priporoča
damam, da si čez noč namažejo obraz in roke s kremo,
ali pa da polože nanje z maščobo ali oljem napojene
krpe. Tudi onim, ki se večkrat kopajo v mrzli vodi,
priporočamo, da si po kopeli rahlo namažejo telo z
mastjo.

Toda vsaka koža ne prenese masti. Ker zabranjuje
izločanje in izhlapevanje, zvišuje se obenem z mastjo
toplota zunanje telesne odeje. Vneto kožo draži še
bolj, in marsikdo z mokrim lišajem ali vneto kožo je
gotovo večkrat sam na sebi preizkusil pri rabi masti
ta njen pogubni, vnetje vzbujajoči učinek.

Masti so tudi čistilna sredstva, ker raztapljajo
nekatere sestavne dele nesnage in izločenih tvarin
na pr. maščobne kisline. Večkrat si morajo bolniki s
kožnimi boleznimi, ki ne prenesejo vode, več tednov
čistiti obraz in roke z mastjo ali oljem.

Živalske in rastlinske masti postanejo rade žarke;
v tem stanju dražijo bolno kožo in vzbujajo vnetje.
Pokvarjeno mast spoznamo po vsiljivem zoprnem duhu.
Da zabranimo žarkosti, pridajemo masti benzolovo ali
salicilovo kislino v prašku, vendar ne zmirom s trajnim
uspehom. Velik napredek pomeni uporabljanje lanolina
in mineralnih maščob kot zdravil, ker se zelo dolgo
ne pokvarijo.

Najpriljubljenejše masti so

živalske masti:

Prešičja mast, ovčji in goveji loj, goveji
mozeg; lanolin se izdeluje iz ovčje volne, ne po-

47

stane žark in popije sebi enako množino vode. Zaradi
te lastnosti ga rabijo kot hladilno mast, ker povzroča
izhlapevanje pridane mu vode prijeten občutek hlada.

Kitovo mast (spermacet) pridobivajo iz glave
njegove; tudi ne postane žarka.

Rastlinske masti.

Tekoče rastlinske masti ali olja :

Olivno, mandljevo, laneno in repno olje.

Trde masti:

Palmovo olje iz sada oljnate palme, diši po vi¬
jolicah in je oranžne barve; če se pokvari, zbledi.
Kakaovo maslo iz kakaovih zrn. — Navaden ru¬
men ali rujavkast vosek obledi, če ga topimo in be¬
limo.

Anorganične masti.

Vazelin, izdelovan iz destilacijskih ostankov pe¬
troleja, je le takrat poraben, če ne smrdi po petroleju.
Tekoč in trden parafin je pridobivan tudi pri izde¬
lavi petroleja. Ne postanejo žarki.

Masti uporabljamo redko v enostavni obliki; na¬
vadno kot spojine, v podobi krem, emulzij, mok, past itd.

Kreme ali creami so indiferentne masti, ki so
parfumirane in dobe večinoma svoja imena po di¬
šavah, ki so v njih. Priljubljen je angleški Cold-
Cream:

Kokosovega olja .  .100 gr

rožne vode . . . ..10 gr

rožne esence. 1 gr

(nabavna cena drog cca 5 Din)

Še bolj se rabijo zmesi voska, kitove masti in
mandljevega olja, ki jim pridamo aromatične vode
in dišave. Najpriprostejši krem te vrste je Unguen-
tum leniens ali Cržme celeste, tudi imenovani
avstrijski Cold-Cream. Njegov recept je:

Kitove masti .10 gr

belega voska.5 gr

mandljevega olja.W gr

rožne vode.10 gr

(nabavna cena drog cca 5 Din)

48

Sc pogostejše primesi so: glicerin, vazelin,
parafin.

V novejšem času rabi se v svrho dosege večje
gostote namesto trdnih masti raztopina kitajske gela-
tine, h kateri pridajajo malo sacilove kisline.

Masti rabimo na ta način, da utremo po umiva¬
nju z mehko tkanino enako njeno množino v kožo,
katero potem popudramo; če pa hočemo doseči moč¬
nejši učinek, položimo na kožo platneno krpo, nama¬
zano z mastjo. Na namazane roke natikamo široke
rokavice ali pa namažemo rokavice po notranji strani
z mastjo in jih potem nataknemo. V to svrho si na¬
pravimo :

Boraksovi Cold-Cream.

Voska (belega)
kitove masti . .
boraksa ....
mandljevega olja
rožmarinove esence
metine esence
rožne vode . . .

6'/j
6 %
20
100

%

100

(nabavna cena drog približno 30 Din)

gr

gr

gr

gr

gr

gr

gr

Kumarčna krema.

Sveže iztisnjenega soka iz kumar . 20 gr

kolinske vode.20 gr

belega voska.10 gr

kitove masti .15 gr

mandljevega olja.75 gr

rožne esence .12 kapljic

mandljevega mila v prahu . . . . '/ 3  gr
(nabavna cena drog cca 31 Din)

Emulzijo ali maščobno mleko dobimo, če
pridamo mastem tvarine, ki zabranjujejo, da bi se
zlile fine maščobne kapljice, ki nastanejo pri stresa¬
nju. Vsled odseva in lomljenja žarkov postane kaplji-
na neprozorno bela. Emulzija je n. pr. kravje mleko.
Njega bela barva izvira od nevidnih kapljic maščobe,
ki plavajo v njem. Za pripravljanje kozmetičnih emul¬
zij uporabljamo skoro izključeno mandljevo olje,
olivno in prašičjo mast. Da ne postanejo žarke,
pridenemo glicerin ali pa salicilovo kislino. Emulzije

4

49

parfumirajo različno in jim po potrebi pridajajo pri¬
merne leke; so izborna sredstva za ohranitev
lepe, mladostne, mehke, fine polti. Način upo¬
rabe isti kakor pri kremah, t. j. zvečer z emulzijo
namazati kožo (poprej jo dobro stresti), zjutraj umiti
z vodo.

Mandljevo mleko.

Moka iz sladkih mandljev ....  10 gr

» » grenkih »  5 gr

vode (deževnice) .; . 100 gr

boraksa.2'/ 3  gr

benzoove tinkture.5 gr

glicerina .50 gr

(nabavna cena 4 Din)

Lait kosmetigue.

Mandljevega olja .25 gr

voska (belega).25 gr

arabigume.10 gr

mila v prahu.25 gr

mleka iz sladkih mandljev . . . 115 gr

rožne vode . 200 gr

boraksa.6 gr

špirita iz tuberos.100 gr

heliotropina. ‘I 2  gr

(nabavna cena drog cca 40 Din)

Eau kosmetigue de Vienne.

Stolčenih mandljev .15 gr

vode iz oranžnega cvetja . . . . 60 gr
rožne vode.60 gr

dobro iztisnemo in pridamo:

boraksa.1 gr

benzoove tinkture .2 gr

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Istemu namenu služijo paste in razne moke,
sestoječe iz zmletih, mast vsebujočih rastlinskih de¬
lov, ki tvorijo z vodo emulzije. Rabimo jih za umiva¬
nje pri hrapavi in razpokani koži.

Mandljeva moka.

Zdrobljenih mandljev ......  250 gr

rižove moke.75 gr

vijolične korenine v prahu .... 25 gr

50

sode bikarbone.25 gr

mandljevega olja  .10 kapljic

(nabavna cena drog cca 25 Din)

Medena pasta mandljeva.

Moke iz grenkih mandljev .... 180 gr

olja iz grenkih » ....  100 gr

medu. 360 gr

rumenjakov .8 kosov

sode bikarbone.20 gr

(nabavna cena drog cca 50 Din)

Priljubljeno in znano sredstvo za lečenje hrapave
in razpokane kože je glicerin. Njegova prednost je
v tem, da se ne suši, pač pa tvori na koži prevleko
in lahkotno prodira v živo tkivo. Slab je v toliko,
ker veže na se mnogo vode, vsled česar povzroča,
da koža peče in da postane po večkratni njegovi
uporabi, koža še bolj hrapava in suha. Temu odpo-
moremo, če rabimo glicerin v spojini z vodo in
sicer na ta način, da dele telesa po umitju neosušene
namažemo z glicerinom, ali ga pa razredčimo na po¬
lovico z vodo. V svrho vonja vzamemo namesto na¬
vedene vode rožnato ali oranžno vodo. Glicerin je
dober tudi kot raztopilno sredstvo za leke, ki se v
vodi težko raztope, ali pa kot mast, ker se ne posuši
in ne postane žarek.

Glicerinova mast (za raskavo kožo).

(nabavna cena drog cca 6 Din)

Glicerin crčme.

Pšeničnega škroba
vode.

15 gr
20 gr

4 *

51

glicerina .. 300 gr

Extrait of Spring-Flowers ....  2 gr

(nabavna cena drog 16'— Din)

Glicerinovo lepotilno mleko.

Glicerina.25 gr

mandljevega olja.35 gr

vode iz oranžnega cvetja . . . 30 gr

boraksa .10 gr

(nabavna cena drog cca: 20 Din)

Zelo enostavna in dobra za razpokane roke je
sledeča krema:

glicerina.20 gr

rumenjaka ..16 gr

Nasprotne spremembe pri suhi koži so one, ki
nastanejo vsled povečane delavnosti izločujočih
organov, namreč maščobnih in potnih žlez.

Marsikdo bi mislil, da povišana delavnost
maščobnih žlez povzroča večji lesk kože. Temu pa
ni tako, in vzrok je v načinu, kako je mast navadno
izločana. Kožna maščoba se tvori na ta način, da sre-
dišnje celice žlez podlegajo maščobnim spremembam;
v celicah se nabira zmirom več in več maščobnih
kapljic, dokler celice ne počijo in razpadejo v ma¬
ščobne krogljice, ki jih nastajanje novih celic iztisne
iz žlez na površje kože.

Če je to nastajanje maščobe povečano, ne da bi
se izpremenile druge njegove lastnosti, dobimo tako-
zvani oljnati tok maščobe seborrhoea oleosa,
ki povzroči povečanje leska kože.

Pravilno izločanje kožne maščobe se pa vrši na
drug način in sicer tako da prihaja z maščobo vred na
površje kože večja množina roževinastih celičnih de¬
lov. Koža se v tem slučaju ne sveti, pač pa se tvo¬
rijo luske, polne maščobe, vsled katerih se zdi
koža hrapava in brez leska. To stanje imenujemo
suhi tok maščobe seborrholea sicca. Največkrat
ga opažamo na glavi, na nosnicah in obrvih. Na ma¬
ščobnih usedlinah se nabira prah in nesnaga, ki daje
luskam rujavo ali umazano barvo. Tako prizadeta me¬
sta kože so rdečkasta. Razven tega pa vidimo na

52

\ drugih delih obraza še oljnati maščobni tok in te
nepravilnosti izločanja povzročajo nakazne izpremem-
be polti. Te mastne luske je lahko razločevati od lusk,
ki nastanejo vsled suhe kože, na ta način, da luske
staremo na belem papirju ; v prvem slučaju nastane
masten madež, v drugem nikdar.

Zdravljenje obeh tokov je isto.

Prvo in najvažnejše sredstvo, ki zboljša polt so
mila. Pod milom razumemo kemično spojino alkalije
z maščobnimi kislinami. Najenostavnejše se priprav¬
ljajo, če skuhamo masti z kalcijevim ali natronovim
lugom. Izdelovanje mila en groš pa je danes seveda
mnogo bolj komplicirano, deloma, da bi bili doseženi
čim boljši izdelki, deloma pa, da bi bila surovina
boljše izrabljena.

Masti, kuhane z alkalijami se izpremene v glice¬
rin in maščobne kisline, ki tvorijo z alkalijami milo.
Zmes imenujemo milni klej. Iz milnega kleja se s
pomočjo kuhinjske soli pridobiva milo, dočim se ostali
sestavni del milnega kleja, spodnji lug, ki sestoji iz
vode, odvišnega luga, glicerina in drugih nečistoč,
odlije. Boljše in temeljitejše se loči milo od spodnjega
luga potom centrifugacije. Ta oddelitev je najvaž¬
nejše postopanje pri izdelavi mila; čim popolnejša je,
tem lepše in čistejše je milo. Tako dobljeno milo ima
obliko malih zrnc in če ga prekuhamo, se izpremeni
v trdo, enakomerno tvarino, v zrnato milo.

Dobro milo za vsakdanjo rabo mora poleg kak¬
šnega parfuma vsebovati tudi dobro, čisto mast in
alkalije. Teh pa ne sme biti preveč, t. j. milo mora
biti neutralno, in ne sme reagirati alkalično, ker ga
koža težko prenese.

Od maščobe je za izdelovanje mila najboljši go¬
veji in ovčji loj. Mesto teh, včasih precej dragih
maščob se pridajajo cenejša rastlinska olja, na pr.
kokosovo, olivno, sesamovo, palmovo olje in dr. Naj¬
slabša so kokosova mila, ki so skoro zmirom žarka
in vsebujejo preveč luga. Milo pokvarijo razven tega
večkrat tudi na ta način, da jim zaradi večjega obse¬
ga in teže pridajejo cenene snovi, kakor: smolo,

53

glino, kredo, zdrob, vodno steklo, klej, krom¬
pirjevo moko, pesek, sladkor in sirup.

Drugi pogoj za dobro milo, da bi namreč ne
vsebovalo preveč luga. je tehnično težko izpolnjiv.
Manjša količina luga ni preveč škodljiva, vendar ga
je včasih več, posebno takrat, če se mila ne kuhajo, pač
pa se izdelujejo na mrzel način, za kar pa je potreb¬
na velika množina alkalij. Milo, ki ima preveč luga,
poznamo na ta način, da na jeziku zelo peče, še bolj¬
še pa, da porumeni, če ga namažemo z vodno razto¬
pino sublimata. V nadaljnem opisovanju bomo videli,
zakaj močno alkalična mila lahko škodujejo lepoti
polti.

Po kemično vezanih ali prostih alkalijah razloču¬
jemo neutralna ali alkalična mila.

Neutralna so pripravna kot čistilno sredstv« za
stalno rabo. Njih učinek je ta, da se v stiku z vodo raz¬
krajajo v raztapljajoče in neraztapljajoče dele. Prvi
raztope proste kisline in mast kožnih izločanj kakor
tudi mnogo nesnage, drugi obdado raztopljeno nesnago
in jo z vodo odplavljajo. Ta lastnost je zelo važna,
ker bi se brez nje raztopljena nesnaga zopet vsedla
na kožo.

Ker je težko izdelati milo brez alkalij, poizkušajo
temu pomanjkljaju odpomoči na ta način, da pridajajo
milom nadpotrebno količino maščobe. Tako nastanejo
znana in priljubljena mila prenasičena z maščobo.
Ta dajejo sicer manj milnice, namesto tega se pa koža
naravnost namaže z maščobo in postane mehka in
gibka. Njih slaba stran je, da postanejo hitro žarka
in da se pokvarijo, kar se pa zabrani na ta način,
da se dene vanje mesto običajnih masti lanolin. Ce¬
nejša alkalična mila se vsled obilnega luga bolj penijo
in tudi bolje čistijo, vendar dražijo kožo.

Učinek alkaličnih mil je dalekosežnejši, ker se tu
uveljavljajo proste alkalije. Te alkalije pri mitju na¬
pihnejo in mehčajo roževinasto zgornjo kožno plast.
Vsled tega po daljši rabi postane koža hrapava, raz¬
pokana in rdeča. Alkalična mila rabimo kot lek za
zmehčanje in odstranitev trdih roževinastih kožnih plasti.

54

Vzor močnega alkaličnega mila je navadno zeleno mehko
milo in belo kalcijevo milo.

Kakor znano, pridajajo milu, posebno z maščobo
prenasičenemu, razna zdravila; večinoma pa se v milu
razkrajajo in ne učinkujejo. Zares dobra, nerazkraja-
joča se zdravilna mila so: katranovo, žvepleno
naphtolovo in ichthyolovo.

Katranovo milo.

Govejevega loja.20 gr

lesnega katrana.20 gr

raztopine jedke sode.20 gr

Ichthgolovo milo.

IchthyoIa.5 gr

mila prenasičenega z maščobo . 45 gr
(za umivanje rdeče, lupeče se-kože)

Žvepleno milo.

Žvepla. 5 gr

resorbina.l’/» gr

lesnega katrana.2 l / 2  gr

mila prenasičenega z maščobo . 50 gr
(deluje bolj energično kot prejšnje).

Tekoče katranovo milo.

Lesnega katrana.15 gr

kalcijevega mila.15 gr

vinskega cveta.15 gr

Žvepleno milo proti pegam.

Žvepla.10 gr

citronellove esence. 1 gr

mila iz kokosovega olja . . . 100 gr
(nabavna cena drog vsacega okrog 5 Din)

Ravnaje se po stopnji učinka, ki ga želimo do¬
seči, rabimo milo na sledeče načine :

1. Umivanje s sledečim splakovanjem pene.

2. Po umivanju milnice ne oplahnemo, pač pa jo s
suho brisačo obrišemo, tako, da ostane zmirom nekaj
mila na koži.

3. Peno pustimo, da se posuši.

4. Suho milnico pokrijemo z neprodirno tvarino
na pr. gutaperča - papirjem.

55

5. Mehka ali tekoča mila namažemo na kožo.

6. Razven tega se pokrijejo z neprodirno tvarino.

Najbolj znana mila so : Lojcvo milo je najboljše,

najenostavnejše in najčešče rabljeno surovo milo, na¬
rejeno iz govejega loja, luga in kuhinjske soli. —
Sodino milo napravljeno s sodnatim lugom. — Pro¬
sojno milo, napravljeno na ta način, da se trdo milo
raztopi v glicerinu ali alkoholu in pobarva. — Oljnato
milo (beneško) iz olivnega olja in sodnatega luga.
— Marmorirano milo dobi svoj karakteristični,
marmornat izgled vsled primesi modre galice. — Pe¬
nasto milo je navadno oljnato milo, ki se še toplo
zmeša z vodo in ohlajeno močno premeša. Na ta
način pride v milo veliko zračnih mehurčkov, ki je
zaradi njih milo lahko, da plava. — Votličevo milo,
ki mu je pridan zmlet votlič, kremenčast pesek ali
drugo trenje povzročajoči praški. — Kokosovo milo
pripravljeno iz kokosovega olja, luga in sode bicar-
bone brez kuhanja in luženja. Je poceni in slabo. —
Mandljevo milo ima za primes pšenično moko. V
svrho vonja se mu pridaja mandljeva, ali cenena stru¬
pena Mirbanova esenca.

Kot barvila služijo za rumeno barvo: žafran,
rumeno palmavo milo; za rdečo: karmin, fuksin; za
modro: ultramarin, indigo; za vijoličasto: anilinove
barve; za zeleno kromovo zelenilo; za rujavo ka-
kao praški in pražen sladkor.

Z ozirom na trdoto imamo trda, mehka, tekoča
mila in mila v prašku. Naša navadna mila za umiva¬
nje in toaletna so trda mila v kosih. Njih gostota na¬
stane vsled reakcije nadmerne množine sodnatega luga
na maščobe.

Mehka mila izdelujejo s pomočjo kalcijevega
luga. Vzor je zeleno ali črno mazilno milo, ki se
izdeluje iz olivnega ali lanenega olja, kal. luga in
carbon-kalcija. Za kozmetične svrhe je najboljše lepo,
belo kalcijevo milo ali srebrno, ki je rumeno
belo in skoro brez vonja.

Kalcijeva mila, učinkujejo v globino in povzročajo
napihnenje in lupljenje kože in jih zaradi tega rabimo

56

za  omehčanje žuljev, kurjih očes in odstranitve kože,
kjer se nahajajo paraziti na pr. lišaja pod brkami. Za
umivanje niso pripravna, ker močno dražijo kožo.

Mehka kalcijeva mila rabimo zaradi njih učinka
na  roževinasto plast za britje. Tako na pr. Creme
d’ambrosie je dišeče milo za britje, ki je napravljeno
iz prašičje masti, kalcijevega luga parfumirano smeto
in obarvano z anilinovo vijoličasto barvo.

Tekoča mila so enostavne raztopine trdih ali meh¬
kih mil v alkoholu, glicerinu ali olju. Tekoča, alko¬
holna mila imenujejo tudi opodeldoke.

Žveplen opodeldok.

Stearinovega mila.8 gr

oljnatega mila ......  8 gr

vinskega cveta.80 gr

araon. sulfuricum.2'/ 2  gr

(je zelo priporočljiv za preveč mastno polt in pri ogercih).

Mnogo blažje učinkujejo tekoča glicerinova
mila; to so raztopine mil v 80-95 °l 0  glicerina in so
priporočljiva kot čistilno sredstvo za umivanje občut¬
ljive, razkave, hrapave kože. Zelo učinkovito tekoče
milo je Hebrovi milni kalcijevi špirit, ki ga rabijo
predvsem za umivanje glave proti prhljaju. Dela se iz

zelenega mažnega mila . . . 100 gr

vinskega špirita . 200 gr

lavandulove esence .... 3 gr

Mila v prašku so mila oslabljena s primesjo
mandljeve moke, škroba in drugih praškov, ki oči-
ščajo kožo ne toliko zaradi svoje vsebine mila, pač
pa glavno zaradi mehaničnega trenja. So dobra, blago
učinkujoča mila. Zelo porabno je iz:

Mandljevih otrob.50 gr

vijolične esence.5 gr

jasminove esence . . . . . 5 gr

domačega mila v prahu . . . 10 gr

smukovca.25 gr

Iz navedenega je razvidno, da služijo mila za
obnovo naravnega, kožnega leska. Deloma zmanjšujejo
pri oljnatem maščobnem toku prevelik lesk, deloma
pa ga pri suhem maščobnem toku povečajo. Oboje

57

se vrši vsled njih sposobnosti, da razkrajajo maščobo,
jo raztope, zmehčajo roževinasto plast in jo odstra¬
nijo.

Opisana nenormalna izločanja maščobe in iz tega
nastale napake polti se redko pojavljajo samo od sebe - r
večinoma so združena z drugimi bolnimi izpremembami
kože, katerih posledica je daljše, pomembnejše ona-
kažanje polti.

Najbolj pogosto združena bolezen so t. zv. ogrci,
comedo. To so majhne, rumeno umazane, rujave ali
črne pikice, odgovarjajoče ustjem maščobnih žlez. Pri
pritisku se izloča iz njih tenka, ravna ali zvita tvari¬
na, katere zgornji del je temen, ostali pa bel. Zaradi
svoje oblike so jih poprej smatrali za črve, odtod i
njih ime. To so razpadle, maščobo vsebujoče roževi-
naste celice, katerih zunanja stran je od prahu in ne¬
snage rujavo obarvana. Nastanejo pa vsled maščob¬
nega toka ali pa vsled bolestne izpremembe delova¬
nja maščobnih žlez. Celice žlez se ne izpremene po¬
polnoma v maščobo, pač pa otrde in ovirajo izločanje.
Razven tega zamašita prah in nesnaga ustja žlez in
s tem je nadaljno izločanje maščobe zajezeno.

Ker se pojavljajo ogrci posebno pogosto in obilno
pri slabo hranjenih, slabotnih in bolnih ljudeh, je vzniklo
mišljenje, da neugodno stanje celega telesa znižuje
napetje kože in njenih organov, posebno pa gladkih
mišic in na ta način ovira in slabi izločanje maščobe.
Zdi se, da podpirajo njih postanek tudi široka ustja
žlez, kamor se lahko vsedejo tuja telesa. Priljubljen
kraj ogrcev je nos, čelo, senci, prsi in hrbet. Včasih
se pojavijo v tako velikem obsegu, da je obraz kakor
posut z njimi. V tem slučaju so zelo nakazna in trdo¬
vratna bolezen. Pri ljudeh z nepovoljnim celotnim
stanjem telesa je treba skrbeti, predvsem za izboljšanje
hrane. Lečenje ni obseženo toliko v odstranjevanju
ogrcev, kakor pa v istočasnem lečenju maščobnega
toka. To dosežemo s sredstvi, ki kožno maščobo in
celice zgornje kožne plasti mehčajo in raztapljajo. Leči
se z večkratnim, temeljitim umivanjem s toplo vodo
in alkaličnimi mili, nakar je treba kožo z grobo

58

brisačo dobro zbrisati. Že pri umivanju, odstranjuje
mehanično čiščenje zasušene mastne zamaške, posebno
če rabimo zgoraj opisana votličeva ali marmornata mila.

Drugo sredstvo, ki raztaplja in razkraja mast, je
alkohol. Uporablja se ga na ta način, da se od bo¬
lezni prizadeta mesta dnevno enkrat ali dvakrat z ruto,
namočeno v alkoholu, zbriše, ali pa če polagamo vsak
dan na kožo v alkoholu namočene krpe 10—15 minut.
Raba alkohola je zelo priporočljiva, ker zvišuje napetje.
Z istim uspehom uporabljamo balzamično-alkohol-
nih toaletnih in lepotilnih vod, navedenih v prej¬
šnjem oddelku. Razven tega moramo ogrce iztisniti in
sicer s čistimi nohti, ključkom od ure ali pa z nalašč
zato sestavljenim instrumentom. Ti instrumenti se pri¬
lagajo tako, da pride ustje žleze v odprtino, nakar
zadošča rahel stisk, da se iztisne zamašek. Nohti ali
instrument morajo biti popolnoma čisti, ker že rahla
ranitev lahko povzroča vnetje.

Če gre za to, da odstranimo črne pikice čim naj¬
hitreje in najizdatnejše, rabimo vodikov oksid. Ta obeli
črne točke vsled pomembne oksidacijske moči.

1. Beleča voda.

Vodikovega oksida . . 10 gr v

vode.90 gr

(natreti in pustiti, da se posuši.)

2. Beleča mast.

Vodikovega oksida ....  5 gr

vode.15 gr

lanolina.30 gr

(dobro natreti.)

Pri bolj razširjeni tej bolezni ne zadoščajo doslej
navedena, mast razkrajajoča sredstva, pač pa je treba
poseči po močnejših, ki učinkujejo na roževinasto plast.
To so alkalije in lugi.

Od alkalij rabimo skoro izključno hidrate. Pri¬
ljubljeni so zaradi svojega blagega učinka. Alkalije od¬
vzemajo tkivu vodo, razdvajajo spojine beljakovin in
raztapljajo roževinasto plast. V koncentriranem stanju
mehčajo roževinasto zgornjo kožno vrsto in prodirajo
globoko v tkivo pod njo. So ostro razjedajoče in je

59

treba previdno ravnati z njimi. Pod vplivom zredčenih
postane koža mehka; če jih rabimo delj časa, vzamejo
koži preveč maščobe, da postane suha, hrapava in
razpokana, ter lahko poslabšajo kožno bolezen. Njih
glavna prednost je ta, da zdravijo maščobni tok in
bolezni z njim zvezane.

Ker se vsled učinka alkalij zgornja plast kože
rada olupi, jih rabimo tudi v svrho odstranitve peg.

Omenimo še boraks. Je blago in izborno lepo¬
tilno sredstvo, podobno po učinku neutralnim milom
in lahko ga rabimo tudi pri hrapavi in razpokani koži
brez škode delj časa.

Raba alkalij je enostavna; koncentrirane raztopine
se pridajajo vodi za umivanje ali kopanje, zredčene
namažemo tekoče ali kot mast na kožo v tenki plasti.
V svrho večjega učinka polagajo se na kožo čez noč
z  alkalijami namazane ali v njih namočene krpe.

Lepotilno mleko I.

Jedkega kalija. 5 gr

deževnice .100 gr

(nabavna cena 1 Din)

Lepotilno mleko II.

Kalium karbonata . 2 gr

boraksa. 5 gr

benzoove tinkture.20 gr

rožne vode .. 200 gr

(nabavna cena drog 15 Din)

Lepotilno mleko III.

Boraksa.20 gr

benzoove tinkture.20 gr

rožne vode.  250 gr

(nabavna cena drog 18 Din
Pri vseh treh: umivalni vodi 1 do 2 žlice za pridatek.

Lepotilno mleko IV.

Boraksa.1 gr

glicerina.10 gr

rožne vode.70 gr

(nabavna cena drog 6 Din

Lepotilno mleko V.

Kalium karbonata. 5 gr

benzoove tinkture.20 gr

60

rožne vode ... . .150 gr

(nabavna cena drog cca: 12 Din)
Pri obeh: za natiranje raskave kože.

Izven preje priporočenega Hebrovega milnatega
kalijevega špirita se uporablja z uspehom tudi sledeča;

Voda proti lasnim prhljajem.

Sode bicarbone.10 gr

rožne vode.100 gr

glicerina ....   50 gr

ekstrakta Mille-fleur.10 kapljic

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Kožni krem

v dosego mehkih, belih rok.

Boraksa.10 gr

Cold - Creatna.90 gr

(nabavna cena drog cca 15 Din)

Lepotilno mleko za roke.

Mirbanove esence.10 gr

rožne vode.100 gr

boraksa. 5 gr

benzoove tinkture.10 gr

(nabavna cena drog cca 8 Din)

Voda proti pegam.

Kalium karbonata.10 gr

klorkalija . .. 5 gr

boraksa. 2 gr

rožne vode.100 gr

belega sladkorja.40 gr

glicerina. . 25 gr

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Za naknadno zdravljenje preje navedenih napak:
polti je priporočljiv alkohol in alkoholne balza¬
mične toaletne vode. Izborno služi tudi žveplo, ki
posebno pomaga v spojitvi z alkalijami ali alkaličnimi
mili pri obnovi normalnega delovanja žlez za dosego
lepe in svetle polti. Tozadevni predpisi se nahajajo v
prejšnjem poglavju.

Druga bolezen maščobnih žlez so mozoli. To so
rdeče, trde, boleče bulice, tudi kakor grah velike, ka¬
terih vršiček je vsled gnoja rmenkast ali pa tiči v njem
zamašek ogrca. Včasih se pojavi poredko, včasih bolj

61

pogosto, tako, da tvori vsa koža zardelo, pri dotiku
bolečo ploskev. Najrajši se pokaže na čelu, sencih,
bradi, na obeh straneh vratu in na hrbtu.

Vzroki te bolezni so splošni in krajevni. K prvim
spada bledica, škrofuloza, bolezni prebavil in kronič¬
no zaprtje. Od krajevnih pa je glavni vzrok zamašitev
ustja maščobnih žlez. Ta zamašitev ima razne vzroke:
Pri maščobnem toku se hitro vsedejo na lepljivo po¬
vršje delci nesnage, ki zamaše odprtine žlez. To se
dogaja, če so odprtine preširoke, ali pa, če se ne¬
prestano rabi puder in lepotila. Zamašitev ustji na¬
stane tudi takrat, če se roževinaste celice zgornje
kožne plasti pravočasno ne odločijo; tedaj tvorijo nad
ustjem žleze majhne storže. Včasih je zopet neko raz¬
draženo stanje kože vzrok mozolov; s temi pojavi
se srečujemo pri spolnem dozorevanju; po končanem
razvoju pa izginejo. Posledica vseh imenovanih škod¬
ljivih vplivov je naslednja: Maščoba ne more biti za¬
dosti hitro in v zadostni meri izločana. Ker pa delova¬
nje žleze ne preneha, se vzboči koža nad njo, zraven
se pojavi še reaktivno vnetje, ki povzroča gnojenje
in izpraznitev na ven, nakar se ranica zaceli.

Zdravljenje obstoji v odstranitvi splošnih bo¬
lezni po že znanih pravilih. Lokalno zdravljenje pa
razven operativnega odpiranja zrelih mozolov s čistim
ostrim nožičkom teži za tem, da se poizkuša zadrža¬
nemu izločanju zasigurati trajen odtok in privesti bolno
delovanje žleze v normalno stanje.

To dosežemo s temeljitim čiščenjem in odstrani¬
tvijo maščobe, predvsem pa z intenzivnim, večkratnim
olupljenjem kože. Na ta način se oprosti ustja žlez in
se žleze nekako pomladi.

Za dosego lupljenja so pripravni vsi doslej
navedeni leki, ki vrhnjo plast kože zmehčajo in od¬
stranijo: sredstva za odstranitev peg, alkalič¬
na mila, alkalije, žvepleni preparati. Večkratne
vroče kopeli in umivanje z žveplenimi mili, posebno
z alkaličnimi in votličevimi mili, nato krepko otiranje,
in masaža čisti kožo in ji jemlje maščobo, osvoboja
ustja žlez in podpira hranitev kože z dovajanjem moč-

62

nejšega dotoka krvi. V svrho sveže, prožne, mla¬
dostne napetosti kože končujemo zdravljenje z daljšo

rabo alkohola in balzatničnoalkoholnih lepotil¬
nih vod.

Zdravljenje se vrši približno tako-le : Zvečer pred
spanjem umivaj temeljito par minut obraz z vročo
vodo in alkaličnim žveplenim ali vodičevim milom,
ali ga pa naribaj s Hebrovim alkaličnim milnim alko¬
holom in ga z grobo brisačo dobro zdrgni in osuši.
Na to razmaži katero od navedenih masti krepko po
koži ali pa položi na kožo platneno masko, močno
namazano s tako mastjo.

Slast proti mozolom I.

Salicilne kisline.5 gr

žvepla v prahu ... ....  10 gr

vazeline.80 gr

(Cena drog cca 6 Din)

Slast proti mozolom II.

Salicilne kisline.5 gr

resorcina.5 gr

žvepla v prahu.  10 gr

vazeline.80 gr

(Cena drog cca 8 Din)

Druga deluje močneje od prve.

Pasta proti mozolom.

(dobro premešati in s ščetko namazati)

Kalium karbonata.5 gr

žvepla v prahu.10 gr

Hebrovega milnatega špirita . . 20 gr

glicerina.50 gr

rožne esence .2 kapljici

(Cena drog cca 8 Din)

Drugo jutro mast obriši in umij obraz z milom.
Če je bil učinek premočan in je koža pordela ter se
vnela, je ne umivaj tako energično in jo namaži
s kakšno od poprej navedenih krem ali lepotil¬
nih mlek. Vso pioceduro ponavljaj vsak večer tako
dolgo, da se prične lupiti zgornja plast kože. Potem
prenehaj par dni z lečenjem in zdravi vnetja po pra¬
vilih navedenih v prejšnjem oddelku. Če je bolezen

63

zelo trdovratna, moraš parkrat doseči, da se olupi
zgornja kožna plast, da dosežeš trajnejše zboljšanje.
Ko izginejo najhujši znaki, končaš zdravljenje z zgoraj
navedenimi alkoholnimi, alkaličnimi ali žveplenimi le-
potili za umivanje. Mozoli so trdovratna bolezen, ven¬
dar se energiji in vztrajnosti zmirom posreči, da jih
odstraniš.

Prihajamo k boleznim, ki nastanejo vsled izpre-
memb potnih žlez. Da oslabljeno izločanje potu
dela kožo suho smo omenili že v začetku te kapitole.
Preostaje še, da izpregovorimo o izpremembah polti, ki
jih povzroča preobilno izločanje potu.

Bolestno obilnejše potenje povzroča razven
večjega leska kože še druge neprijetnosti. Preobilno
izločanje potu je lahko splošno ali pa krajevno.
Prvi slučaj vidimo večkrat pri slabotnih ljudeh, ki se
zaradi malenkostnega telesnega napora ali duševnega
razburjenja obilno opote. Debeli ljudje se tudi močno
pote po vsem telesu; gotove bolezni, kakor tuberku¬
loza povzroča znano, oslabujoče močno potenje.

Krajevno preobilno potenje je omejeno na
manjše dele kože, največkrat na nos, podpazduho,
roke in noge. Je pa tako neprijetno, da so ljudje, ki
trpe pod njimi, v družbi skoro nemogoči. Vrhnja kožna
plast, prepojena s potom, postane občutljiva, varo¬
valna roževinasta plast se napihne in zmehča, tako,
da že malenkostni zunanji vplivi kožo ranijo. Na kra¬
jih, kjer se dve kožni ploskvi večkrat tareta na pr.
pod pazduho, med stegni, med prsti na nogah nasta¬
nejo rdečkaste, mokre, boleče ali srbeče ploskve, tudi
na stopalu pride do vnetij, ki včasih onemogočajo
hojo. Največjo zlo je oster, zoprn smrad, ki nastane
vsled gnilobnega razkrajanja potu, posebno pri pote¬
nju nog in pod pazduho. Ljudje so večkrat sami krivi
tega smradu, ker se nezadostno umivajo in preredko
menjajo obutev ali perilo, deloma pod pritiskom prazne
vere, da se potenje ne sme ustaviti, ker bi prišlo
sicer do druge, življenju nevarne bolezni.

Zelo neprijetno je potenje rok. Vsled večjega
izhlapevanja je koža zmirom mrzla, vlažna in opolzka

64

in vzbuja pri dotiku občutek kakor bi segli na žabo.
Vse, kar taki ljudje primejo v roko, se zmoči; imajo
pa zmirom neprijeten občutek, kakor bi jih zeblo v
roke.

Vzroke te bolezni moramo iskati v alteraciji krv¬
nih cevi. Zaradi tega vidimo preobilno potenje pri
slabo hranjenih ljudeh, pri slabotnih, slabokrvnih itd.
Ker so krvne cevi z živčnim sistemom tesno v zvezi,
je razumljivo, da marsikatere živčne bolezni lahko po¬
vzroče preobilno izločanje potu; na pr. kadar se ustra¬
šijo, se spote tudi zdravi ljudje, isto pri migreni, gla¬
vobolu in drugih živčnih spopadih.

Zdravljenje mora v prvi vrsti poizkušati od¬
straniti temeljne vzroke. To so debelost, slaba pre¬
hrana, tuberkuloza, nervoznost, slabokrvnost.

Vse, ki niso v celoti trdnega zdravja, opozarjamo
na odstavek o splošni skrbi za zdravje in o utrjeva¬
nju. Tudi v odstavku o obleki smo omenili, kakšno
obleko in perilo naj nosijo oni, ki se pote. Opozarja¬
mo še enkrat, da je treba obleko in obutev večkrat
menjati in paziti na največjo čistost. Kajti če se pre¬
poteni čevlji temeljito ne osuše, dokler se pot še ni
razkrojil, lahko posvetimo nogam največjo pozornost
in vendar se smrad takoj povrne, kakor hitro obujemo
prepotene čevlje.

Pri obilnem potenju umivaj telo z jesihom,
alkoholom, z raztopino tanina, sode in alkalič¬
nih mil. Zelo dobre so kopeli s hrastovo skorjo
(5 kg na eno celo, 2 kg za sedno 1 kg na eno
krajevno kopel kot primes). Kdor se po noči močno
poti, naj ne rabi pernic, pač pa žimnice in volnene
odeje.

Pri močnem splošnem potenju nastane včasih
potni izpuščaj. Mažemo ga z alkoholom ali kolinsko
vodo in potresemo z indiferentnim pudrom.

Pri potenju pod pazduho odstrani priljubljene
vložke iz kavčuka ali povoščenega platna; pod paz¬
duho pudraj ali pa vlagaj v jamico muselinove vre¬
čice, napolnjene s praškom:

5

65

žganega galuna .10 gr

magnezijevega karbonata . . 100 gr
violične korenine v prahu . 100 gr
klinčkovega prahu .... 1 gr

Razven tega je priporočljivo pogosto umivanje
in raba dalje navedenih sredstev zoper potenje.

Pri lažjem potenju nog zadošča, če se vsak
dan izmenja obutev in nogavice, dnevno mrzle kopeli
za noge in po kopeli umivanje s francoskim žga¬
njem ali zavreto hrastovo skorjo. V nogavice se
nasuje salicilen puder in v prepotene čevlje nalij za¬
radi snaženja in da se prepreči razkrajanje potu raz¬
topino formalina (1 žlico na liter vode). Pri težjih
slučajih je dobro sredstvo, ki ga rabi vojska, namreč
mazanje z raztopino krermove kisline (5:100 vode);
odprta in boleča mesta izpusti. V najtrdovratnejših
slučajih zdravimo po Hebri tako-le: Čiste, umite noge
zavij v platno, namazano s diachilovo mastjo, (glej
predpis spredaj).

Obenem vlagamo tudi vložke, namazane z mastjo,
med prste. To obvezo menjamo vsak dan, tako dolgo,
da se koža v cunji olupi. Noge smeš kopati šele po
končanem zdravljenju.

Pri lečenju potenja rok lahko rabite iste me¬
tode. Ljudi, ki se jim pote roke, svarimo pred glaze
rokavicami.

Pri potenju obraza in rok rabimo poprej nave¬
dene toaletne jesihe, alkoholne ali alkalične vode za
umivanje in lepotila. Razven teh lahko rabimo nasled¬
nje predpise:

Prašek proti potenju rok I.

Tanina.

vijolčnega prahu
smukovca . . .
riževe moke .

10 gr
10 gr

10 gr
10 gr

(nabavna cena drog cca : 4 Din)

Prašek proti potenju rok II.

Salicilne kisline
vinske kisline .
borove kisline .

66

cinkovega oksida.TO gr

vijolčne korenine v prahu . . . 40 gr
(nabavna cena drog cca 6 Din)

Posipalni prašek v nogavice.

boraksa . 20 gr

. žganega galuna.80 gr

(nabavna cena drog cca 5 Din)

Špirit zoper potenje. 1

Naphtola . 1 gr

Kolinske vode.25 gr

vinskega špirita. 250 gr

(nabavna cena drog cca 20 Din)

Voda zoper potenje.

Ocetnokisle gline . .. 7 gr

deževnice.120 gr

etra. 2 gr

(? eozinom pobarvati, približna cena drog 3 Din

Voda za umivanje pri potenju.

Vode (deževnice). 250 gr

galuna v prahu.30 gr

vinskega cveta .50 gr

vinskega jesiha.100 gr

žgane magnezije. 4 gr

vijolične esence.10 gr

(nabavna cena drog cca 12 Din)

Za natiranje s ščetko pri potenju nog.

(bolna mesta izpustiti!)

Kromove kisline .5 gr

vode.90 gr

Kopelj za noge:

Žveplene kisline.5—10 gr

tople vode. 3000 gr

Pri ljudeh, ki se močno pote, vidimo večkrat o-
krogle ali nepravilne, rumenkaste, lahko se odločujoče,
včasih srbeče lise, posebno na prsih in hrbtu. To so
plesnobe (mykosi), v zrahljani zgornji kožni plasti in
niso škodljive. Lahko jih kmalu odstranimo z umi-
valnitn milom in drgnenjem z alkoholom. Hitrejše
pa izginejo, če jih namažemo z zelenim mazilnim
milom ali pa s Hebrovim milnatim alkoholom.

5 »

67

Peto poglavje.

Gojenje polti: Gibkost kože.

Toaletni pudri. — Gube. in raze. — Lepotičenje. — Masaža
obraza. — Puder za lepotičenje: bel in rdeč ; za blondiake
in brunetke. — Maščoben puder. — Trda lepotna sredstva :
Rouge en pot, pate, tasses, feuilles, Rouges crepons, tablete za
lepotenje. — Tekoča lepotila. — Modra in črna lepotila. ' —
Žulji. — Kurja očesa. — Bradavice. — Kozmetika nohtov:
ogrizeni, krhki, mehki nohti. — Sredstva za glajenje nohtov.

Daši sta lesk in gibkost kože medseboj drug od
drugega odvisna, jih omenjamo posebej, ker pripadajo
njih napake gotovim skupinam kožnih bolezni.

Kakor smo navedli v prejšnjem oddelku, povzro¬
čajo manjši lesk bolezni izločujočih organov; temu
nasprotno tiče vzroki, ki zmanjšujejo nežnost polti, v
samem tkivu kože; vsled tega so vse take izpre-
membe grobejšcga značaja.

Predno govorimo o njih podrobno, omenimo še
skupino sredstev, ki spada deloma v oba prejšnja od¬
stavka, deloma pa v tega. To so pudri; pri napakah
leska služijo kot obrambna in zdravilna sredstva,
dočim se rabijo kot kritja in lepotila v svrho zbolj¬
šanja kožne nežnosti in tudi barve.

Pudre ki služijo kot zdravila, imenujemo pra¬
ške, pudre, ki so lepotilna sredstva, pa lepotila ali
lepotilne praške ; če rabimo pudre, za čuvanje »
pokrivanje občutljivih ali bolnih delov kože, se ime¬
nujejo toaletni pudri.

Zdrava koža ne potrebuje v navadnih razmerah
nobene posebne obrambe. So pa izjeme, ko je koža
v gotovem stanju razdraženja, ki ga je treba odstra¬
niti, da se prepreči dalekosežnejše posledice. V takem
stanju je koža na pr. po britju, po zelo intenzivnem
umivanju, posebno z alkoholičnimi mili, pri preobilnem
potenju ali pa po daljšem direktnem izpostavljenju
solnčnim žarkom. Tudi raba večih sredstev zoper pege
in ogrce draži kožo. Končno so ljudje, katerih zgor¬
nja kožna plast je na nečuvanih mestih tako občut-

68

ijiva, da nenavadno lahko, večkrat brez vzroka inkli-
nira k vnetju.

V vseh teh slučajih je potrebno, polagati na kožo
krijoče sredstvo, ki je popolnoma indiferentno in ne¬
škodljivo in ki nudi zadostno varstvo pred atmosferič-
nimi vplivi in mehaničnim trenjem, ki pa ni preveč
vsiljivo, da se ga lahko rabi brez omejevanja dnevnih
p*slev. Ta kritja in varstvena sredstva so praški.

Obrambni učinek pudra se kaže v tem, da tvori
na koži nežno, tenko plast, ki jo varuje pred čisto
mehaničnimi dražljivimi vplivi. Razven tega vsrkavajo
praški vsled kapilarne privlačnosti vlago iz zunanjosti
in notranjosti. Daši tvori prašek varstveno kritje, ne
ovira vsled svoje porozitete izločanje potu in maščo¬
be. Izhlapevanje potu pa celo stopnjuje, ker vsrkava
pot, ga razdeli na večjo površino in tako pospešuje
hlapenje. To pojasnjuje hladen, blažilni učinek pudra.
Zaradi tega jih rabimo kot varstvena in blažilna sred¬
stva pri občutljivi, rdeči, vroči, močno se poteči ali
sluzasti koži. Razume se, da je pri suhi in hrapavi
koži, kakor smo že opisali začetkom prejšnjega po¬
glavja zdravljenje z maščobami, kremo in mlekom
bolj umestno, ker je vzrok njene bolezni pomanjkanje
maščobe. Če pa v takem slučaju rabimo puder, ni baš
taka napaka, kakor če ga rabimo pri zvišanem izločanju
maščobe, maščobnem toku in mozolih. Prašek se nam¬
reč sprime na mastni ploskvi, zamaši ustje žlez in
podpira nastajanje mozolov. Na žalost se uporab¬
lja puder baš pri teh boleznih najbolj, ker
blaži prevelik, nelep lesk. Povdarjam izrecno, da
se trenutni, navidezni uspeh umakne pozneje neprijet¬
nemu poslabšanju stanja.

Škodljivi vpliv pudra se javlja tudi takrat, če se
ga brez prestanka stalno rabi. Vsled zamašitve ustij
žlez, povzroča imenovane napake polti, razven tega
pa se s časom napije potu in maščobe, se s tem napihne,
razkroji in tvori nelepo dišeče, kislo reagirujoče pro¬
dukte, ki kožo zelo dražijo in jo napravijo hrapavo
in razpokano. Zasušen puder in kožna izločenja pa

69

tvorijo na koži kraste in luske. Zaraditega se stalna
raba četudi finih in neškodljivih praškov ne priporoča.

V ugodnih slučajih in pri resnični potrebi rabe
postane koža od pudra gibka, mehka in nežna.
Brani jo pred mnogimi zunanjimi škodljivimi
vplivi, hladi in blaži obenem srbenje in bolečino.
Puder namažemo na kožo s čopičem iz labudjega puha
ali pa zaradi snage z vato, ki jo poljubno izmenjavamo.

Navadni varstveni praški se izdelujejo iz rastlinskih
snovi: fino zdrobljenih ali zmletih sadežev ali fino
zdrobljenih korenin. Od teh se skoro izključno rabi
prah vijolične korenine, dasi i tega redko samega,
navadno kot dišečo primes drugim pudrom. Od prvih
navedenih se rabi glavno: rižev, pšeničen, krom~
pirjev škrob, dalje bobova in mandljeva moka.

Najboljši od imenovanih praškov je rižev puder
(Poudre de riz), ker je čisto bel in najfinejše zdrobljen
prašek. Pšenična moka je sicer tudi fina, toda deloma
modrikasta, tako da kot toaletni prašek ni zmirom
primerna. Krompirjev škrob je grobo zrnat in malce
rumenkast; zaraditega posebno pri plavolaskah in rdeče¬

ličnih ni posebno skladen. Toaletni pudri so zmirom;
parfumirani.

Hižev puder.

Riževega škroba.100 gr

rožmarinove esence. 5 kapljic

(nabavna cena drog cca k  Din)

Pšenični puder.

Pšeničnega škroba.100 gr

levandulove esence. 5 kapljic

(nabavna cena drog cca 3 Din)

Puder iz vijolčne korenine.

Riževega pudra . ....  100 gr

vijolične korenine v prahu . . 25 gr

palmarosa esence. 5 kapljic

(cena drog cca 8 Din)

Vijolični puder

Skrobove moke.50 gr

Vijolične korenine v prahu . . . 50 gr
bergamottove esence . . . . . 0 - 2 gr

70

citronellove esence.0-2 gr

klinčkove esence.0 - 1 gr

neroliove esence.0'1 gr

(nabavna cena drog cca 8 Din)

Mandljev puder.

Mandljeve moke .100 gr

klinčkove esence .......  2 kapljici

citronove esence. 3 kapljice

bergamottove esence ....  3 kapljice

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Hožni puder.

Riževega škroba.100 gr

karmina ..  02 gr

rožne esence. 2 kapljici

santalove esence. 2 kapljici

vetivove esence.10 kapljic

(nabavna cena drog cca 9 Din)

Če želimo iz raznih vzrokov, n. pr. zaradi močnega
potenja zvišati srkalno sposobnost pudra, mu pridajmo
malo mineralnih praškov, ki lahko sprejmejo vsled
velike finosti posameznih zrnc mnogo večjo množino
vode, kakor pa rastlinski praški. Originalen »Poudre
de riz« ne sestoji skoro nikdar iz čistega, parfumira-
nega riževega škroba, pač pa vsebuje zmirom mine¬
ralne primesi Ti pudri spadajo že bolj med lepotila,
ker so več ali manj kritja vsled neorganskih, v njih
obseženih substanc.

Izsušujoči prašek.

Riževega škroba.100 gr

Cinkove bele barve v prahu . 5 gr

magnezijevega karbonata ... 5 gr

rožne esence.5 kapljic

(nabavna cena drog cca 8 Din)

Poudre de riz.

Riževega škroba.100 gr

beneške krede . 10 gr

citronellove esence. 0 2 gr

rožne esence. 01 gr

(nabavna cena drog cca 5 Din)

71

Lepotilni prašek Viktorija.

Rožnatega škroba.60 gr

boraksa. M gr

(nabavna cena drog cca 7 Din)

Poudre de riz a la violette

Pšeničnega škroba.170 gr

riževe moke.25 gr

smukovca v prahu.25 gr

vijolične korenine v prahu . . 25 gr

citronellove esence. 0‘4 gr

klinčkove esence. 0'2 gr

neroliove esence. 0‘2 gr

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Poudre š la rose.

Pšeničnega škroba. 225 gr

smukovca.2i gr

mošusove tinkture.10 kapljic

rožne esence ... . . 5 kapljic

(nabavna cena drog cca 4 Din)

Zdaj prihajamo pa k najkočljivejšemu poglavju
kozmetike za vsakega vestnega zdravnika, namreč k
lepotilom. Izkušnja uči, da je vsaka raba lepotil, da
tudi daljše uporabljanje neškodljivih toaletnih praškov
lepoti polti in zdravju kože v kvar in škodo. Imamo
pa slučaje, ko je njih raba skoro neizogibna, kakor
n. pr. pri gledaliških igralcih, pri damah, da se zakrije
nakazne brazgotine in lise ali pa predčasne gube itd.
Zaradi tega omenjam umetnost lepotičenja deloma
da bi opozoril na nevarnosti, ki slede stalni rabi lepotil,
deloma pa, da bi navedel kolikor mogoče najmanj ne¬
varne metode in sredstva lepotičenja.

Lepotila rabimo: predvsem, da damo zgornji kožni
plasti drugo barvo, kakor je prirodna, ali da zikrijem«
izobličenja raznih vrst, drugič da v gotovih slučajih
izpremenimo izraz obličja (pri igralcih), tretjič, da izpol¬
nimo gube in dosežemo mladosten izgled. Pri nazadnje
navedeni svrhi mora biti lepotilo debelo namazano in
trdno ležati na koži. Kako daleč je to privedo, priča
t. zv. emajliranje obrazg, ko se pokriva obraz na
debelo z gosto šminko, ki se pozneje strdi in stvori
gladko površje; vsaka mimika obraza je seveda izklju-

72

-cena, ker sicer maska poči. Tako naličen človek ne
sme govoriti, se ne sme smejati, niti ust odpirati;
komaj, da sme dihati.

Da koža tega lepotičenja dolgo ne prenese, je
razumljivo. Razven posledic zamašitve žlez, prihaja tu
v poštev nezadosten dostop svetlobe, vsled česar po¬
stane zgornja plast kože skoro neživa. Lepotila so
tudi zaraditega škodljiva, ker večji del vsebujejo ko¬
vinske soli, katerih škodljivi vpliv smo omenili preje.
Naj omenim, da lepotičenje odvzema koži prožnost,
pri mimiki obraza nastajajo gube in vdolbine, ki se
ne zravnajo zadostno, postanejo globlje, lice dobi trd,
odrevenel izraz, ki je tipičen in karakterističen za
stare igralce.

Če torej moramo neizogibno rabiti lepotila, se
priporoča, da jih omejimo na najmanjšo mero in v
>času, ko lepotila niso potrebna, posvetimo koži naj¬
večjo pažnjo. Tedaj je posebno primerno rabiti maščobe.
Tudi že davno rabljena domača sredstva so dobra,
n. pr.: polaganje kruhovega testa, zamesenega z mle¬
kom, na kožo ali tankih zrezkov telečjega ali gove¬
jega mesa.

Najboljše in najbolj uspešno sredstvo, da se omeji
nastajanje raz in odstrani manjše gube, je masaža
kože. Ta povzroča močnejši dotok sokov, mehča
medla, neprožna vlakenca tkiva, veča njih prožnost,
zboijšuje njih prehrano in vsled tega napetost. Za
masažo se rabijo razne priprave. Najboljše se vrši
masaža s prsti, omočenimi v kakšni kremi; z njimi
izvajamo pri rahlem pritisku vrtilne, krožne in utiralne
zgibe.

Lepotila delimo po obliki na praškova, tekoča
in maščobna; po barvi pa na bela, rdeča, rumena,
rujava, modra in črna.

Lepotila v prašku hočejo ustreči dvojni nalogi
predvsem morajo imeti zadostno zmožnost kritja, da
ne puste prosvitati prirodne barve, drugič pa se morajo
kože trdno prijeti. So praški, ki so sami po sebi, brez
primesi zadostno lepljivi. Med drugimi se dobro prime
kože smukovec, toda beneška kreda, ki ni drugega

kakor žgani smukovec, je že vsled gretja zgubila to
lastnost. Da postanejo slabo lepeči praški lepljivejši,
namažemo kožo poprej z mastjo ali pa je praškom malo
pridenemo. Tako nastanejo maščobni pudri.

Kot kritja so lepotila različno močna in se ta
njih sposobnost ravna po snovi, ki jo rabimo. Zgoraj
navedeni, enostavni rastlinski toaletni pudri krijejo slabo,,
vsled česar jih v tem smislu zboljšujemo s primesjo
gotovih neorganskih snovi. Najboljše krijejo lepotila,.
ki so sestavljena le iz mineralnih praškov in še tu
vzamemo dve vrsti od katerih krije ena slabše, druga
boljše. K prvi spada: kreda, smukovec, karbonat,
magnezija; k zadnji: cinkova, bizmutova, svinčena,
belina in barium sulfurikum.

Praški za lepotenje so: smukovec ali tudi silikat
magnezija se fino zdrobi v prah, izpere, posuši in par-
fumira. Je fin bel prašek, ki se zaradi svoje maščob-
nosti rad lepi na koži. Je razmeroma najnedolžnejši
lepotilen puder, ker ni strupen in se ne topi. Krije
na žalost slabo, tako da njega in naslednja dva več¬
krat kombiniramo z močnejšimi kritji. Rabi se ga zelo
mnogo. Preparati, kakor: francoska belina, Blanc
francais, beneška kreda, Brian9onska kreda
sestoje predvsem iz navadnega smukovca v prašku.

Kreda in apnenec sta redkokdaj popolnoma bela.

Magnezijev karbonat je izredno fin, lahek prašek,
krasne bele barve.

Bizmutova beloba, Blanc perle je bizmutni
karbonat. Pri trajnejšem stiku s kožo izgubi svojo belo
barvo in porumeni, ker se tvori bizmutov sulfat. V
koncentracijskem stanju draži kožo.

Cinkova beloba, cinkov oksid je fin bel prašek.

Barnati sulfat je bel prašek, ki močno krije..
Razmeroma je tudi neškodljiv.

Svinčena beloba (svinčen karbonat) je sijoče
bel prašek in dobro krije. Zaradi te lastnosti ga zelo
rabijo pri večini lepotil, kljub nevarnosti, ki je v zvezi
z njega rabo. Trajnejša raba svinčenih lepotil učin¬
kuje skoro uničujoče ne toliko na lepoto polti in sta¬
nje kože, pač pa na zdravje, ker so svinčene soli>

74

ostri strupi. Razvcn tega dobi koža pri rabi žveplenih
kopeli sivočrno barvo, ker se tvori svinčeni sulfid.

Lepotilom pridajajo parfume in barvila. Tudi belim
lepotilom je treba pridati nekaj barvila. Najbelejša
koža ni popolnoma bela, kar se lahko prepričamo, če
jo primerjamo z belim papirjem; pri blondinkah je
rahlo rožnata in pri brunetkah rumenkasto ali rujav-
kasto obarvana. Čisto bel puder bi torej padel v oči,
ker bi bila koža kakor z moko potresena. Zaraditega
barvajo lepotilne praške za rožnato polt rahlo rož¬
nato, za temnejšo polt pa malce rumenkasto. Rdeča
lepotila sestoje iz zgoraj navedenih belih praškov s
primesjo rdeče barve. Koži so navadno manj škodljiva
kakor bela, ker se lahko rabi manj škodljive in sla-
bejše krijoče substance kakor na pr. smukovca.

Od rdečih barvil so najbolj v rabi:

Karmin, rdeče barvilo košenile, rastlina ki uspeva
v Mehiki, v srednji Ameriki, na Kanarskih otokih in
rtu Dobre nade in ki jo goje v posebnih nasadih. To
barvilo se hitro topi v amoniaku. — Carthamin ali
saflorovo rdečilo je rdeče, smolasto barvilo, prido¬
bivano iz rastline Charthamus tinctorius. Daje naj¬
finejše rdeče lepotilo, ki na pr. kakor Rouge d’ Espag-
ne na plitvih porcelanastih skledicah prihaja na trg.
Najboljši carthamin je perzijski, potem španski, alek¬
sandrijski, manj dober je francoski, nemški in ogrski.
Topi se v alkoholu v krasno rdečo barvo. — Eosin
anilinova barva, se tudi rabi, vendar ni priporočljiv,
ker ima rumenkasto nuanco. — Fernambukov lak,
rdeče barvilo bahatnskega drevesa služi za pri¬
pravo cenenih gledaliških lepotil. — Alloxan je pr¬
votno bela snov; na koži počasi pordeči, ker se raz¬
vija iz nje amoniak, ki izpremeni brezbarvni alloksan
v ognjeno murexidovo rdečilo. — Cinober vsebujejo
cenena lepotila ; je strupena sol in bi qa sploh ne
smeli rabiti.

Za pripravo rumenih, oziroma rujavkastih le¬
potil služi: oker, hidrat železnega oksida; je mehke
konsistence iz rumene ali rujave barve. — Umbra,
rumenkasta ali rujavkasta, železo vsebujoča anorga-

75

nična tvarina z otoka Ciper. — Beluš, glina ki vse¬
buje železen oksid je mehka, in rdeče, rumene ali
rujave barve, kakoršna je pač količina železa, ki ga
vsebuje. Najboljša je iz srednje Italije in se imenuje
Terra di Sienna. Vse te barvalne snovi se mnogo
rabijo tudi v slikarstvu. — Kromovo rumenilo ali
minium, je svinčen preparat in se ga rabi le za gleda¬
liška lepotila.

Blanc fran^ais.

Beneškega smukovca. 200 gr

citronove esence. 3 kapljice

bergamotove esence. 3 kapljice

(nabavna cena drog cca 14 Din)

Poudre de Perle.

Beneškega smukovca. 500 gr

bismutove beline.28 gr

cinkove beline.28 gr

(nabavna cena drog cca 40 Din)

Belo ličilo za rožnate blondine.

Magneziovega karbonata ... 50 gr

cinkove beline.50 gr

beneškega smukovca.100 gr

razpuščenega karmina ....  0 25 gr

(nabavna cena drog cca 18 Din)

Ličilo za blede brunete.

76

razpuščenega karmina .... 0 25 gr

rumenega okra

0 - 50 gr

(nabavna cena drog cca 16 Din)

Ličilo za rudečeiične temne brunete.

Magnezijevega karbonata . . 50 gr

cinkove beline

50 gr

beneškega smukovca.100 gr

zlatega okra . . .
raztopine karmina

20 gr
0-25 gr

(nabavna cena drog cca 20 Din)

Bdeče ličilo.

Karmina.

beneškega smukovca

(nabavna cena drog cca 8 Din)

Trda lepotila se razlikujejo od onih v prašku na
ta način, da jim pridajajo malo vode in arabskega
gumija, da se posuše v trdo tvarino.

Končno treba omeniti še lepotila v listih in t.
zv. crepons. Prvi so okrogli kosi močnega, zelo glad¬
kega papirja, približno 6 cm širokega, ki je prevlečen
z gumiranim karminom, drugi pa koščki krepe ali vate,
na enak način preparirani. Taka lepotila so: Rouge en
fluilles, Rouges crepons, Ladg-Rouge, Rouge
de Chine, španska lepotilna volna. Pred rabo se
dihne na papir in barvilo se nanaša z vato ali pre¬
parirano zajčjo nožico na kožo.

Tekoča lepotila sestoje iz navedenih nerazkroj-
ljivih mineralnih praškov in dišečih vod, ki jih s pri¬
mesjo smolnatih substanc ali eteričnih olj malo zgo¬
stimo. Tudi so v rabi enostavne raztopine barvil brez
primesi praška, predvsem za barvanje ust. Tekoča le¬
potila pred rabo stresemo in jih nanašamo na kožo;
ko se posuše, jih s kožico razmažemo. Rabi se jih
skoro izključno za lepotičenje tilnika in ram, manj za
obraz. Tekoča lepotila so od vseh najbolj škodljiva.

Blanc perlč liguide.

Bismutove beline
rožne vode . .

50 gr
100 gr

vode iz oranžnega cvetja . . 100 gr
(nabavna cena drog cca 15 Din)

77

Blanc de neige.

Cinkove beline.100 gr

smukovca.20 gr

kolinske vode.150 gr

rožne vode.150 gr

(nabavna cena drog cca 25 Din)

Bdeče ličilo za ustnice.

Čistega amonijaka. 6 gr

karmina v prahu. 3 gr

esprit de roses triple ....  7 gr

rožne vode. 200 gr

(nabavna cena drog cca 15 Din)

Maščobna lepotila pripravljajo se na ta način
da se zmeša poljubna količina kreme ali masti z le¬
potilnimi praški in barvili.

Kar se tiče lepotičenja samega, vsakogar lastna
izkušnja in praksa nauči, kako se najprikladnejše le¬
potičk V naslednjem hočemo podati par navodil, na
kakšen način se naj lepotičenje splošno izvaja. Pred
lepotičenjem samim razmažemo z mehko batistovo
krpo nekaj kreme ali masti po koži, da ostane zelo
tenka, komaj vidna plast na njej. Ta se enakomerno
popraši z belim lepotilnim praškom, nakar rahlo obriši
puder, ki je odveč. Zdaj šele pride lepotičenje na
vrsto; to se ravna po okusu in potrebi na raznih kra¬
jih in v različnem obsegu. Belo lepotilo se nanaša z
zajčjo nožico, rdeče z vato ali kožnato blazinico, na
kar se razmaže, najbolje s prsti. Večinoma so v rabi
lepotila v prašku ali pa trda; tekoča, kakor že ome¬
njeno le za roke, vrat in rame; maščobna lepotila za
povečanje učinka na večje razdalje na pr. v gledali¬
šču. Opozarjam, da se mora lepotičenje vršiti pri isti
razsvetljavi, v kakršni se hoče nalepotičena oseba
pojaviti, sicer lahko doživi nemilo presenečenje, ker
zavisi intenzivnost in moč barv v veliki meri od svet¬
lobne moči. Lepotila odstraniš najprej z maščobo
(kremo, glicerin), potem šele sledi temeljito očiščenje
z vodo in milom.

Črno lepotilo služi za barvanje obrvi, vejic,
redkeje za temnejše senčenje doljnje trepalnice, da
dobi oko sanjav izraz ali pa, da bi bil na ta način

78

blesk in izraz očesa intenzivnejši. Najenostavnejše in
veliko rabljeno sredstvo je zogljenela užigalica ali
ožgan plutovinast zamašek. Če tremo zogljenele
tvarine z maščobo, dobimo najcenejše, neškodljivo
maščobno lepotilo. Tudi iz papirnatih saj nastanejo
fina, črna lepotila. Kar se pa teh lepotil prodaja, se¬
stoje iz fino zmletega kitajskega tuša, raztopljenega
v rožnati vodi. Rabi se tudi amoniovega sulfata. Zelo
pripravna lepotila dobimo s trenjem saj z maščobo.
Posebno primerne so kafrove saje.

Črno maščobno ličilo.

Kafrovih saj.1 gr

kakaovega masla.6 gr

esence iz oranžnih cvetov ... 5 kapljic

(nabavna cena drog cca 1  Din)

Modra lepotila se rabijo v to svrho, da bi se
z narisanjem modrih žilic zdela koža posebno fina ali
pa da bi z risbo žilic na močno nalepotičenem licu
imelo to prirodnejši izraz. Kot barvilo je v rabi ber¬
linsko modrilo. Lepotilen prašek, arabski gumi in
berlinsko modrilo se zmeša z vodo in zgnete v mehko
mazilo ali se pa pridene manj vode, da nastane trda
tvarina, ki se zvalja v črtala in posuši. Mazilo se pre¬
naša na kožo s posebnimi ščetkami, črtala pa se ra¬
bijo kot risalni svinčniki.

Modro ličilo.

berlinskega modrila ....  2 gr

smukovca.. . . 25 gr

arabske gume.1 gr

Utere se z rožno vodo v mehko pasto.

(Nabav, cena drog cca 3 Din)

Gladkost kože kvarijo razni tvori, katerih odstra¬
nitev ni priporočljiva toliko zaradi tega, ker kaze polt,
pač pa zaradi neudobja in bolečin, ki jih povzročajo.
To so žulji, kurja očesa in bradavice.

Žulji so trde, v ploskev razširjene, rumenkaste
plasti kože, ki dosežejo debelino do pol centimetra.
Sestoje iz zasušenih roževinastih tvarin, zloženih iz
vodoravnih vrst do površja kože in nastanejo vsled

79

pritiska. Nahajajo se torej kot poslovna bolezen pri
razredu, ki se ukvarja s težkim delom, dalje pri ve¬
slačih in pod., končno na nogah pri tesni obutvi. Žulji
so včasih sicer učinkovita obramba zoper pritisk,
povzročajo pa tudi mnoge neprijetnosti. Vsled debeline
in trdote je tip manj oster; če se žulji nahajajo na
neugodnih krajih, kakor na pregibih dlani ali v bližini
členkov, nastanejo včasih globoke razpoke. Večkrat
se pod njimi ležeče tkivo ognoji in take rane se celijo
zelo počasi.

Kurja očesa so žuljaste debeline, ki nastanejo
tudi vsled ponovnega ali stalnega pritiska. Kurje oko
se razlikuje od žulja v tem, da se od točke najhujšega
pritiska vleče v globino belkasto, roževinasto jedro,
katero baš povzroča znane bolečine. Neposredna oko¬
lica kurjega očesa razodeva večkrat močnejša vnetja,
ki še povečujejo bolečino. Če je kurje oko popolnoma
razvito, z močnim v globino segajočim jedrom, nasta¬
nejo v zgornji in srednji kožni plasti trajne izpremembe,
da je bolezen skoro neozdravljiva. V takih slučajih ne
pomaga niti udobna obutev, niti večkratno poleganje
tekom dneva; popolnoma blag pritisk zadošča, da
se kurje oko razvije v svoji prejšnji velikosti.

Kurja očesa in žulji se zdravijo z omehčanjem
in odluščenjem trdih, zasušenih roževinastih plasti, kar
se vrši z odgovarjajočimi leki, ali pa operativnim po¬
tom. V prvem slučaju uspe zdravljenje z dolgo traja¬
jočimi toplimi kopelmi, zavijanjem v gumijev pa¬
pir, vlažnimi obkladki, ali polaganjem zelenega
mila nanje. Izborno učinkuje Belersdorfov salici-
lov milnat obliž, ki se naleplja v koščkih in enkrat
dnevno izmenja. Zmehčano roževinasto plast je treba
pred uporabo do sveže plasti postrgati. Zelo udobno
je mazanje kurjih očes s salicilovim collodiem. In
sicer zmešamo

Salicilne kisline.5 gr

Kolodija.25 gr

(nabavna cena drog cca 3 Dinj

Priljubljeno je zdravljenje s kalcijevim ali sad-
natim lugom, vendar je potrebno oprezno ravnanje,

80

ker seže preveč v globino in lahko povzroča vnetje in
gnojenje. Isto velja za kisovo, citronino in du¬
šikovo kislino.

Pri na široko sc tvorečih žuljih učinkujejo
zelo dobro tople kopeli rok ali nog v razredčeni raz¬
topini jedkega kalija. Dvema litroma tople vode pri-
deneš sledečo raztopino:

Kalijevega luga.10 qr

vode..90 gr

Operativno odstranjenje kurjih očes se vrši z nožem
in koničastimi škarjami. Bojazen vzbujajoče rane, ki
pri tem včasih nastanejo, so le takrat nevarne, če ni
bila operacija izvršena s potrebno snago ali pa če
pacijent obleče nečiste nogavice. Zaradi tega velja
pravilo, da se sme kurja očesa obrezavati le tedaj,
če smo poprej nogo dobro z milom umili in če rabimo
popolnoma čisto orodje. Če nastane potem kakšna
majhna rana, jo zmij s karbolovo vodo in obveži.
Čiste nogavice so brezpogojno potrebne.

Znani Wasmuthovi krožki za kurja očesa
sestoje iz kože, vate ali kaučuka in le varujejo obolela
mesta pred škodljivim pritiskom.

Bradavice so znani žleznati izrastki kože, glad¬
kega ali razklanega, več ali manj roževinastega površja.
Malokomu so prihranjene. Po njih trajanju razlikujemo
dve vrsti bradavic. Prva, ki se v celoti redko pojavlja,
zelo trdovratna in težko izgine, kvečjemu, če jo od¬
stranimo operativnim potom. Drugače se pojavi skoro
izključno pri mladih ljudeh in je zelo izpremenljivega
značaja. Traja namreč gotovo daljši ali krajši čas in
izginja brez sledu sama od sebe. Ta okolščina je rodila
mnogo vraž, posebno t. zv. zagovarjanje.

Stalne bradavice se odstranjujejo z nožem,
škarjami ali pa z alkalijami. Mirno razjedajoče
sredstvo je kisova kislina, lapis, močnejše učinkuje
dušikova kislina. Zelo enostavno je mazanje s salici-
lovim kollodiem.

Najboljše in najhitrejše se zdravi bradavice z
elektrolizo, kar pa mora izvesti zdravnik.

6

81

Izpregovorimo še na kratko o kozmetiki nohtov.
Čiščenje in striženje nohtov ne bomo omenjali, ker je
samo po sebi razumljivo; važnejše so nekatere druge
stvari.

Da je treba nohte striči, ne pa trgati ali grizti,
je znano in odrasli gotovo ne delajo drugače. Hujše
je pri otrocih, ki kljub opominom in kaznim ne mo¬
rejo opustiti te slabe navade. Dobro sredstvo, da jih
tega odvadimo, je mazanje konic prstov s kakšno
zelo grenko, neškodljivo snovjo, kakor je n. pr. kini-
nova tinktura ali quasiov esenc.

Bele lise in pege, znane pod imenom »madeži
sreče« ne morejo biti prej odstranjene, dokler dotično
mesto ne doseže roba nohta. Njih postanek deloma
lahko zabranimo, če se pri čiščenju in glajenju nohtov
čuvamo vsakega nasilja in s tem poškodbe nohta in
njega posteljice.

Pri nekaterih so nohti nenavadno lomljivi, da se
pri najmanjšem udarcu zlomijo. Ta bolezen je zelo
trdovratna, ker se neprestano tvori nova trda in krhka
nohtova snov. Zavijanje v živosrebrn obliž ali
nošnja gumijastih naprstnikov je edino sredstvo,
ki včasih koristi; razven tega je dobro namazati nohte
z zgoraj navedenimi kremami.

Obratno stanje, abnormalna mehkoba nohtov
se pojavlja pri novo rastočih nohtovih; zahteva tudi
varstva pred mehaničnimi insulti. Udobno in ceneno
je kritje nohtov s čepico iz voska. Dotik z ostrimi
mili in mehkajočimi alkalijami je treba preprečiti, pač
pa so priporočljive ročne kopeli v vodi, kjer se je
kuhala hrastova skorja.

Vzrok, da smo v tem poglavju, ki govori o gib¬
kosti kože, omenili tudi nego nohtov, je okolnost, da
je pri skrbi za lepo polt potrebno, da bi bila površina
nohtov gladka. Mazanje z razredčenimi kislinami,
kakor tudi z jesihom in citronovo kislino ohrani nohte
gladke in svetle. Bolj energično učinkujejo t. zv.
sredstva za glajenje. Vendar moramo paziti, da
bi tvorila zelo fin prašek. Najbolj v rabi je za gla¬
jenje nohtov cinkov oksid. Rabi se na ta način, da

82

se majhna količina praška natrese na mehko kožo
rokavice in s to se nohti gladijo.

Prašek za glajenje nohtov.

Cinkovega oksida.25 gr

karmina v prahu.0'2 gr

bergamottove esence.2 kapljici

lavandulove esence .2 kapljici

(nabavna  cena drog cca 3 Din)
c

Šesto poglavje.

Kozmetika las.

Mormalno in bolno izpadanje las. — Racijonelna nega las.
— Česanje in krtačenje, umivanje, glave, oproščanje maščobe
in mazanje. — Pomade za lase, vosek za brke, bandoline, olje
za lase, brilantine. — Striženje las. — Kožne bolezni na glavi,
pleša, suh in oljnat maščobni sok. — Alkohol za lase. — Mila
za glavo. — Vode za lase. — Sredstva za rast las. — Nega
las po Lassaru. — Obilno izpadanje las. — Lišaj na brkih in
grinte. — Bolezen lasnega stebelca. — Bolestno zvečanje lasne
rasti. — Osivelost in belina las. — Šarena barva las. — Sredstva
za barvanje las.

Polni, bujni lasje so najlepši okras človeške glave.
Vse abnormalnosti, vse izpremembe so bolj nezaželjene
kakor vse napake polti. Iz zgodovine zvemo, kakšno
pozornost so posvečali vsi kulturni narodi upravi las.
Pri Grkih in Germanih so bili vihrajoči lasje znak
svobodnega moža. Rimljani so smatrali popolno ostriže-
nje las za onečaščujočo kazen. Še danes polagajo skoro
najstarejši omikani narodi, Kitajci, največjo važnost na
ureditev las.

Že stari Rimljani so se gologlavcem posmehovali.
Godi se tudi danes tako in plešo smatrajo navadno
za posledico mladostnih grehov, dasi po krivici.

Tri razne anomalije las poznamo : izpadanje
las, osivelost ali belino in povišano lasno rast.

Predno preidemo na opis teh anomalij, omenimo
na kratko normalne in bolne izpremembe lasne rasti.


83

Razvit las, lasno stebelce je nitkast, cilindrast.
neživ roževinast tvor razne debeline in barve. Debe¬
lina in barva sta medsebojno odvisna. Praviloma so
svetli, bledi lasje najnežnejši, črni in ognjeno rdeči
najbolj grobi. Po Witopu pride na kvadratni palec
790 svetlih, 608 kostanjevih, 572 črnih in 493 rdečih
las. Barva las pohaja od barvilnih zrnc v strženasti
tvarini. Viden del lasu je neživ, mrtev. Iz tega je raz¬
vidno, da vsa sredstva za zboljšanje rasti ne morejo
učinkovati na že gotov las, pač pa na kraj njegovega
izvora, na tla, ki lase hranijo. Ta hranilna tla so koža,
ali boljše rečeno, v koži se nahajajoče lasne papile
in steno te vrečice imenujemo nožnico lasne ko¬
renine. V nožnico usti skozi postransko odprtino
ustje maščobne žleze. Ta izloča maščobo v lasno
nožnico in dovaja lasu na ta način potrebno mast.
Lasna bradavica je torej oni del, ki las tvori in hrani.
Las raste od zdolaj, od korenine, a nikdar na koncu,
kakor se splošno misli. Ta konec je baš tak kakor
vse ostalo lasno steblo, odumrl roževinast tvor, ne¬
sposoben rasti. Znano je, da vso hrano in rast člove¬
škega telesa posreduje kri. V lasno papilo pronika od
spodaj nežna petlja krvnih kanalov, kjer neprestano
cirkulira kri, vsebujoča hranilne snovi. To pojas¬
njuje, da gotove, telo slabeče bolezni na pr. tifus,
lahko tako omeje delovanje lasnih bradavic, da las ne
dobi zadostne hrane in izpade. Ce preneha bolezen
in nastopi splošna odcepitev telesa, se zboljša tudi
prehrana in cirkulacija krvi v lasni papili dobi zopet
tvorno sposobnost ; lasje prično tedaj znova rasti.
Omenjeni škodljivi vplivi povzročajo le prehodno iz¬
padanje las. Nova rast las je toliko mogoča, kolikor
ni življenska delavnost lasnih bradavic popolnoma
izginila, oziroma, dokler niso papile sploh uničene.
Gnojenje in rane v lasni nožnici pa seveda povzro¬
čajo trajno izgubo dotičnega lasu. Podrobno je pri pleši
starcev. Splošno je znano, da od nastajajoče starosti
trpe najprej krvne cevi. Otrde in postanejo roževinaste,
apnenaste tvorbe se vsedajo nanje in tako nastane
t. z. arterioskleroza. Jasno je, da te izpremembe krv-

84

'nih kanalov motijo prehrano lasnih papil in da končno
povzroče popolno izpadanje lasu, ki ni leka zoper
njega.

Že poprej smo večkrat omenili, v kako ozki zvezi
je sistem krvnih cevi z živčnimi organi. Tudi papile
in lasni koreni so v obilni meri preskrbljeni s cevmi
in živci. Iz tega je razvidno, da bolezni perifernega
živčevja in njega višjih središč, mozga in možgan, ne
ostanejo brez posledic na rast las. Zdaj razumemo,
zakaj zaradi bolezni mozga, možgan in živcev večkrat
izpadajo lasje, zakaj bolečina, starost, ekscesi, pre¬
težko duševno delo, strah in nervoznost povzročajo
predčasno izpadanje las ali pa vsaj osivelost.

Ne poznamo pa le bolnega, patološkega izpa¬
danja las, pač pa tudi normalnega, fiziološkega.
Las živi povprečno dve do šest let. Izpah lasje so
večinoma enako dolgi in debeli kakor ostali in striženi
lasje imajo na zgornjem koncu zastriženo ploskev.
Normalno izgubimo dnevno gotovo število las in sicer
50-60. Lasje z zaokroženim vrhom pričajo, da so iz¬
pah že prej, predno so jih mogle zaseči škarje.

Kadar pričenja bolno obilno izpadanje las,
kažejo izpali lasje manjšo dolžino in debelino. Lasje
se redče, kmalu se pokažejo nezaželjene redčine, lasje
postajajo krajši, tanjši in bledejši in se rahlo kodrajo,
končno izginevajo tudi fini, valoviti laski in pokaže se
pleša. Mislili bi, da se posveča lasem, temu prirod-
nemu okrasu obraza, o čigar velikem pomenu za le¬
poto je vsak prepričan in ki niti malobrižnim ni po¬
stranskega pomena, zadostna skrb in nega, ki jo njih
pomen zasluži. Žal temu ni tako. Seveda mora nekaj
pozornosti vsak posvečati svojim lasem, da, včasih
se žrtvuje za lase mnogo časa in denarja. To pa ni
nega las; prej lahko imenujemo to slabo ravnanje z
lasmi. Zaradi tega je potrebno, predno preidemo na
bolezni las, da na kratko izpregovorimo o racijo-
nalni negi zdravih las.

Glavni pogoj racijonalne nege las je ta, da
ohranimo materinska tla las, papile, v življenja
sposobnem in tvornem stanju. Za izpolnitev tega

85

pogoja je potrebno izdatno in smotreno čiščenje las
in lasne baze.

Najenostavnejša in najbolj razširjena čistilna me¬
toda je Česanje in krtačenje. Včasih so to sptoh
edina čistilna sredstva. Povdarjam izrecno, da nikakor
ne zadoščajo. Navadno se česanje sploh ne smatra
kot čiščenje, pač pa kot kosmetičen del toalete. Ta
del toalete je postal navada najbolj zanemarjenim
ljudem, da jo zdaj že malokdo pozabi. Na ta način
je skoro vsak po svoji ničemurnosti prisiljen, da vsaj
nekaj stori za čistost svojih las, dasi v nezadostni meri.

Da česanje in krtačenje lasem ne škoduje, se
mora tako vršiti, da ne draži preveč lasnih papil.
2araditega se moramo čuvati grobega trganja in
puljenja las, ostrih glavnikov in krtač in njih preve¬
likega pritiska na kožo. Dame z zelo dolgimi lasmi
naj začno pri jutranji toaleti razčesavati svoje lase od
konca. Da se močna napetost ne prenese na lasne
korenine, je treba zgornji las z roko pridržavati. Z
močnim natezanjem, vezenjem in spletanjem se tudi
dražijo lasne bradavice, nadalje s česanjem proti
lasem in pri paljenju z obračanjem in napenjanjem
železa. Le zaraditega je paljenje lasem škodljivo, ne
pa zaradi toplote. Las je neživ roževinast tvor in
rasti ne more učinek toplote pri paljenju škodovati.
Največ se mu lahko škoduje, če se lasje pri nepre¬
vidnem in pogostem paljenju izsuše in prežgo in s
tem nastanejo izpremembe v obliki in barvi.

Vsa navedena dela, neprevidno izvajana, povzro¬
čajo z natezanjem, trganjem in praskanjem lasne baze
draženje in preobilen krvni dotok v lasne bradavice.
Pri večkratnem ponavljanju in daljšem trajanju teh
škodljivih vplivov trpi rast las. Blago draženje te
vrste, ki poveča le v majhni meri in mimogrede krvni
obtok, vpliva pa ugodno na rast las. Previdno česanje
povzroča prijeten osvežujoč občutek, ki ne izvira
toliko iz blagega razdraženja živcev, pač pa ker se
koža boljše prezrači. Zaradi tega je priporočljivo, da
dame z bujnimi lasmi čez noč, kolikor jih še ne nosi
mikado, zrahljajo frizure. Lasje v najbližji okolici

86

temena so pri delitvi najbolj izpostavljeni trganju in
natezanju. Zaraditega ni dobro nositi frizuro zmirom
na istem mestu, pač naj se od časa do časa izpre-
meni, da ne trpi zmirom ena stran lasne baze.

Glavniki in ščetke morajo biti dobre kvalitete
in zmirom snažne. Navadni glavniki za vsakdanjo
rabo ne smejo biti pregosti, da se lasje ne trgajo in
ne preostri, da se ne rani koža. Zelo gost glavnik
služi le za razčesavanje. Glavnik za česanje mora biti
povsod gladek, ker sicer trga lase. Ščetka za lase ne
sme imeti prekratkih in trdih ščetin, ker sicer draži
kožo. Glavnike in krtače je treba od časa do časa
snažiti, glavnike z napeto nitjo ali pavolo, ščetke s
koničasto trsko. Razven tega je treba ščetke in glav¬
nike večkrat v raztopini mila ali sode umiti, da se
odstranijo plasti maščobe. Če se ščetine po umivanju
zmehčajo, jih namočimo v raztopini galuna da posta¬
nejo zopet trde. Raba takozvanih jeklenih glavnikov
je škodljiva, ker kožo zelo dražijo in lahko ranijo.

Kakor že omenjeno, ne zadošča za snaženje las
le česanje in krtačenje. Številne maščobne žleze izlo¬
čajo mnogo maščobe, na katero se radi prilepijo delci
nesnage in prahu. Temu se pridružijo še odločeni delci
kože, prhljaj, da tvori vse skupaj mazilasto tvarino,
ki jo težko odstranimo le mehaničnim potom. Maščo¬
ba postane žarka in se razkraja, zrak nima dostopa
h koži, izhlapevanje je znatno omejeno tako, da se raz¬
draži lasna baza. Rast las je vsled tega oslabljena in
čez čas sploh zastane, lasje se redčijo. Edino sred¬
stvo zoper to stanje je večkratno, temeljito umivanje
z vodo in milom.

Razširjena je vraža, da je umivanje glave škod¬
ljivo. Baje da izpadejo lasje, da vznikajo bolečine v
glavi, nerazpoloženje, nahod in drugi pojavi prehlada.
Taki ljudje govore iz lastne izkušnje. Navedene bo¬
lezni se zares pojavijo, toda le takrat, če je koža
glave vsled nesnage, nezadostne nege in strahu pred
vodo tako pomehkužena, da je izgubila vso utrje-
nost proti zunanjim vplivom.

Umivajte si torej glavo brez strahu na isti način,

87

kakor roke, obraz in ostale dele telesa. Oni, ki niso tega
vajeni, ne smejo takoj izpočetka rabiti premrzle vode,
pač pa morajo toploto počasi zniževati. Prehlad na¬
stane najlažje po umivanju, vsled izhlapevanja vode
in s tem zvišane oddaje toplote. Zaradi tega je pri¬
poročljivo onim z občutljivo in pomehkuženo kožo,
da umivajo glavo takrat, kadar niso več primorani
zapustiti stanovanje, na pr. zvečer pred spanjem. Da
se zavaruje pred prehladom, je tudi dobro zaviti vlažno
glavo v lahek šal, dokler se lasje ne posuše. Mnogo
nerodnosti povzroča umivanje glave damam zaradi
težavnega razmotavanja zapletenih mokrih las. Pri
primerni previdnosti in s pomočjo olja se premaga
tudi te težkoče: posebno v teh slučajih je potrebno
po vsakem zmočenju glave lase dobro osušiti. Koliko¬
krat naj se umiva glava z ozirom na snago in pod¬
piranje lasne rasti, to se ravna po količini prirodnega
izločanja maščobe. Ljudje z mastnimi lasmi jih morajo
večkrat umivati kakor oni s suhimi lasmi. Umivanje
dvakrat na teden praviloma zadošča. Če so lasje po
kopeli preveč suhi, jih rahlo namažemo z dobro ma¬
ščobo. Kdor ima zelo fino, občutljivo kožo naj več¬
krat maže glavo z rumenjakom. Ta čisti kožo na ta
način, da tvori emulzije z nemažnimi in razkrajajočimi
se izločanji potnih in maščobnih žlez. Vendar odsve¬
tujem ta način snaženja, ker je rumenjaku zmirom
primešano nekaj beljaka in ta zlepi lase in se ga da
brez mila težko odstraniti.

Kar se tiče mazanja las s pomadami in olji,
smatrajo nekateri za koristno, če si vsak dan maže
glavo s pomado, drugi pa obratno zametujejo vsako
rabo masti za lase; srednja pot je menda pravilna.
Od prirode mastni lasje potrebujejo le redko umetno
maščobo, suhi pa večkratno in obilnejšo. Kadar si
temeljito umil glavo, posebno z močnimi alkoholičnimi
mili, namaži po osušenju rahlo, ne lase, pač pa lasno
bazo z maščobo.

Mazati moraš povsod enakomerno, toda ne preveč.
Najlažje ti je, če malo pomade ali olja treš med dlanmi
in potem namažeš lase v raznih smereh.

88


Čim bolj lase mažeš, tem večkrat jih moraš umiti.
Maščoba postane hitro žarka, tvori z izvlečki kože
in z razkrajajočim se prahom in nesnago mazilaste,
kiselkaste produkte, ki zamaše žleze, dražijo kožo in
neznosno smrde.

Pomade za lase so trde masti, ki so večjidel
parfumirane in rujavo, zeleno, vijoličasto ali rdeče
pobarvane. Beseda pomada izhaja iz latinskega »po-
mum«, jabolko. Rimljani so namreč pripravljali svoje
dišeče masti na ta način, da so dajali v tekočo mast
jabolko, pretaknjeno z raznimi dišavami. Temelj pomad
je trša mast, n. pr.: prašičja mast, goveji mozeg,
medvedova mast ali goveji loj, ki mu zaradi
večje trdote pridajajo kitovo mast, parafin ali vosek.
Glavni pogoj dobre pomade je dobra sveža mast.
Kdor si hoče sam napraviti pomado, je najboljše če
vzame čisto, neslano prešičjo mast, ki ji naj iz pre¬
vidnosti, da ne postane prehitro žarka, pridene nekaj
benzola (45 na 100 gr masti) ali salicilove kisline (0'5:100)
Sledeče predpise priporočam kot najbolj uporabne.

Benzoova pomada.

Benzoe. 4 gr

svinjske masti.100 gr

(benzoe 1 Din)

Salicilna pomada.

Salicilne kisline .....  . 1 gr

svinjske masti.100 gr

(salicilna kislina 1 Din)

Hožna pomada.

Govejega loja.60 gr

kitove masti.10 gr

mandljevega olja.20 gr

rožne esence.5 kapljic

alkannove korenine (v prahu) . 2 gr
(Cena drog izven loja 5 Din)

Cirkassova pomada.

Pomade benzoove.50 gr

pomade rožne.25 gr

svinjske masti.50 gr

mandljevega olja.100 gr

89

alkannove korenine. 5 gr

rožne esence.5 kapljic

(cena drog izven masti 12 Din)

Najbolj dišeče so t. zv. dvojne pomade izdelaae
iz prvotnih zmesi z maščobnimi olji (Huiles anti-
ques). Te fine pomade se navadno prodajajo pod
imenom Huiles crgstallisčes.

Kristaliničen izgled je posledica primesi kitove
maščobe ali parafina; ohlajati se morajo počasi in
enakomerno.

Huile crgstallisee (drago).

Huile antigue iz pomarančnih cvetov . 10 gr

huile antique iz rož (sirnih) . ... 20 gr

huile antique iz rož tuberos.20 gr

huile antique iz rož vijolic.20 gr

kitove masti.10 gr

parafina.4 gr

(nabavna cena drog cca 260 Din)

Huille crgstalliseč (po ceni).

Mandljevega olja.50 gr

kitove masti.6 gr

parafina.. . 4 gr

bergamottove esence.0'6 gr

citronellove.. l - 2 gr

mirbanove esence.0.1 gr

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Penasti izgled nastane na ta način, če pomade*
do strditve močno stepamo.

Bruge zelo fine pomade so:

Vanilijeva krema.

90

Prozorna pomada.

Mandljevega olja.60 gr

belega voska.3 gr

kitove masti.10 gr

mirbanove esence.1 kaplja

rožne esence.1 kaplja

mošusove esence.8 kapljic

želatine.'/a 9 r

(cena drog cca 7 Din)

Glicerinove in ricinove maščobe niso pripo¬
ročljive, ker tvorijo na laseh mazilasto prevleko.

Pomade, ki naj dado brkam trdnost, kakor n. pr.
vosek za brke, vsebujejo gumij in terpentinovo esenco^

Vosek za brke.

(nabavna cena drog 10 Din)

Olja za lase se razlikujejo od pomad v tem, da
so njih baze tekoče maščobe ali olja. Najbolj se rabi
mandljevo olje, manj dobro in cenejše je olivno
olje, ki ima to neprijetno lastnost, da rado postane
žarko. Najboljše olje je behenovo olje, ki se pri¬
pravlja iz behenovih orehov (Moringa pterygosperma);
je brez barve in okusa in ne postane kmalu žarko.

Rožno olje za lase.

Behenovega olja . 200 gr

rožne esence.4 kapljice

(Nabavna cena drog 25 Din)

Brilantine dajejo lasem in brkam lesk in gibkost.
So goste alkoholne raztopine maščobe ali glicerina,
parfumirane in razno pobarvane.

91

Brilantina.

Glicerina.15 gr

ricinovega olja.5 gr

vinskega cveta.80 gr

bergamottove esence.5 kapljic

esence iz oranžnih cvetov . . 1 kapljica
("Nabavna cena drog cca 10 Dinj

Pudri za lase so dandanes skoro popolnoma
izginili iz toaletnega repertoarja. Kvečjemu jih upo¬
rabljajo še v slučajih, kadar koža na glavi preveč
izloča in se lasje močno zlepijo. Če jih posujemo s
pudrom, ki vsrkava vlago, postanejo bolj suhi, volnejši
in se sproste. Navadno se rabi rižev in pšeničen
puder. Raba lasnega pudra nikakor ni priporočljiva,
ker so vse škodljive posledice, katere nastanejo po
rabi pudra v laseh in na koži glave, vsled težkega
snaženja toliko večje.

Splošno vlada mnenje, da striženje las podpira
njih rast. Kot vzrok navajajo, da majhni brki po britju
postanejo močni. To si razlagamo na ta način, da
britje učinkuje kot krajevno dražilo, čisto mehanično
in tako naganja lasne bradavice k večji delavnosti.
Pri onih, ki imajo kratke lase, lahko učinkuje striženje
na rast las, ker postane koža na glavi prostejša in
zraku, svetlobi in snagi pristopnejša. Zaradi tega je
dobro posebno otrokom lase večkrat ostriči. Striženje
koncev dolgih las pri damah pa nima na rast las no¬
benega vpliva.

S tem preidemo k opisu bolezni las in lasne
baze in njih zdravljenju.

Izpadanje las pojavlja se kot istočasen pojav
pri splošno slabem telesnem stanju in kot posledice
mnogih težkih bolezni, posebno tifusa.

Predčasno izpadanje povzroča pa tudi skrb, žalost,
trpljenje, pomanjkanje, razburjanje, pretežko duševno
delo, ekscesi itd., vsled izprememb krvnih cevi živcev,
lasnih papil in maščobnih žlez. Končno lokalni vzroki,
kakor gnojenje ali vnetja in nekatere kožne bolezni,
kakor mokri in suhi lišaj. Tudi visoka starost in neza¬
dostna nega las povzroča njih izpadanje.

92

Izpadanje pričenja navadno spredaj, vsled česar
nastane t. zv. visoko čelo. Drugod zopet prične na
sencih in temenu. Če se širi dalje proti tilniku, nastane

t. zv. Petrova glava.

Včasih se prične redčiti na temenu in dobi po¬
dobo tonzure.

Vzroki teh raznih oblik izpadanja las so v mno¬
gih slučajih popolnoma neznani. Podedovanost igra
včasih zelo važno vlogo. So družine, pri katerih se,
posebno pri moških, praviloma po dvajsetem ali tri¬
desetem letu pojavi pleša, pa naj bodo sicer bolni
ali zdravi, naj žive urejeno ali razburljivo življenje.

Čim brezuspešnejše je lečenje dedne pleše, tem
razveseljivejši in zanesljivejši so rezultati zdravljenja
pleše, ki jo je povzročila bolezen lasne baze.

Eden glavnih vzrokov izpadanja las je močno
lupljenje kože na glavi. Ta bolezen odgovarja poprej
opisanemu suhemu maščobnemu toku kože na obrazu.
Kakor ta bazira na kvalitativnih in kvantitativnih iz¬
menah izločenja maščobe maščobnih žlez. Zvedeli
smo, da se tvori ali prevelika količina prirodne ma¬
ščobe, ali da je izločena maščoba abnormalnih last¬
nosti. To se dogaja takrat, če se celice žlez ne izpre-
mene popolnoma v mast, pač pa grmadijo še večje
ostanke roževinastih sestavin. Maščobne žleze na¬
polnjene z roževinasto tvarino in prepojene z maščobo,
pritiskajo na sosedne lasne bradavice in ovirajo njih
tvorno delavnost. Razven tega pritiskajo na lasne
nožnice in s stalnim pritiskom rahljajo lasne korenine,
tako da lasje pri majhnem natezanju že izpadejo.

Poleg suhega maščobnega toka povzroča tudi
oljnati maščobni tok izpadanje las in se pojavlja sam
ali pa združen s suhim maščobnim tokom. Povečano
tvorjenje maščobe se jasno očrtuje na ta način, da
se lasje zde močno namazani in da so zlepljeni, kakor
bi bili s kakšnim oljem napojeni. Posledice so lahko
razumljive. Maščobna plast zabranjuje zadostno zra¬
čenje in izločanje, pritok krvi je zvišan, včasih v taki
meri, da povzroča vnetja. Subjektivno čutimo to stanje
kot močno srbenje kože. Pri nezadostni snagi in negi

93

las sledi nadaljno poslabšanje stanja. Delci prahu in
nesnage se prilepijo na kožo, vsa koža na glavi se
močno lupi in vse skupaj tvori z razkrojenimi pro¬
dukti maščobe in potu debele luske in z mastjo in
nesnago prepojene roževinaste plasti.

Zdravljenje oljnatega in suhega maščobnega
toka kože na glavi je isto kakor nega kože na obrazu.
V prvi vrsti je treba odstraniti preobilico maščobe.
Najblažja sredstva te vrste so alkoholne vode za
umivanje in neutralna mila. Tem lahko pridenemo
zdravilne primesi, ki izpreminjanje celic v roževino in
izločanje maščobe spravijo v prirodne meje ali pa
normalno napetost tkiva znova oživljajo.

Primeren za to je n. pr. čisti alkohol. Njega učinek
povečamo s primesjo smole in balzama, dalje s
primesjo salicilove kisline in resorcina. Od zdra¬
vilnih mil so priporočljiva posebno pri prekrvljenju
ihtiolova in katranova mila. Njih učinek je večji,
če pustimo peno po umitju posušiti. Izrečno pripo¬
minjam, da trajnega uspeha od teh sredstev ne
smemo takoj ali pa po kratki rabi pričakovati. To
zdravljenje, ki je pravzaprav pametna nega las, je
treba izvajati mesece in leta.

Tu navedena zdravilna mila si je dobro že na¬
rejena preskrbeti v lekarnah ali pa drogerijah. Koliko¬
krat naj se ta sredstva rabijo, se ravna po stopnji
doseženega uspeha. Čim prej postanejo lasje zopet
mastni, tem večkrat jih rabimo in obratno. Opozora-
vam, da v začetku tega energičnega zdravljenja lasje
v šopih izpadajo. Vendar naj se tega nikar nihče ne
ustraši, kajti ti lasje so tako ali tako že izgubljeni,
dočim bodo lasne bradavice, ki so še življenja in
tvorbe sposobne, po odstranitvi vse priteži lažje in
hitrejše zadostile svojemu namenu.

Špirit za lase

Salicilne kisline
vinskega cveta

(nabavna cena drog 14 Din)

94

Ihtiolovo milo (za lase).

Ihtiola .10

jedrnatega mila . ...90

(nabavna cena drog cca 5 Din

Katranovo milo (za lase).

Oleum Cadini.10

jedrnatega mila ........  90

katrana .5

(nabavna cena drog cca 6 Din)

gr

gr

gr

gr

gr

Milnati špirit.

Rožne vode.50 gr

parfema Rondeletia. 3 gr

mila.10 gr

vinskega cveta.100 gr

(nabavna cena drog cca 14 Din)

Katranovi opodeldok.

Stearovega mila.6 gr

oljnatega mila.4 gr

jedkega kalija.  '/a gr

vinskega cveta.80 gr

katrana.10 gr

lavandulove esence.V 2  gr

(nabavna cena drog cca 9 Din)

lhtiolovi opodeldok.

Stearovega mila.6 gr

oljnatega mila.4 gr

vinskega cveta.80 gr

ihtiola .10 gr

lavandulove esence. 'I 2  gr

(nabavna cena drog cca 9 Din)

Špirit za lase (pri večji tvorbi prhljaja).

Kaptola .. 1 gr

kloralhidrata. 1 gr

vinske kisline. 1 gr

ricinovega olja.V 3  gr

vinskega cveta 70 °/ 0 .100 gr

(nabavna cena drog cca 12 Din)

Špirit za lase (v pričetku tvorbe prhljaja)

Kaptola. 1 gr

vinske kisline. 1 gr

resorcina. 1 gr

salicilne kisline
vinskega cveta

0'7 gr
100 gr

(nabavna cena drog cca 10 Din)

Za odstranitev intenzivnejših bolezni lasne
baze, ne zadoščajo doslej navedena sredstva, izvzemši
kaptolove vode. Izvedeli smo, da pri suhem maščob¬
nem toku obraza ne zadoščajo za odstranitev lusk
mila in alkoholne raztopine, pač pa smo se morali
zateči k sredstvom, ki roževinasto plast močnejše
mehčajo in odločajo. To so alkalična mila in alka-
lije, katerih učinek je popisan v dotičnem odstavku.
Teh intenzivnejših sredstev pa ne smemo večkrat
uporabljati, ker se koža in lasje preveč suše in se
na ta način tvori več lusk. Blago učinkujoče sredstvo
te vrste je boraks in soda bikarbona. Alkalična
sredstva jemljejo lasem pri daljši rabi barvo in jih
rdečkasto nijansirajo. Da to zabranimo in tudi zaradi
tega, da se koža preveč ne posuši, moramo alkalične
raztopine in milnico čez nekaj časa s sprva toplim,
potem pa mrzlejšim izplakovanjem z vodo odstraniti
z las. Če je koža na glavi kljub temu zelo suha, jo
rahlo mažemo z lasnimi olji ali pomadami. Da ubla¬
žimo srbenje, lahko pridamo vsem vodam za lase
kloralhidrat.

Voda proti prhljaju I.

Sode bikarbone.

destilirane vode.

Voda proti prhljaju II.

Boraksa . •.

deževnice.:

10 gr
200 gr

Voda proti prhljaju III (pri srbečici)

Boraksa . .
kloralhidrata
glicerina . .
vode . . .

200 gr

(nabavna cena drog cca 4 Din)

Rožmarinova voda za^lase.

Kalijevega karbonata
rožmarinove vode .

Esprit de roses triple.100 gr

(Nabavna cena drog cca 27 Din)

96

Pri močni tvoritvi lusk se obnaša kot najučinko¬
vitejše sredstvo Hebrov alkaličen milnat alkohol.
(Glej poglavje V.) Ta združuje v sebi ojačajoči učinek
alkohola z učinkom alkalij, ki odvzema maščobo in
razkraja. Rabimo ga za umivanje z vodo kakor druga
mila, le da je potem potrebno dobro izplahovanje z
vodo, ker je peno zelo težko spraviti iz las. Zaradi-
tega je dobro, če ga rabimo v kopeli, enkrat ali dva¬
krat v tednu. Koža je potem zmirom zelo suha in
napeta in treba je njo kakor tudi lase po vsaki ko¬
peli najprej dobro osušiti in potem namazati z mastjo.
Masti v to svrho je dobro primešati kakšen lek. Za
obnovo normalne delavnosti kože in žlez je dobro
žveplo.

Žveplena pomada.

Žveplenega cveta . 5 gr
svinjske masti . . . 45 gr
bergamottove esence . 5 gr

Mazanje z žvepleno mastjo ali drugimi, rast las
pospešujočimi sredstvi se ne vrši na isti način, kakor
mazanje z navadnimi olji. Ker so te maščobe name¬
njene predvsem koži na glavi, jih je treba s čopičem
ali majhno ščetko v kožo dobro vmesiti.

Z žveplom smo prešli k pravim sredstvom, ki
pospešujejo rast las. Po učinku razlikujemo dvoje
vrst: prva steza in poveča elasticiteto in napetost kože.
Zaraditega se rabi pri srbeči, s krvjo močno prepo¬
jeni ali pa pri mehki, mastni in ohlapni koži. Druga
vrsta so dražila, ki z zvišanjem dotoka krvi in hra¬
nilnega soka povzročajo lahko vnetje kože, s čemur
oživljajo nezadostno delavnost tvornih žlez. Zaraditega
se rabijo pri gladki, beli, malo sočni, tenki koži.

K prvim spada razven že imenovanih alkoholič¬
nih, balzamičnih, smolnatih, katranovih in žveplenih
sredstev tanin in kininova skorja. Te tvarine mo¬
rajo priti seveda v neposredni stik s kožo na glavi.
Zaradi tega je predvsem potrebno, da bi bila lasna
baza brez maščobe in snažna. Če so na koži plasti
maščobe in roževine, jih zmehčamo najprej s svežim
oljem ali ribjo mastjo, nato odstranimo z milom ali

7

97

alkalijami maščobo in potem šele podajamo na kožo
sredstva, ki pospešujejo rast las.

Voda za lase.

Tanina ....  •.10 gr

rožne vode.50 gr

vinskega cveta . •.100 gr

(nabavna cena drog 11 Din)

Pomada za lase. (Po Lassaru).

Kinina. 4 gr

pilocarpina. 2 gr

žvepla (v prahu).10 gr

peruanskega balzama ....  20 gr

govejega mozga .......  100 gr

(nabavna cena drog cca 25 Din)

Eau de Quinine. (Tanin-kininova).

Kinina.  5 gr

tanina. 5 gr

karmina. 1 gr

neroliove esence.*/ 2  gr

muškatne esence .......  ’| 2  gr

alkohola.10 gr

rožne vode.100 gr

vode iz pomarančnih cvetov .100 gr
(nabavna cena drog 16 Din)

Kininova voda za lase (Hager)

Kinina.10 gr

ocetne kisline ledene.'/a gr

karbolne kisline . ..*/ 2  gr

Hofmanovega balzama ....  20 gr

glicerina.  30 gr

ricinovega olja.100 gr

(nabavna cena drog cca 14 Din)

Sredstva, ki dražijo kožo so:

Cantharide (španske muhe), veratrin (iz semen Sa-
badile), sabinino olje (iz Juniperus sabina), Capsicum,
eukaptova esenca, mravljinčji alkohol, terpentinova esen¬
ca, amoniak, peruvijanski balzam in gorčično olje.

Špirit za lase I.

Sabininega olja.15 kapljic

vinskega cveta.40 gr

98

Špirit za lase II.

Veratrina. 0'3 gr

vinskega špirita.120 gr

lavandulovega špirita ....  20 gr

glicerina .  20 gr

(nabavna cena drog cca 17 Din)

Maža za lase.

Peruvijanskega balzama ....  5 gr

eukaliptove esence.2 gr

žvepla.10 gr

pomade . ..80 gr

(nabavna cena drog cca 9 Din)

Špirit za lase.

Tinkture capsici.15 gr

kolinske vode . ..80 gr

(nabavna cena drog 8 Din)

Vsa ta sredstva, posebno koncentriranejša (lasni
alkohol), natiramo na gola ali zredčena mesta, potem ko
smo namazali kožo z maščobo. Kjer gledajo doslej
še fini laski iz kože, tam imamo lahko upanje na
uspeh; kjer pa las sploh ni več in so lasne bradavice
odmrle, ni mogoče pričakovati uspeha.

Za vzrok pleše navajajo včasih učinek rastlinskih
mikroorganizmov, bacilov in kokov. Vsled tega so
priporočali sredstva, ki uničujejo bakterije — karbo-
lovo kislino in sublimat. To metodo je uvedel
prof. Lassar. Kdor ima zadosti časa in vztrajnosti, naj
jo poizkusi. V prvih osmih tednih se izvaja dnevno,
pozneje pa zmirom redkejše.

Lassarovo zdravljenje.

1. Mazanje ali trenje s Hebrovim alkalič¬
nim milnatim alkoholom ali Bergerovim ka~
tranovim milom 10-15 minut; oplahniti s toplo,
potem z mrzlejšo vodo. Na to:

2. Umivanje z raztopino :

Karbolne kisline. l‘l 2  gr

vode .100 gr

glicerina.50 gr

kolinske vode.50 gr

7 *

99

potem 3. trenje z lasnim alkoholom:

naphtola.1 qr

vinskega cveta. 200 gr

in končno 4. mazanje z oljem za lase :

Salicilne kisline.2 gr

benzoove tinkture.3 gr

mandljevega olja ..... 100 gr

Posebna vrsta izpadania las je tako zvano krož¬
no izpadanje las (Area Celsi). Obstoji v tem, da
na enem ali pa več krajih na glavi izpadajo brez zu¬
nanjega vzroka v kratkem času vsi lasje. Gola mesta so
zmirom okrogla, kakor s šestilom začrtana. Koža se
zdi popolnoma normalna, kvečjemu malo bleda in
tenka. Za vzrok se navajajo mikroorganizmi ali pa
živčne obolelosti. Daši traja ta bolezen tedne, pa tudi
mesece, vendar praviloma ni nevarna, ker lasje končno
zopet popolnoma zrastejo. Le v izjemnih slučajih se
izpadanje neprestano širi, dokler ne zaseže celega
telesa. V tem slučaju je potrebno iskati pomoči pri
zdravniku, ki predpiše predvsem rabo imenovanih
dražilnih in desinfekčnih sredstev, masažo in elektri-
ziranje kože na glavi.

Splošno je znano, da se včasih gotove plesnobe
vselijo v kožo na glavi in v lase ter zelo škodujejo.
Te bolezni imenujemo lišaj brk ali Favus. V teh
in dvomljivih slučajih se priporoča vprašati zdravnika
za svet, prej, predno se bolezen dalje ne razširi.
Njena odstranitev je zmirom težavna, včasih popol¬
noma nemogoča.

Doslej smo govorili izključno o boleznih lasne
baze in njih posledic, v nadaljnem pa bomo omenili
par izprememb las samih.

Včasih vidimo tudi pri bujnih laseh, da so posa¬
mezni lasje krhki, silno lomljivi in brez leska. Če pa
motrimo natančno površino kože na glavi, vidimo, da
ni gladka in napeta, pač pa neravna, razpokana in
ohlapna. To stanje se pojavi vsled pomanjkanja ma¬
ščobe, pogostega umivanja z alkoholičnimi mili ali pa
iz grobega česanja in krtačenja. Tem škodljivim učin*

100

kom se lahko izogne z zadostnim mazanjem in redno
nego las.

Suhi, včasih tudi gladki in navidez zdravi lasje
so večkrat na koncu razcepljeni na enega ali več
delov. To stanje ni nevarno in izginja samo po sebi,
če se konce večkrat pristriže, če se lasje zadostno
mažejo in češejo previdno z mehko ščetko in gladkim,
redkim glavnikom.

Končno omenjam še eno bolno izpremembo las,
ko se lasno stebelce na enem ali več mestih napihne
v male vrečice. Najbolj pogosto vidimo to bolezen
na brkih. Je zaraditega neprijetna, ker so lasje ali
brki na napihnjenih mestih tako lomljivi, da se pri
najmanjšem pregibu zlomijo. Ta bolezen je nenavadno
trdovratna, a jo je lahko odpraviti. Če zboli mnogo
las, izgledajo na pr. brki kakor oglodani. Najboljši in
najzanesljivejši lek je pogosto striženje do golega in
britje.

Če zaključimo vsa dosedanja izvajanja, vidimo,
da je najboljše sredstvo zoper predčasno izpa¬
danje las skrbna, razumna nega las. Če se pa
pojavi popolna pleša, potem je vsaka žrtev časa
in denarja, da bi jo odstranili, brezsmiselna in brez¬
uspešna. Pri močnem izpadanju las je treba natančno
ugotoviti stanje las in lasne baze, če je mastna ali
suha, mnogokrvna ali slabokrvna, če se lupi ali je
gladka, če je ohlapna in mehka ali neprožna in tenka.
Sele na podlagi na ta način pridobljenega spoznanja
je mogoče določiti smotreno zdravljenje.

O mrčesu na glavi in o posledicah iz tega iz¬
hajajočih, glej odstavek o mokrem lišaju v tretjem
oddelku.

Dobri preparat, prodajan že gotov, ki pospešuje
rast las, je:

Eau de Cologne piloeome vsebuje:

Listov Jaborandi.20 gr

vinskega cveta.100 gr

kolinske vode.100 gr

Preobilna rast las ali dlačic redkejše vzbuja
skrbi, kakor pa predčasno izpadanje. Kljub temu mo-

101

ramo včasih odstraniti lase, ki so odveč. Zamislimo
si mlado damo, katere lepi obraz in fina polt kaže
vidne znake rastočih brk, ali ki ji kaze rame, tilnik in
prsi dolge, barvaste dlake. Nežen puh na gornji ustnici
sicer ni zmirom lepoti nevaren, včasih daje licu celo
pikanten izraz — toda to je končno stvar okusa.

Poprej priljubljeno izdiranje las en masse s po¬
močjo smolnatega obliža ali posameznih s pinceto,
je zaradi bolečin popolnoma opuščeno, enako tudi
sežiganje z ognjem. Britje tudi ni priporočljivo, ker
traja učinek le kratek čas, lasje so pa potem močnejši
in potemne in koža dobi modrikast ton. Dlake, ki so
odveč, odstranjujemo najboljše s kemičnimi sredstvi.

Spojine kovin alkaličnih zemelj (kalcium,
baryum, strentium) z žveplom uničujejo roževi-
naste tvore. Lasno tvarino mehčajo in izpreminjajo v
mehko, mazilasto, brezbarvno kašo, ne da bi preveč
učinkovale na kožo. Njih učinek je močnejši od na¬
vadnega britja. Ker pronicajo globlje, tako da eno
uničenje dlačic zadošča za par tednov. Način rabe
je različen in se ravna po formi, v kakršni rabimo
sredstva. Z vodnatimi raztopinami izdatno natiramo
lase; z mastjo ali pasto mažemo dotična mesta pri¬
bližno kakor nož na debelo, pustimo mazilo 5 — 10
minut na koži, potem jo pa s topo žlico odstranimo;
nato umijemo kožo z mlačno vodo. Boljša so sredstva
v praških. Rabimo jih na ta način, da jih pred vsako
rabo z vodo, apnenim mlekom ali beljakom zamesimo
v mazilo, ki ga po zgoraj navedenem načinu mažemo
na kožo.

Eno najblažjih, neškodljivih in precej učinkovitih
sredstev je kalciumsulfid. Če ga rabimo kot pasto,
moramo testo takoj ko je gotovo zapreti v posodo,
kamor ne prihaja zrak, ker se na zraku razkraja.

Prašek za odstranjevanje vlak.

Kalcium sulfida.20 gr

glicerinove masti.10 gr

Skrobove moke.10 gr

citronove esence.0 3 gr

(nabavna cena drog cca 4 Din)

102

Pasta za odstranjevanje vlak.

Kalcium sulfida.20 gr

glicerinove masti.10 gr

škrobove moke . . ..10 gr

citrono ve esence.10 gr

(vode toliko, kolikor je treba za napravo paste)
(nabavna cena drog cca 6 Din)

Mazilo za odstranjevanje dlačic mora se takoj
uporabiti, ker se hitro razkraja.

Najintenzivnejše učinkuje arzenov sulfid v spojini
z živim apnom, vsled česar ga mnogo rabijo pri zelo
trdih laseh. To sredstvo se prodaja pod imenom Rhusma.
Pri stiku z vodo se tvori kalciumsulfid, ki lase hitro
uničuje in kožo močno draži. Ker vsebuje arzen, je
strupen.

Rhusma se z vodo zamesi v mazilo, položi na
kožo in čez par minut umije.

Vnetja kože, ki pri tem nastanejo po rabi teh
sredstev, lečimo na že znan način.

Zanesljivo, trajno odstranjenje dlačic s pomočjo
elektrike smo že omenili v odstavku o materinskih
znamenjih.

Barvo las določa barva in količina pigmentovih
zrnc v tvarini skorje. V višji starosti, včasih še poprej,
se postopoma prenehajo tvoriti barvilna zrnca; pojavi
se osivelost in sicer izprva navadno na sencih, potem
po celi glavi in končno na dlakah celega telesa. Las
izgubi barvo od korenine, tako da je v gotovem času
na pol barvast na pol pa bel. Črni lasje sive hitrejše
in poprej kakor svetli in se zde čisto beli- ali srebrni.
Vtis sive barve las nastane zaradi tega, ker eksi¬
stirajo razven belih še barvasti lasje. Plavi izgub¬
ljajo barvo počasi. Ne sive tako lahko in so zaradi
tega še gotov čas rumeno-sivo nijansirani. Lasna papila,
ki je prenehala producirati barvaste lase, ne doseže
nikdar več svoje normalne delavnosti; rastoči lasje
ostanejo zmirom beli.

Vzroki so razni, med njimi mnogi isti, kakor pri
izpadanju las. Trdijo tudi, da so lasje vsled žalosti,
skrbi ali strahu »črez noč« osiveli. Razjasniti teh slučajev

703

ni mogoče in nekateri zdravniki sploh taje njih eksi¬
stenco. Toda nekateri slučaji podobne vrste so po¬
polnoma verodostojni, da o njih resničnosti ne gre
dvomiti, n. pr. lasje nesrečne kraljice Marije Antoniete
so baje v noči pred usmrtitvijo osiveli. Profesorja Lan-
dois in Mosler sta opazovala mladega moža, ki je
po napadu besnosti osivel. Še zanimivejši je slučaj
dr. Alberta, ki je opazoval, kako so pri neki dami
tekom težke bolezni krasni rujavi lasje postali popol¬
noma rdeči (domneva, da so bili lasje obarvani, je
popolnoma izključena).

V večini slučajev so pa to netočna opazovanja.
Skoro vsakemu od nas se je gotovo v življenju pri¬
merilo, da je pri slučajnem srečanju opazil, da se je ta
ali oni hitro postaral ali zelo »osivel«. Najbolj verjetno
je sivel že dolgo, le mi nismo tega opazili. Če bi onega
znanca medtem zadelo kaj hudega, če bi ga uničile
skrbi, ali bi se prestrašil, bi gotovo vzrok njegove
osivelosti pripisovali dotičnim okolščinam —tako nasta¬
jajo podobne vesti in govorice.

Omeniti moramo še posebno vrsto osivelosti, nam¬
reč pobelitev posameznih čopov, ali omejenih lasnih
skupin; ta pojav je isti kakor poprej popisana omejena
kožna izguba barve (vitiligo). Ta brezbarvna mesta se
lahko pojavijo po vsem telesu; njih najpriljubljenejši
kraj so pa lasje na glavi in brke. Lasje postanejo
vsled tega popolnoma šareni.

Edino sredstvo, da bi dobili lasje drugo barvo
od prirodne je barvanje las. V slučaju predčasne ali
baš omenjene omejene osivelosti gotovo ne bo no¬
beden razumen človek zameraval nekomu, ki si barva
lase. Drugače je, če kdo s prirodno, še ohranjeno
barvo ni zadovoljen in si zaradi tega ali pa iz želje
po spremembi drugače barva lase. Toda tudi to je od¬
pustljivo, ker se barvanje las lahko vrši brez najmanjše
škode za zdravje in lepoto. Na vsak način pa je iz
estetičnih ozirov treba zavreči barvanje las pri ljudeh,
katerih starost odgovarja osivelosti, kajti nespametno
je, če se starci sramujejo belih las, če se prostovoljno
odrekajo tega častivrednega in spoštovanja vzbuja-

104

jočega znamenja, da bi se zdeli mlajši; to ravnanje
je smešno, če premislimo motive, ki jih k temu za¬
peljujejo in ki jih ni treba podrobnejše omenjati.

Barvila za lase so po večini raztopine raznih
snovi, ki pri dotiku z lasmi, pod vplivom zraka in
svetlobe, ali pa vsled istočasne uporabe drugih raz¬
topin tvorijo kemične spojine raznih barv. Ker se
koža obenem enako obarva, je treba zabraniti, da ne
pride barvilo na kožo. Pri rabi vodnih raztopin je
tudi priporočljivo sosedne dele kože na lasni meji
čuvati proti barvilu na ta način, da jih namažemo z
maščobo. Obenem je treba zavarovati proti barvilom
roke z nepropustnimi rokavicami.

Ker je lase mogoče barvati le do površja kože,
je jasno, da so novo rastoči lasje brez umetne barve.
Zaradi tega je treba barvanje večkrat ponavljati, ra¬
vnaje se po hitrejši ali počasnejši rasti las. Iz tega
razvidimo, da je utešitev nečimurnosti tudi v tem slu¬
čaju združena z mnogimi neugodnostmi in izgubo časa.

Zelo enostavno in komodno je priljubljeno, zdaj
že precej vsakdanje barvanje las plavo, ki je opravljeno
z enostavnim namakanjem las v dotični raztopini, ne
da bi bilo treba kožo posebej čuvati. Enako udobno
in lahko se počasi in ne preveč intenzivno pobarva
lase temno. Za to rabimo pomade iz živalskih masti,
ki vsebujejo nekaj žvepla in železa. Taka sredstva so
jajčno olje in mast iz govejih parkljev. To jajčno olje
dobimo s stiskanjem kurjih trdo kuhanih rumenjakov,
mast pa, če kuhamo goveje kosti, ali pa napravimo
s pomočjo bencina ekstrakt iz njih. Lasje potemne
tudi po daljši rabi svinčenega glavnika, ker se s spa¬
janjem svinca s prirodnim žveplom, nahajajočim se
v laseh, tvori črni svinčeni sulfid. Svinca pa v drugi
formi ne smemo nikdar uporabljati v kozmetične
svrhe. Na nevarnost tega početja smo .opozorili že
pri opisu lepotil.

Končno naj omenim, da je pred barvanjem treba
lase osnažiti in z umivanjem z milom ali pa sodo
popolnoma odstraniti maščobo, ker se sicer pojav¬
ljajo razne barvne nijanse in se nikdar ne doseže

105

lepe, prirodne barve. Da bi lasje po umivanju ne
postali mastni, jih je treba utirati z brisačo, da se
hitrejše posuše, ali pa namazati z etrom ali alkoholom,
hitro izhlapevata. Ce rabimo barvila v obliki masti,
ni treba poprej odstraniti maščobe z las.

Sredstva za barvanje las so:

Henna ali alhenna, rumeno barvilo iz listov Law-
sonie inermis, ki jo v celem Orientu rabijo za bar¬
vanje las in nohtov. Z mazilom, pripravljenim iz
henninega praška in vode se barvajo lasje oranžno.
Barva ni prirodna. Če pa tako pobarvane lase po¬
barvamo še z mazilom, pripravljenim iz praška indigo
listov — vsako tu navedeno barvanje naj traja pri¬
bližno eno uro — dobe lasje krasno črno barvo.
Zmes enega dela henne in treh delov praška iz
indigo listov barva lase po trajanju učinka svetlo-
rujavo (čez eno uro), temnorujavo (čez dve uri).
Zaradi nezanesljivosti to sredstvo ni priporočljivo.

Sveže lupine nezrelih orehov barvajo lase
temnorujavo.

Pirogalova kislina je važno barvilno sredstvo,
ki samo po sebi ali pa v spojini s kovinami barva lase
temno in v spojini z alkalijami rdeče do rjavordeče.
Ker je ta kislina zelo strupena, ni pripravna za po¬
gosto in izdatnejšo rabo.

Anacardium se pridobiva iz sadu Anacardium ofi-
cinale. Temeljito osnaženi lasje se namažejo z alkoho¬
lično raztopino anacardieve tinkture in ko so suhi, po-
krope s pomočjo razpršača z razredčenim amonijakom.
Posledice so zelo dobro in trajno črno obarvani lasje.

Od mineralnih substanc se rabi lapisa, kromkalija,
hipermangana, medenih, železnih, svinčenih soli, soli
nikla, kadmija, cinka, vodikov, super oksid itd.

hipermangana .150 gr

destilirane vode. 2000 gr

Navedena raztopina barva vse organične tvarine
rujavo in sicer po eno ali večkratni rabi svetlo ali
temnorujavo. Kot sredstvo, ki odstrani barvo, služijo
vse kisline, predvsem raztopine citronove in solne

106

kisline. V isto svrho se lahko rabijo tudi citronove
zrezke le, da ne sme biti barvna raztopina preveč za¬
sušena.

Najboljše, trajno in neškodljivo sredstvo je lapis
posebno v spojini z zgoraj omenjeno pirogalovo ki¬
slino ali z raztopinami žvepla.

Za barvanje na črno I.

Najprej se namažejo lasje z raztopino št. I., po¬
tem se rahlo obrišejo in še vlažni namažejo z razto¬
pino št. II. Če je barva presvetla, se lahko pobarva
lase še enkrat z raztopino št. II., da dosežemo želje-
no nijanso.

Tudi za barvanje las rujavo rabimo raztopino la-
pisa, če ji pridamo amonijak. Čim več vsebuje amo¬
niaka, tem bledejši so lasje, čim manj, tem temnejši

•-

Za barvanje rnjavo.

I. ("temno rujavoj

Pirogalove kisline ....  5 gr

destilirane vode ....  180 gr
vinskega cveta.160 gr

II. (svetlorujavo)

lapisa .12 gr

salmiakovega špirita . . .100 gr
destilirane vode. 300 gr

107

Nadaljna sredstva za barvanje rujavo, eventuelno
rdečerujavo so sledeča:

I.

Modre galice.20 gr

destilirane vode.100 gr

s pridatkom amonijaka dokler se svetloplavi sediment ne

razpusti,

II.

Lapisa.1 gr

modre galice.1 gr

amonijaka.25 gr

destilirane vode.75 gr

III.

Naturnega sulfata.8 gr

destilirane vode ........  80 gr

Vsi srebrni preparati (lapis), naj se hranijo v tem¬
nih steklenicah, ker se na svetlobi razkrajajo.

Barvanje las plavo (blond) je zelo enostavno.
Lase močimo vsak dan s spodaj navedeno raztopino
in prenehamo takrat, ko dosežemo željeno stopnjo
svetlih las.

Vodikovega superoksida . . 10 gr
vode .100 gr

Predno se odločimo za rabo kakšnega barvilnega
sredstva, ki ga nismo še z lastno izkušnjo preizkusili,
priporočam, da se zmirom poprej preizkusi barvilo le
na čopu las. Če ta poizkus ne zadovolji, je zmirom lažje
prebarvati ali odstraniti ta čop las, kakor pa vse po
celi glavi.

108















'I


NRRODNR IN UNIUERZITETNR
KNJI2NICR

Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

494815