feRtZJF KRALJICA SLOVENIJE / prosi za nas I MARIJA POMAGAJ, Odrešenikova in naša mati, ti znamenje upanja in tolažba potujočemu božjemu ljudstvu! — Skozi vso našo zgodovino smo čutili tvojo materinsko roko. Od nekdaj te je naše slovensko ljudstvo častilo kot Pomočnico kristjanov ter se v miru in vojni z zaupanjem zatekalo k tebi. — Priporočamo ti danes sebe, naše družine, naše rojake širom po svetu, našo Cerkev in našo domovino. Pomagaj nam, da bi postali kras slovenskega naroda in neutrudni delavci za pravičnost, mir in ljubezen v svetu. — MARIJA POMAGAJ, ostani z nami in prosi za nas! Amen. Pokojni škof LENIČ ■k a ^ * THOUGHTS LETO —YEAR 40 JUNIJ 1991 misli LKl J^egistered by Australia Post — Publication No. VAR 0663 Naslovna slika: Med našimi slapovi je že zaradi Prešernovega "Krsta pri Savici" najbolj znan slap Savica. + + + RES živimo v izrednih časih. Toliko je sprememb in tako naglih ter včasih nenavadnih,da jim še dnevniki komaj sledijo. Kaj šele tedniki, da o mesečnih izdajah sploh ne govorim. In MISLI so mesečnik. Nekateri bralcev omenjajo od časa do časa, da so zaradi zakasnitve v našem listu tudi novice pozne. Priznam, da me včasih zapeče vest zaradi zamud in res ne vem, kako bi povedal bralcem svojo iskreno željo priti z Ustom na začetek meseca. Če in kdaj se mi bo to posrečilo, je ob ostalem delu zelo vprašljivo. A novice v MISLIH niso dnevne novice, ki bi izpodrivale ena drugo.So bolj poročila, za katera je več ali manj vseeno, ali jih zveš danes ali teden kasneje, razen v izrednih primerih. Zato je lahko res razočaran vsak, ki v MISLIH pričakuje novice v pravem pomenu besede. Bo pa z naših strani zvedel o posebnih dogodkih, obletnicah in smrtih znanih imen med Slovenci doma in po svetu in o podobnih dogajanjih. O življenju med avstralskimi Slovenci iz meseca v mesec so vse številke MISLI in vsi letniki od prvega do sedanjega nepogrešljiv vir za nekoga, ki raziskuje in piše o naši skupnosti. Toliko v vednost tistim, ki tožijo, da so za smrt znanca zvedeli šele po dveh tednih. Tudi če bi mesečnik izhajal redno, bi bilo smrtno poročilo nekoga, ki je umrl tik po zaključku prejšnje številke, pač že staro. Zato t/MISLIH ne iščite vabila na pogreb! - Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. DEL (SLOVENIAN LAN GAUGE MANUAL, PART I. je dospel iz ZDA in je spet naprodaj. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbr? ne bo. Izdal Slovenian Research Center of America - ( ena 12. dolarjev. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) A. L. Ceferin (ed.) — ('ena I 1. dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) Cena knjižice z audio - kaseto vred (>. dolarjev. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. Komac - Škrlj Čakamo nove pošiljke. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga esejev Dr. Marka Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10. dolarjev. LJUDJE POD BlCEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom skupaj 12. dolarjev. Čakamo nove pošiljke. ŠKOF ROŽMAN, 1., II. in III del Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti, ('ena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40. dolaijev. (Posamezne knjige: 7. ,9. in zadnja 28. dolarjev.) STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, I del Odlična študija razvoja dogodkov 1941 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozalozba v Rimu. Cena 13. dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgi. Ignacija Kunstlja. Cena 2. dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2. dolarja. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomač Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. Cena 2. dolarja. PISMA MRTVEMU BRATU (cena 12.- dol.), topli spomini na brata; PRED VRATI PEKLA (cena 8,- dol.), o zaporih po vojni - F. Sodja CM VOJNA IN REVOLUCIJA Roman I ranka Ullkviča na 708 straneh je izšel v Argentini ( ena broširani knjigi je 15. dolarjev. CASOMER ŽIVLJENJA - Avtobiografska razmišljanja je zapisal l.ev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini Cena 13. dolarjev. CERRO SHA1HUEQUE Pisatelj je naš argentinski planinec Vojko Arko in to ni njegova prva knjiga o gorah, ( ena 10. dolarjev. mitli III H (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly In Slovenian Language. — Informativni mesečnik za versko In kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. — Ustanovljen (Establlsh-ed) leta 1952. — Publlshed by Slovenian Franciscan Fathers In Australla. — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji. - Urejuje in upravlja (Editor and Manager)F R.BASIL A.VALENT|NE,O.F.M.,M.B.E.,BARAGA HOUSE 19 A'BECKETT ST.,KEW,VIC. 3101 - Tel. (03)853 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 — Naročnina za leto 1989 (Subscrlptlon) $ 8.— , Izven Avstralije (Overseas) $ 18. — ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča vAvstralljl. - Rokopisov ne vračamo.— Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. — Za članke objavljene s podpisom od govarja pisec sam. — Stava In priprava strani (Typ|ng and lay out): MISLI, 19 A'Beckett Street, K ew, Vic.3101 — Tisk (Prlntlng): Dlstlnctlon Prlnting, 164 Victoria Street, Brunsvvlck, Victoria 3056. Telephone: (03) 387 8488 božje Imisli LZ N 'v| • 'J «n ^ št. V> človeške e ii c..- JUNIJ 1991 Bog te živi, Slovenija! —Iz Naše luči — stran 129 Zgodovinski spomin — pesem — Stanko Janežič — stran 130 Kri bo v naše odrešenje — Škof G. Rožman — stran 130 Junijska razmišljanja — Dr. M. Kremžar — stran 131 Lipa sprave — Pogovor s S. Vezjakom - stran 133 Sveta maša — gostija? — Iz Duh. življenja - stran 134 Ob spominu na vrnjence — Stanislav Klep — stran 136 Središče svetih Cirila in Metoda v Melbournu — P. Bazi lij — stran 139 Izpod Triglava - stran 142 Sveto pismo — odlomek meseca Božje kraljestvo - P. Niko - stran 144 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 146 Premakljivi svečnik — roman — Lojze Kozar — stran 147 Naše nabirke — stran 147 Človek za vse čase — Roman Kuralt — stran 148 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 150 Doma na obisku — Jožica Gerden — stran 152 Z vseh vetrov — stran 154 Kotiček naših mladih - stran 156 Križem avstralske Slovenije — stran 157 Uvoženo iz dežele , pod Triglavom — stran 160 Bog te živi, Slovenija! DNE 26. junija bo prišlo, če bo prav, do samostojne in neodvisne države Slovenije. Ker je v sedanjem jugoslovanskem kotlu prav vse mogoče, je sicer možno tudi to, da nas ta datum le ne bo raz družil, a slejkoprej bo le do tega prišlo. Z razdružitvijo bo najbrž še najmanj težav na mednarodni ravni, ko bo treba dobiti zlasti na Zahodu priznanje nove slovenske države. Sicer bi imel mednarodni svet rad z jugoslovanskimi narodi kar najmanj težav, zato bi mu bilo najbolj vleč, če bi Jugoslavija ostala skupaj. Vendar prihaja tudi že v svetu, hvala Bogu, vedno bolj do veljave spoznanje, da imajo posamezni narodi Jugoslavije pravico razdružiti se s sedanjo tovarišijo. Teže bo najbrž slovensko slovo v Jugoslaviji sami, saj bo z njim Srbiji padel v vodo njen sen o veliki Srbiji, visokim srbskim in črnogorskim oficirjem, ki jim je tudi Slovenija rezala kruh in dajala streho, pa sladko življenje. V Sloveniji sicer razdružitev sama ne bo naletela na ovire: narod se je s plebiscitom malone enoglasno izrekel zanjo, a velike težave bo povzročalo prehajanje iz 45-letnega totalitarizma v demokracijo. Te težave so predvsem v zvezi z gospodarsko krizo, ki se že zarisuje na slovenskem nebu. Cene rastejo, brezposelnost je vedno velja. V tem težkem trenutku, ko bi morali vsi v Sloveniji storiti vse, da bo mlada, demokratična dežela cimprej zadihala iz polnih pljuč, si bivši oblastniki in njihova tovarišija dovolijo to, da krivijo sedanjo oblast za gospodarsko zmedo. Še bolj neodgovorne se kažejo s tem, da novo oblast ovirajo pri njenem prizadevanju za ozdravitev gospodarstva, ki so ga oni sami pripeljali na boben. Seveda, kolca se jim po oblasti, zato si skušajo nabirati točke za prihodnje volitve, pa'čeprav za ceno nizkih udarcev. Tovarišem uspeva njihovo početje predvsem zato, ker je večina obveščevalnih sredstev še vedno v njihovih rokah. Vendar se tudi v tem oziru ze svetlika: predsednik slovenske vlade je zamenjal nekaj ljudi v vladnih informacijskih uradih in v kratkem se obeta izid novega dnevnika, SLOVENCA, ki bo v rokah demokratov. Oboje, zamenjani ljudje in novi časopis, bo pomagalo prezračevati slovenski prostor, čeprav bo pot še dolga. V pričakovanju velikega koraka Slovenije na pot neodvisnosti in samostojnosti ter vedno večjega in pospešenega Širjenja njenega prostora svobode, družbene in gospodarske, ji želimo ves božji blagoslov! jJz NaSg [ui^ ZGODOVINSKI SPOMIN Bdijo nad grobovi in zvesto pričajo. Slišimo krike umirajočih in roteče vzdihe, vonjamo toplo naročje zemlje in blizko drhtenje neba. Še vedno smo tam, med vami, tudi nas podirajo streli, skupaj rastemo v rdeče zeleno gomilo — spomenik narodne mržnje in krutosti. Naši otroci doraščajo, njihove resnicoljubne oči grebejo v prst, vse bolj jih vznemirja zgodovinski spomin . . . Stanko Janežič Ob spominskem križu pred največjim grobiSčem v Kočevskem Rogu iv BOŽJA PRA VIČNOST da krvi nedolžnega, ki se je po krivdi morivca prelila, odrešilno moč -in to v moči in zasluženju najbolj nedolžne in svete krvi, ki je bila kdaj prelita: odrešilne krvi Jezusove. V vsaki nedolžno preliti krvi je zasluženje in odrešenje, posebno v krvi mučencev, ki so bili mučeni in ubiti iz sovraštva do vere, do Cerkve, do Boga. Ta kri je dragocen zaklad v božjih očeh. Ta kri ni tekla zastonj, čeprav morda ni nobenega vidnega uspeha doslej imela - čeprav bi bili s krivdo krvi omadeževani morivci zmagali - zastonj ni! Počakajmo, kakor čaka sejavec, ki je položil seme v zemljo, da vzkali in začne rasti. Mnogo nedolžne slovenske krvi je bilo prelite od črnih, rjavih in rdečih sovražnikov - srca se nam krčijo, ko se spominjamo - a na to kri se opira naše najtrdnejše upanje. Ta kri bo našemu narodu v vstajenje, ne v smrt, v osvobojenje, ne v suženjstvo, v zasluženje, ne v kazen - v končno odrešenje. To je naša trdna vera, ki jo izrekamo ob slovesnem spominu na one, ki so morali preliti svojo kri, da nam zasije boljša in lepša svoboda. + GREGORIJ dr. ROŽMAN, škof ljubljanski, dne 4. junija 1950 v Clevelandu, ZDA. Široko odprte oči starih hiš in cerkva, globeli, zelenic, potokov in dreves žalostno strmijo v nas in tiho sprašujejo, če nismo pozabili. DR.MARKO KREMŽAR : Junijska razmišljanja DOŽIVLJAMO izredne čase .. . Kri mučencev pa skrito trpljenje izmučenih pričenjata poganjati vidne sadove po mnogih deželah. Pričevanja, ki so se zdela skozi desetletja kakor klici brez odmeva, budijo ljudi k razmišljanju. Tudi v slovenskem narodu dozoreva rod, ki resnico spoznava in jo izpoveduje v besedi in dejanju. To je rod spoznaval-cev ... PRED našimi očmi se ruši orodje totalitarnih sistemov, stara zmota izgublja nekdanjo privlačnost, laž se umika resnici, grobovi žrtev niso več skrivnost, njih smrt ni več objokovana in njih zvestoba ni več slavljena le zunaj domače dežele; rojake, ki so se uprli pred desetletji komunističnemu terorju, vse redkeje imenujejo izdajalce. In vendar... Temelji, ki si jih je zgradil propadajoči sistem, še stoje, malokje na svetu se je posrečilo že odpraviti organe nekdanje prisile. "Zgrajeni kadri" preimenovane nosilke političnega monopola še obvladujejo cela območja družbene dejavnosti, zmota spreminja svoj videz, laž se skuša ohraniti s pomočjo polresnice, mnogi doma obsojajo zločin, a še verjamejo zločincem. Žrtvam bi nekateri radi postavili spomenik, a jim niso pripravljeni vrniti časti in preživeli naj bi se zadovoljili s "priznanjem", da so se borili za dobro stvar na napačni strani. .. Ali res mislijo celo nekateri od tistih, ki so se z dobrim namenom bojevali, pa so prevarani delali za slabo stvar, da bo na tak način mogoče doseči čiste račune za vstop v novo dobo slovenske zgodovine? Res, stopamo v novo dobo, ki potrebuje vseh narodovih sil, a prav zato potrebujemo poleg medsebojnega razumevanja in spoštovanja tudi jasnih pogledov in misli. DEMOKRACIJA ustvarja pogoje za življenje v svobodi, za spoštovanje resnice in za doseganje pravice. Sama na sebi pa tudi demokracija ne more poravnati globoke škode, ki jo je v pol stoletja storil narodu materialistični totalitarizem. Ta velika naloga je zaupana osebam, to je svobodoljubnim, pravicoljubnim, resnicoljubnim in velikodušnim ljudem. Ni ga sistema, ki bi mogel zagotoviti narodu potrebno moralno prenovo. To store lahko le posame- Mučenci, priče in spoznavalci zniki, ki so pripravljeni pričeti ta prerod pri sebi. Sanjati o idealni družbi, ki bi poravnala sama od sebe vse krivice in ki bi obsodila vse, kar slabega je in kar je bilo, pa ni niti realistično niti krščansko. Kristjani dobro vemo, da je vse dobro dosegljivo le z osebnimi napori in z osebnimi odločitvami. Pa niti pri tem ne smemo zaupati le svojim močem. Iz trpljenja mučencev, ki že rojeva spoznavalce, moramo še naprej črpati tudi mi, ki smo priče. DOŽIVLJAMO izredne čase, kar pa ne pomeni, da je naše odgovornosti konec. Le način dela za pravo vrednotenje človeka v našem narodu bo drugačen, pričevanje bo zahtevalo drugačnih sredstev in načinov, a ne bo nikdar brez napora in nihče nas ne more odvezati od zahteve po pravici, predvsem za tiste, ki svojega dobrega imena ne morejo več braniti. Dolžnost pričevanja pa je tudi dolg, ki ga imamo do svojega naroda. Ta dolžnost ostaja nespremenjena, mimo vseh zunanjih okoliščin ter sega iz roda v rod, z namenom, da bodo naši potomci prišli do resnične podobe o naši in svoji preteklosti. KO slišimo glasove, da "v teh razmerah — ko si vendar vsi želimo sprave — pričevanje ni primerno", jim ne moremo pritrditi. Od kdaj je resnica vezana na določen čas? Ali ni rečeno, da nas prav resnica osvobaja? Vemo, da nismo v posesti vse resnice, vemo pa tudi, da je to, kar smo doživeli in kar pričujemo, res in da smo za ta del zgodovinske resnice odgovorni. Vemo, da smo dolžni spoštovati resnico povsod, kjer naletimo nanjo. Premalo pa se morda zavedamo, da bomo nekoč dajali odgovor ne le za svoja dejanja, temveč tudi za opustitve — ter med temi tudi za opustitev pričevanja in opozarjanja. In kdor ne verjame v odgovornost pred Bogom, naj se zaveda odgovornosti vsaj pred svojimi otroci in svojim rodom. Če kdo misli, da je treba ob spominu na vzroke in na žrtve revolucije upoštevati vidik časovne primernosti, se vprašamo, kdaj je razčiščenje preteklih in seda- njih idej potrebnejše kot danes, ko si vsi želimo zdravih osnov za narodovo rast? NEKATERI nam kličejo, naj že enkrat v imenu rajnih in v svojem imenu priznamo krivdo, ki naj bi jo storili. Drugi v imenu vseh, ki so se komunizmu uprli, že kar priznavajo splošno krivdo, pa ne pojasnijo v čem naj bi ta bila; tudi pozabljajo na to, kdo in zakaj je revolucijo zanetil. Tretji očitajo škofu Rožmanu in Cerkvi, da ni delala prav, a ne povedo v čem naj bi se motila. Ali se res ne zavedajo, da ni manjše dejanje proti resnici in pravici, zahtevati od nekoga, da se obdolži česar ni storil, kakor priznavati zaradi ljubega miru nezagrešena dejanja? Mir je sad resnice in pravice, ki raste v svobodi; zato se motijo tisti, ki mislijo, da je zahteva po pravici znak maščevalnosti. Za vsem našim pričevanjem je le ena sama želja — želja po miru. Kot kristjani vemo, da moramo priznati in obžalovati vse, karkoli smo vsak zase naredili napak v mislih, besedah in dejanjih, pa tudi kar smo dobrega opustili; in to med revolucijo, pred njo in po njej. V odporu proti komunizmu pa smo zavzeli pravilno stališče. Prav tako ne moremo obžalovati sodelovanja z okupatorjem, ker nismo nikdar delali za njegove koristi in ker smo videli v njem vedno narodnega sovražnika. Da je v določenem trenutku stopil odpor proti okupatorjem na drugo mesto, ker smo se morali braniti pred neposrednim nasiljem, je bila posledica vsiljene nam revolucije, ne naša volja. Ne moremo priznati kot krivdo tiste osebne odločitve, ki je pomenila zavrnitev komunistične revolucije in sistema, ki je bil in je družbeno zlo, pa tudi ne svoje odločitve za samoobrambo, ki je moralna dolžnost. Krivice, ki jih je kdorkoli izmed nas lahko storil v času revolucije, so vredne in potrebne obžalovanja, a ne vzamejo gornjim odločitvam njih veljave. DOŽIVLJAMO izredne čase, ko se rušijo zidovi, kateri so ločevali narode po sredi njihove biti. Kmalu ne bo mogoče več govoriti o "teh in onih" v sedanjem času, čeprav bo oznaka še veljavna za pogled v preteklost. Vrste na obeh straneh porušenih zidov se že premikajo in prelivajo. Doma je vedno manj stisnjenih pesti in roka sega čez meje po odprti roki. Ob globljem spoznavanju polpretekle zgodovine se znajdejo drug ob drugem rojaki z različno preteklostjo pa z isto željo, da bi Slovenci svobodni in v medsebojnem spoštovanju sklonili glave le pred resnico; da bi s pogledom, uprtim v skupno prihodnost poskušali poravnati vse nekdanje krivice ... ter skupaj nastopiti pot globoke moralne prenove, oprti na nevidno silo znanih in neznanih mučencev. PRIHAJA nov čas ... čas slovenskih spoznavalcev. Tudi KRIMSKA JAMA je ena Številnih grobišč žrtev revolucije, ki jih je žal vse preveč po vsej Sloveniji. Spravno bogoslužje s pogrebnimi molitvami je bilo opravljeno — zdaj tisoči obiskujejo kraj, kamor pol stoletja ni smel nihče. Jama skriva trupla nedolžnih žrtev, ki so bile pobite Še predno so se sploh vaiki fantje z orožjem uprli stalinistični revoluciji ter začeli braniti svoje družine in svoje domove. V prvi številki NOVEGA JUTRA, ki je začel izhajati v Ljubljani po prenehanju DEMOKRACIJE, je IVO ŽAJDELA priobčil pogovor s Stanetom Vezjakom. Tu objavljamo del tega članka, ki bo gotovo zanimal tudi avstralske bralce. LIPA SPRA VE na ljubljanskih Žalah je bila posajena še v času strahu. Danes je simbol, okoli katerega se zbirajo svojci, ki 45 let niso smeli vedeti, kje so pokončani njihovi najbližji. "Neznana roka" se je nad drobnim stebelcem večkrat znesla. STANE VEZJAK, gostilničar iz Stožic, pa ni odnehal. Posadil je vse dosedanje lipe in je ves čas skrbel tudi za organizacijo prireditev ob Lipi sprave. Takole pripoveduje: RES je, da sem posadil prvo Lipo sprave, mislim pa, da sem bil samo izvajalec želje po prvi prireditvi I. novembra 1989, za katero sta podpisala poziv Stanislav Klep in Spomenka Hribar, ter sopodpisniki Milan Apih, Viktor Blažič, France Bučar, Alenka Gerlovič, Niko Grafenauer, Drago Jančar, Janez Janša, Jože Pučnik, Marjan Rožanc, Jože Snoj, Ivo Urbančič in Zdenko Zavadlav. Takrat sem sklenil, da bom to željo uresničil sam, zaradi morebitnih negotovih posledic, ki bi lahko temu dejanju sledile. Moram priznati, da sem bil pri svoji odločitvi zelo nemiren. Ko mi je celo v sanjah eden od politikov naročil, da posadim lipo, sem svojo odločitev zaupal soprogi. Nato sem poklical po telefonu gospoda Klepa, če dovoli, da njegovo, in tudi željo ostalih, uresničim. Posadil sem jo pozno popoldne 11. maja 1989, uničena pa je bila 26. novembra 1989. Drugo lipo je posadila skupina ob Lipi sprave (Klep, Blažič, dr. Velikonja, Zavadlav, Žajdela, Vezjak) 28. novembra 1989. Taje bila poškodovana najprej 3. ali 4. marca 1990, popolnoma uničena pa 14. marca 1990 v času od 8. do 17. ure. Tretjo lipo sva z bratom Vladotom posadila 16. marca 1990, ki pa je bila zlomljena nekaj dni po prireditvi, 15. junija 1990, na kateri je bil prebran predlog deklaracije o spravi, in polita z neznano Kislino pred šesto uro, 9. julija .1990, dan po spravni komemoraciji v Kočevju. Četrto lipo sva presadila iz Črnuškega gozda ob Savi z lastnikom, Pavletom Koširjem, 27. oktobra 1990. Mogoče bi si bilo dobro vsaj malo osvežiti spomin na prireditve, ki so bile pri Lipi sprave: 1. novembra 1988:“Dan vseh mrtvih”. 12. maja 1989: “Spomin, ki opominja”, posebej za žrtve dachauskih procesov in žrtve Golega otoka. 27. junija 1989: “Vetrinjskim žrtvam ob Lipi sprave v spomin”. 1. novembra 1989:“Dan vseh mrtvih — javni spomin na Žalah.” Javni poziv Skupščini SR Slovenije, devetnajst podpisnikov. 25. decembra 1989: “Skupina ob Lipi sprave na Božični dan.” 16. marca 1990:“Spomin in opomin ob Lipi sprave.” Obletnica Vosovskega uboja študentov Franca Župca in Jaroslava Kiklja. 20. aprila 1990: “Poslali sporočilo z dvema mladikama lipe” ob televizijskem soočenju predsedniških kandidatov dr. Pučnika in Kučana. 26. maja 1990: Skupina ob Lipi sprave v Streliški ulici:“V spomin, v državljanski vojni padlega rodoljuba, dr. Lamberta Ehrlicha in študenta Viktorja Roji-ca.” 15. junija 1990: “Ob Lipi sprave — pogled v prihodnost.” Predlog deklaracije o narodni spravi. 5. julija 1990:“Javni predlog, da se umakne sramotni steber pred škofijsko palačo.” 14. julija 1990: “Nekdanji nasprotniki o spravi v Glinjah na Koroškem.” 1. novembra 1990:“Dan vseh mrtvih.Tihi spomin.” 25. decembra 1990:“Ob Lipi sprave na Božični dan - sporočilo mladi Slovenski oblasti.” Razmišljanje ob junijskem prazniku Reinjega Telesa in Krvi PRI GOSTIJI gre za mnogo več kakor samo za uživanje hrane. Hrana je simbol, s katerim gostitelj izkazuje gostom svojo naklonjenost in jim s tem na neki način podarja samega sebe ... JAKA misli, da mašni daritvi ne moremo reči gostija. Na gostije sicer prav rad hodi in se v veseli družbi dobro počuti. K sveti maši pa ne hodi rad. Pri sveti maši zanj ni nič oprijemljivega, gostiji podobnega. Lojze svojemu nekdanjemu sošolcu in dolgoletnemu prijatelju potrpežljivo pojasnjuje, kaj je pravzaprav Gospodova večerja. Zares, na sveto mašo niti dva človeka ne gledata popolnoma enako. Tisti, ki je globoko veren, vrednoti mašno daritev bistveno drugače od tistega, ki je malo veren ali celo neveren. Neveren človek more opaziti le zunanje dogajanje: govorjenje, petje, pokleke, vstajanje, različne duhovnikove kretnje, pripravo darov, dviganje nečesa belega in končno delitev tega belega vernikom. Ali ga more vse to zanimati in pritegniti? Težko. Morda pa koga pritegne ubrano skupno ali zborovsko petje, izredno zavzeto sodelovanje vernikov in še kaj. Vsekakor nevernemu človeku drama, opera in film več povedo kakor to, kar se dogaja pri oltarju. Globoko veren človek gleda na mašno daritev popolnoma drugače. Opazi sicer vse tisto kakor neveren človek. V ozadju za vsem pa vidi globljo stvarnost, ki je ni mogoče drugače zaznati kakor le z vero. Kdor nima očal vere, bo za ta globlji pogled nujno prikrajšan. Lahko bi rekli: Povej mi, kako gledaš na mašno daritev in kaj vidiš pri njej, pa ti povem, kakšen katoličan si! POVABLJENI NA GOSTIJO Na gostijo ljudi običajno nekdo povabi. Rečemo mu gostitelj. Tisti, ki se povabilu odzovejo, so gostje. Gostitelj gostom pripravi izbrana jedila. Pomembna pa niso le jedila, temveč tudi družabnost gostov, medsebojna naklonjenost. Gostija ljudi združuje v občestvo. Da hrana ni najvažnejša, vidimo že iz tega, ker bi se gostje lahko tudi doma najedli. Pri gostiji gre za mnogo več kakor samo za uživanje hrane. Hrana je simbol, s katerim gostitelj izkazuje gostom svojo naklonjenost in jim s tem na neki način podarja samega sebe. To je važnejše kakor samo uživanje hrane. Gostitelj svoje goste tudi nagovori. Pozdravi jih in jim izrazi svoje veselje, da so se povabilu odzvali. Odkritosrčne besede gostitelja izražajo njega samega. V njih je na neki način on sam. Besede razodevajo njegovo notranjost in so del njega samega, nekaj, kar je značilno samo zanj. Po njih se na neki način podarja svojim gostom, in sicer na osebnosten, njemu lasten način. Popolnoma enak način izražanja z vsemi podrobnostmi barve glasu in podobno nima noben drug človek na svetu. Prenesimo ta razmišljanja na mašno daritev. Katoličani verujemo, da je mašna daritev posebna oblika gostije, h kateri nas vabi sam Kristus. Ker je poveličan in je zato za naše zemeljske oči neviden, ga na viden način zastopa duhovnik. Vsi, ki se mašne daritve udeležimo, smo gostje pri Kristusovi mizi. S te skupne mize nam naš Gostitelj deli dvojni kruh: kruh božje besede in kruh svojega Telesa. Drugi vatikanski koncil nas uči: “Cerkev je sveto pismo vedno spoštovala podobno kakor Gospodovo telo samo; saj z mize božje besede in Kristusovega telesa neprenehoma jemlje kruh življenja in ga daje na voljo vernikom. ” Drugje koncil govori o dveh mizah, mizi božje besede in mizi evharističnega Kruha. S podobo o eni mizi pa je še nazorneje povedano, da je mašna daritev ena celota, ena sama gostija, pri kateri nam božji Gostitelj streže z dvojno hrano. Mašna daritev ima namreč dva dela: besedno bogoslužje in evharistično bogoslužje. Oba sta tesno povezana v eno celoto. HRANA BOŽJE BESEDE Koncil posebej uči, da v bogoslužju “Bog govori svojemu ljudstvu; Kristus še vedno oznanja svojo bla-govest . . . Navzoč je v svoji besedi, tako da on sam govori, kadar se v Cerkvi bere sveto pismo”. Ko pri slovesnih gostijah gostitelj nagovori svoje goste, jim v nagovoru na neki način podarja samega sebe. Še na mnogo odličnejši, na popolnoma edinstven način to izvrši pri mašni daritvi Kristus sam, ki ima pri branju božje besede “slavnostni govor”. Na vse drugačen način kakor navadni gostitelj Kristus v tem “govoru” posreduje samega sebe, saj je pravi Bog in pravi človek. Zato se po učinkovitosti nobena druga beseda ne more primerjati z njegovo, kajti on je Beseda sama. Mar bi bilo prav, če bi se za njegov nagovor sploh ne brigali ali bi mu posvečali premalo pozornosti? Ali ne bi katoličani pokazali čudno malomarnost, če se Kristusove gostije, pri kateri nam v besedi daje samega sebe, sploh ne bi udeleževali? Samo po sebi se razume, da morajo bralci, ki so kakor nekakšni živi Kristusovi zvočniki, božjo besedo posredovati tako, da jo more človek sprejeti. Sicer naj sploh ne nastopajo kot bralci. Tudi duhovnik, ki to božjo besedo v homiliji razlaga in obrača na poslušalce, se bo zavedal, da je nekakšen Kristusov zakrament. Zato bo pazil, da Kristusovemu delovanju in delovanju Svetega Duha ne bo stavljal ovir, marveč to delovanje omogočal. Kako naj povabljeni gostje pripravijo svoja srca, da bo v njih božja beseda obrodila bogate sadove, nas uči Jezusova prilika o sejalcu in semenu. Pravi gostje bomo le tedaj, če bo na njivi našega srca globoka rodovitna zemlja. Tako, da bomo obrodili trideseteren, šestdeseteren ali celo stoteren sad. Žal, smo večinoma m Kristusovi gostiji gostje z neprimerno zemljo, zato božji Sejalec seje zaman. V duhovnem življenju smo še na stopnji dojenčkov, zato ne prenesemo z mize božje besede močnejše hrane. Moderna gibanja v Cerkvi zelo naglašajo pomen božje besede in iz nje tudi živijo. Zato smemo upati, da nas bodo usposabljala (seveda, če se bomo vanje vključevali ali se vsaj dali od,njih vplivati) za vedno boljše goste pri mizi božje besede ter bomo čutili vedno večjo duhovno lakoto in žejo po njej. HRANA EVHARISTIČNEGA KRUHA Se na mnogo vzvišenejši način kakor v božji besedi pa Kristus podarja svojim gostom samega sebe pod podobo kruha in vina. Tridentinski cerkveni zbor je sredi 16. stoletja učil, “da sta v zakramentu presvete evharistije resnično, stvarno in bistveno vsebovana telo in kri skupaj z dušo in božanstvom Kristusa Človek si ne more misliti, da bi nam božji Gostitelj mogel dati še kaj več, ko nam, svojim gostom, podarja samega sebe v hrano in pijačo. Gostitelj je hkrati na edinstven način naša hrana! Že neposvečen pšenični kruh in vino sta Kristusova darova, saj je on stvarnik vsega. Razen tega sta skupaj z vsem stvarstvom naravnana nanj kot na cilj vsega stvarstva, ki bo po njem poveličano. Zato sta kruh in vino simbola, ki kažeta na Kristusa. V nekem širšem pomenu bi mogli reči, da nam že z njima pri vsakem zauživanju Kristus podarja samega sebe. Tudi ko bi se pri mašni daritvi kruh in vino ne spremenila v Kristusovo telo in kri, bi nam vendar z njima Kristus na neki način pri njunem zauživanju že podarjal samega sebe. Če bi se tega zavedali, bi znali tudi sveto obhajilo bolj ceniti. V stalni nevarnosti smo, da nam sveto obhajilo postane nekaj vsakdanjega, kot nam je postalo nekaj vsakdanjega zauživanje običajnega kruha in vina. Osmisliti bi morali najprej običajno zauživanje kruha in vina ter vsake druge jedi in pijače. Že to je nekaj velikega, saj nas povezuje z našim Stvarnikom. Mi, izumetničeni ljudje, se tolikim preprostim, a obenem tako čudovitim stvarem ne znamo več čuditi, zato nam je tudi presveta evharistična skrivnost, ki je čudež vseh čudežev, postala nekaj vsakdanjega in se ob njej morda celo dolgočasimo. Povabil nas je najvišji Gostitelj, v primeri s katerim vsi drugi gostitelji postanejo tako zelo nepomembni. On sam je postal naša hrana in pijača. V primeri z njo je vsaka druga, še tako izvrstna hrana in pijača, kakor nič. Duhovnik nas tik pred sverim obhajilom spodbudi: ‘ ‘Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo! ” Ne gre le za gostijo, na kateri nam poveličani Kristus daje samega sebe v hrano in pijačo. Na tej gostiji sta naša hrana in pijača žrtvovano (čeprav poveličano) Jagnje in njegova kri. Če ne bi bilo velikega petka in z njim Jezusove strahotne daritvene smrti na križu, tudi ne bi bilo evharistične gostije. Ne, kakor da ne bi moglo biti drugače, ampak zato, ker je Bog sam v svoji previdnosti tako odredil. Evharistična gostija je sad Kristusove najvišje ljubezni, ki je šla do smrti na križu. Je tudi sad najpopolnejše Očetove ljubezni, ki se je v Kristusovi smrti na Križu najbolj razodela. Nebeški Oče je namreč daroval za nas vse svojega edinorojene-ga Sina, kakor je Abraham daroval svojega edinca Izaka. Končno je evharistična gostija sad Svetega Duha, ki je po gledanju evangelista Janeza začel izvirati iz prebodenega Jagnjeta na križu in pri vsaki mašni daritvi posvečuje kruh in vino v Kristusovo telo in kri. V zvezku za prenovo Cerkve na Slovenskem, ki govori o evharistični skrivnosti, je zapisano: “V zavesti, kako velik dar je za kristjana sveto obhajilo, nas Cerkev vztrajno vabi, da bi pogosto, če le mogoče pri vsaki maši, prejemali kruh močnih. Kristus nas po pogostem prejemanju evharistije ne povezuje le s seboj in z brati, temveč nas tudi oprošča malih grehov in časnih kazni ter nas varuje pred velikimi, vedno bolj poživlja duhovno življenje, nam daje vedno več kreposti in vedno bolj zagotavlja poroštvo večne blaženosti. ” STANISLAV KLEP: Ob spominu na vrnience Ime Stanislav Klep je tesno povezano z Lipo sprave na ljubljanskih Ža lah in raznimi spominskimi prireditvami v spomin žrtvam revolucije. Tu objavljamo njegov govor, ki ga je imel lani 26. maja na prvi javni žalni slovesnosti v Vetrinju. Iskrene besede iz ust bivšega partizana imajo vsekakor veliko težo. PETINŠTIRIDESET let mineva od tistih majskih dni, ko so za evropski del sveta pomenili konec vojnih grozot in začetek življenja v svobodi. Zmagoslavje zmagovalcev je bilo nepopisno. Tudi sam sem bil med njimi kot častnik partizanske enote, kije vkorakala v Celovec in v spomin na slovensko Karantanijo ob Vojvodskem stolu na Gosposvetskem polju postavila častno stražo. Če se s ponosom v srcih spominjamo Gosposvetskega polja in slavnih dni v daljni slovenski zgodovini, pa se danes ob drugem, nekdaj slovenskem polju — Vetrinjskem polju, sklonjenih glav in z bolečino v srcih, spominjamo najbolj žalostnih dni v vsej slovenski zgodovini: dni pred 45 leti, ki so bili usodni za tisoče in tisoče naših rojakov. V mladostnem zanosu in v omami zmage takrat nisem razmišljal o tem, kaj bo z našimi vojnimi nasprotniki, ki se niso hoteli vdati nam partizanom, marveč so hoteli k Angležem, kar mi je postalo očitno ob srditem boju moje enote z domobransko vojsko ob Dravi pri Borovljah 11. in 12. maja, kjer je na obeh straneh padlo na desetine in desetine vojakov. O vetrinjski tragediji, o Kočevskem Rogu, Teharjah in drugih krajih nesrečnega imena, sem zvedel mnogo, mnogo let pozneje kot se je zgodilo. Po drobcih iz pripovedovanj prizadetih in očividcev. Sprva nisem mogel verjeti, pozneje pa nekaj časa nisem hotel verjeti. Nisem in nisem hotel verjeti znancem, ki so mi postali prijatelji in mi zaupali kot jaz njim. Dolgo je trajalo, predno so popustili okopi v moji zavesti in predno sem sprejel njihovo resnico. Ti okopi ali pregraje v moji zavesti so bili podzavestno čutenje sokrivde zato, ker sem bil kot partizan tudi zobček v kolesju takratne partijske oblasti in je grozno dejanje bilo storjeno tudi v mojem imenu. Zato je v določeni meri razumeti stališče nekaterih starih partijcev in starih partizanov, ki hočejo ohraniti partizanski mit pred resnico. Ti o znanem Kardeljevem povelju Ivanu Mačku - Matiji z dne 1. oktobra 1942, v katerem pi-še:“Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kula-ške sinove!” sploh nočejo govoriti, ker je z njim razbit mit o čistosti narodnoosvobodilne vojne. Od mita, v katerem so živeli malone 45 let, se ne morejo posloviti tudi mnogi, ki imajo čisto vest in niso soodgovorni za kruta in nečloveška dejanja. Tudi teh soborcev mi je žal. Žal zato, ker so tudi ti v svojo zavest prevzeli ideologijo nasilja in strahu, ideologijo leninističnega sovraštva, pa nimajo moči, da bi jo premagali. Zavest, začinjeno s sovraštvom, je bilo čutiti še na zadnjem zboru republiškega vodstva zveze borcev NOV v Ljubljani dne 22. tega meseca. Nihče od vrhov slovenske borčevske organizacije niti z besedo ni omenil groznega dejanja nad našimi ljudmi, slovenskimi domobranci po koncu vojne, kakor da bi tega nečloveškega dejanja sploh ne bilo. Sprejemam spoznanje dr. Justina Stanovnika iz predavanja o spravi, kjer pravi, daje laž nesmrtna duša komunistične organizacije. Laž pa je tudi zavestno zamolčanje resnice. Tako je moč ugotoviti, da leninizem kot vera sovraštva in strahu še živi in daje še pri mnogih, ki so se bojevali v prepričanju, da se bojujejo za svobodo, močnejša od ljubezni do sočloveka. Od takih seveda ni pričakovati, da bodo kdaj naklonjeni narodni spravi. Raje kot .Lipo sprave imajo rdečo zvezdo v slovenski zastavi in so hudo zamerili novemu slovenskemu vodstvu, ker je na proslavi slovenske državnosti 5. maja v Ajdovščini vihrala slovenska zastava brez rdeče zvezde. Podoba je, kakor daje nekaterim poboj deset tisoč ljudi nekaj samo po sebi umevnega in na kar bi se naj čimprej pozabilo in o čemer bi se naj nič ali čim manj govorilo. Tako daleč je marsikaterega slovenskega človeka pripeljala ideologija nasilja, brez-boštva in ideologija “znanstvenega” socializma. Pravim marsikaterega, ne vseh in ne večine. Upam si trditi, da ogromna večina nekdanjih partizanov odločno obsoja mučenje in poboj naših vojnih nasprotnikov, slovenskih domobrancev; in obsoja tiste, ki so grozno dejanje ukazali, manj nesrečnike, ki so ga izvršili. Čeprav nimam posebnega pooblastila, vem, da govorim tudi v njihovem imenu. Slovenska domobranska vojska se je vdala angleški armadi in ji izročila orožje v prepričanju, da bodo civilizirani Angleži z njimi kot vojnimi ujetniki tudi civilizirano ravnali. Verjeli so, da bodo spoštovali določbe meddržavnega vojnega prava, tudi ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki z dne 27. julija 1929, in da jim bodo z vdajo zavarovana vsaj življenja, česar pač od Titove komunistične vojske niso mogli pričakovati. Toda zgodilo seje drugače. Namesto v Italijo, kakor so jim zagotavljali, so jih izročili jugoslovanskim oblastem, jugoslovanskim partizanom. S čim je jugoslovanska stran plačala Angležem to uslugo, ki je mnogo več kot Judeževo izdajstvo, še ni znano. Nobenega dvoma pa ni o tem, da so oblasti Velike Britanije morale in mogle vedeti, kaj se bo z ujetniki zgodilo, saj so prav angleški mediji že pred vojno obveščali svet o krvavi leninistični ideologiji, katere najbolj zvesti učenec je tudi bila jugoslovanska partija z njenim vodstvom, in je že tudi med vojno v svet prodrla vest o množičnem pokolu poljskih vojnih ujetnikov v Katynskem gozdu. Zato je izročitev vojnih ujetnikov - slovenskih domobrancev jugoslovanskim oblastem, glede na posledice izročitve, zločin po meddržavnem vojnem pravu. Po ženevski konvenciji o ravnanju z vojnimi ujetniki, katere podpisnica je tudi Velika Britanija, le-ta ni smela izročiti golorokih vojakov oboroženi nasprotnici, za katero je mogla in morala vedeti, da zahteva njihovo izročitev samo zato, da se nad njimi maščuje, jih muči in pobije. Zločin jugoslovanskih oblasti nad vojnimi ujetniki — slovenskimi domobranci in njihovimi svojci pa je tako grozovit, da mu v zgodovini ni mogoče najti primerjave. Prvo manjšo skupino ujetnikov so iz Vetrinja v Jugoslavijo odpeljali že 24. maja, to je tri ali štiri dni zatem, ko smo partizani v sporazumu z Angleži zapustili Celovec. Druge večje skupine, tudi po 2.000 mož in več, so bile jugoslovanskim oblastem izročene v zadnjih petih dneh maja 1945. Za točno število izročenih se ne ve. Verjeti je, da jih je bilo skupaj izročenih najmanj 12.000, od katerih jih je na različnih moriščih bilo pobitih najmanj 9.000. Kakor pove avtor v svoji brošuri V Rogu ležimo pobiti, in kar potrjujejo številni zgodovinski viri, so “transporti iz Vetrinja odhajali v dve smeri: na Podroščico in v Pliberk. O posameznih transprotih je mogoče govoriti le do prvih taborišč. Po teh so jih partizani razbili na večje in manjše skupine ter jih odgnali v različne smeri, nekatere pa tudi že pobili. Cilj onih iz Podroščice so bila množična grobišča v Kočevskem Rogu, iz Pliberka pa so jih vozili na morišča po teharskih gozdovih in jamah okoli Hrastnika in Trbovelj.” (V Rogu ležimo pobiti, stran 15.) Že na vlaku nagneteni v zaprtih živinskih vagonih, brez sanitarij, so ujetniki tri dni brez vode in hrane tako trpeli, da so si mnogi želeli odrešilno smrt. Potem do taborišč in morišč zaničevanje, psovke, udarci z biči in puškinimi kopiti, pretepanje do nezavesti in neredko do smrti. Ta mučenja so spremljala z žico zvezane ujetnike - med njimi so bile tudi ženske, med ženskami pa tudi majhni otroci - do smrti, ki so jo redki preživeli. Ogromna večina od njih je v breznih, rudniških jaških in kraških jamah po strelu v tilnik in zvezanih rok končala svojo življenjsko pot. Vse to je storil človek človeku, brat. Ideologija leninizma, ki so ji nasprotovali, jim je namenila smrt. Njeni protagonisti so svoja zverinstva opravičevali s tem, da so pobiti bili narodni izdajalci, a sebi, ki so pobili toliko ljudi, pa še niso izbrali primernega imena. Govorili so, da se borijo za narodovo svobodo, bližje pa je resnici, da so se borili predvsem za svojo absolutno in večno oblast. Boj za narodovo svobodo pa je bil protagonistom ideologije predvsem sredstvo za dosego končnega cilja, tako kakor je bil na fronti prezeblim in sestradanim ruskim vojakom obljubljeni mir največja Leninova potegavščina in odločilnega pomena za uspeh njegove revolucije, ki je prinesla človeštvu toliko gorja. Boj za narodovo svobodo smo mladi ob izbruhu vojne sprejeli kot svojo dolžnost. Tudi jaz sem bil med tistimi, ki so bili prepričani, da z bojem ni odlašati na ugodni trenutek, kakor so menili tudi nekateri moji prijatelji, vendar so tudi ti ostali narodnjaki, če- Škofjeloški grad — za nekatere vrnjence ena postaj mučilnic na težki poti med Vetrinjem in moriščem prav je partija, ki je imela svoje interese, ki niso bili narodni, tem nadela drugo ime. Imena narodnoosvobodilnega boja nismo omadeževali mi preprosti partizani, ki smo verjeli v njegovo moralno upravičenost, marveč partijski vrhovi s svojo revolucijo in pohlepu po absolutni oblasti. Ogromna večina borcev NOV, ki seje borila za narodovo in človekovo svobodo, ali je bila vsaj v to prepričana, obsoja tiste partijske in partizanske voditelje, ki so odgovorni ali soodgovorni za poboj dela slovenskega naroda in drugih nedolžnih ljudi. Ti so odgovorni - najbolj odgovorni so že pomrli in Bog jim daj večni mir - ti se, bolj kot revanšizma in maščevanja, bojijo kazni, kar je v določeni meri razumljivo, saj gre za grozna dejanja. Skupina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih v matični Sloveniji, ki si je zastavila nalogo pomagati doseči narodno spravo, smo za medsebojno odpuščanje in odpustitev krivic, pri čemer ugotavljamo, da je naša partizanska stran storila nasproti protikomunistični strani neprimerljivo več krivic, kot ona nam, in da sprava že sama po sebi izključuje revanši- zem in maščevanje. Iskanje resnice o vzrokih za največjo slovensko tragedijo, našo Hirošimo, pa ni re-vanšizem, marveč mnogoprej jamstvo, da bi se tragedija ne ponovila nikdar. Že sedaj pa lahko ugotovimo, daje primarni vzrok za poboj tisočev in tisočev nedolžnih ljudi v Kočevskem Rogu, na Teharjah in drugod po Sloveniji, v leninistični ideologiji krvavega nasilja, ideologiji strahu, ki je zasužnjila tudi njihove protagoniste in postala njihov gospodar tako, da so tudi oni trepetali pred njo, kakor njihovi podaniki pred njimi. Samo človek, zasužnjen z ideologijo krvavega nasilja in strahu, ki zavrača Boga in temeljno etično zapoved Ne ubijaj!, je sposoben storiti ali zagovaijati o-gabna dejanja, katerih žrtev se tu ob Vetrinjskem polju danes spominjamo. Naj krivim Bog odpusti! Mojim vojnim nasprotnikom, ki že davno niso več moji nasprotniki, marveč bratje - slovenskim domobrancem in vsem drugim, ki so padli za domovino častni vojaški pozdrav! Slava jim! ŠENTJOŠT NAD HORJULOM je ljubka slemenska vas v povirju Male vode in Šujice. Kraj je vreden, da pride v našo zgodovino zapisan z zlatimi črkami: bil je med prvimi, ki se je uprl komunistični revoluciji. Zal je bilo veliko šentjoških ter okoliških fantov in mož med vrnjenci iz Vetrinja — počivajo v množičnih grobovih Med sv. mašo 28. aprila: Za p. Bazilijem od leve strani slike proti desni: m.gen. Julija, jubilantke s. Hilarija, s. Pavla in s. Monika, zadnja pa m.prov. Avrelija SLOVESNOST redovnih jubilejev treh naših sester (biserni jubilej s. Monike, zlati jubilej s. Hilarije in srebrni jubilej s. Pavle) sem že zadnjič omenil , enako obisk generalne predstojnice m. Julije in provincialne predstojnice m. Avrelije. Danes lahko postrežem z besedami generalne prestojnice in pa s fotografijo s te lepe slovesnosti v naši cerkvi. Res škoda, da ni več sestrskih poklicev med nami, da bi se delo sester v Avstraliji lahko uspešno nadaljevalo. Tako pa je nujno slej ali prej zapisano zaključku, ker novih sester še za Slovenijo ni dovolj. Generalna predstojnica m. Julija Gombotz je ob priliki jubilejev v dvorani povedala tole: Danes bi vam rada vrnila na prisrčen pozdrav, ki ste mi ga kot dobrodošlico izrekli preteklo nedeljo, ter se vam obenem zahvalila za prisrčen sprejem. Tu med vami se počutim kakor da bi bili ena družina, četudi ne znam vašega jezika. Prav tako prisrčno tople vezi vas povezujejo z našimi sestrami, kar sem doživela te dni in tudi za to bi se vam rada zahvalila. Danes praznujemo jubilej treh naših sester. Rada bi vam, drage sestre Monika, Hilarija in Pavla(v imenu cele naše sestrinske skupnosti iskreno čestitala. Nas je v celotni kongregaciji Sester frančiškank Brezmadežne približno 500 sester, ki smo razkropljene skoraj po vsem svetu. Iz naše matične hiše v Grazu v Avstriji so prišle sestre v Slovenijo, Črno goro, Francijo in v misijonske dežele: Brazilijo, Južno in Vzhodno Afriko (Slonokoščeno obalo). Sedem sester živi in deluje tukaj med vami v Avstraliji. — Smo frančiškanske sestre in živimo po pravilih sv. Frančiška. Evangelij je pravzaprav osnovna podlaga našega življenja in delovanja. V mnogih deželah žal upada število sester. Obenem imamo veliko število starejših sester, ki pa še vedno opravljajo svojo službo, dokler le morejo. Vendar /7 uj i DII . ijrT/)n S K ih od garancijo! I Uir' S VETO pi s.n o ' i ODLOMEK MESECA M ^ I * BOŽJE KRALJESTVO ZA mesec junij sem kot “odlomek meseca” izbral evangelij, ki ga beremo lelos na enajsto navadno nedeljo, 16. junija. Zanimiv je zalo, ker evangelist Marko uporablja pogost način Jezusovega poučevanja — priliko. Današnji odlomek vsebuje dve priliki iz narave, ki sta na prvi pogled zelo enostavni, ko začnemo ob njih razmišljali, pa ugotovimo veliko neznank. Prva govori o zrnu pšenice, ki ga sejalec vrže v zemljo. Samo pri evangelistu Marku najdemo to priliko. Drugo pa sla zapisala tudi evangelista Malej in Luka; govori pa o gorčičnem zrnu, ki je majhno, vendar zraste nad vso povrtnino, da naredi velike veje, na katerih prebivajo ptice izpod neba. S tema prilikama je Jezus poskušal pojasniti “božje kraljestvo”. Na nobenem mestu svetega pisma ni točno povedano, kaj je božje kraljestvo, ki ga Jezus tolikokrat omenja. Mnenja med Jezusovimi sodobniki so bila deljena, vendar je bila vsem skupna misel — pričakovanje božjega kraljestva in z njim povezanega Mesija (Odrešenika). V starejši katoliški literaturi večkrat naletimo na mnenje, da je katoliška Cerkev “zgodovinska uresničitev božjega kraljestva na zemlji.” Te trditve danes ne postavlja nihče več, čeprav je v mišljenju mnogih vernikov še kar precej prisotna. Danes živi na zemlji več kot pet milijard ljudi. Po dva tisoč letih,odkar je Jezus oznanjal božje kraljestvo, je njegovih učencev blizu milijarde in pol, od teh /m je članov katoliške Cerkve komaj polovica. Od 700 milijonov katoličanov jih komaj deset procentov hodi v cerkev. Pa še od teh, ki hodijo redno, gre marsikdo iz navade. Če bi res mislili, da je ta Cerkev “zgodovinsko uresničenje božjega kraljestva na zemlji”, bi morali reči, da se je Jezus krepko zmotil. Pa se. ni zmotil, saj vemo, da je učencem govoril, da bodo mala čreda, da bodo sol zemlje, luč in kvas. Sami izrazi, DALJE je Jezus rekel:"Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko sad dozori, hitro prime za srp, kajti cas žetve je tu." Rekel je se:"Cemu naj primerjamo božje kraljestvo ali s kakšno priliko naj ga ponazorimo? Recimo: gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo v zemljo, manjše od vseh semen na svetu. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh povrtnin. Naredi velike veje, tako da morejo ptice izpod neba prebivati v njegovi senci." V mnogih takih prilikah jim je oznanjal nauk, kakor so ga pac mogli razumeti. Brez prilike jim ni govoril; svojim ucencem pa je na samem vse razlagal. Mr 4, 26 - 34 Iz evangelija letošnje enajste navadne nedelje ki kažejo na to, da bodo učenci manjšina med večjim številom ljudi. Ko je Jezus govoril, kakor smo prebrali v zgornjem evangeliju, o božjem kraljestvu, je moral mislili na kaj drugega. Če se pomudimo najprej ob prvi priliki o rastočem žitu, kaj hitro najdemo primero v našem vsakdanjem življenju in ugotovimo njeno sodobnost. Ta prilika nas uči čakali. Prav v nasprotju v navadami današnjega življenja, ko smo ljudje vedno bolj neučakani. Povsod se nam mudi. Vedno nam zmanjkuje časa, velikokrat še jesti ne utegnemo. Dnevno premagujemo razdalje, tako da pešec že davno ni več merilo poti. Tudi pri delu smo neustavljivi. Zdi se nam, da bo konec sveta, če bomo mi odnehali. Težko nam je, če se moramo v tej zagnanosti kje ustaviti, morda pri zdravniku ali na uradu, in čakali. Takoj se nam dvigne, temperatura, če nas kje ne postrežejo, ko se prikažemo na uradu, trgovini ali restavraciji. Takrat so minute dolge celo večnost. Najhuje je, da naglico in neučakanost prenašamo v versko življenje. Tudi Bog bi moral hitro živeti z nami. Na naš klic bi se moral takoj odzvati in se zavzeti za naše dobro. Tudi v veri ne znamo več čakati. Če pri prvem očenašu nismo uslišani, sr nam vera že začne podirali. Mnogi jo zaradi svoje neučakanosti celo izgubijo. Pozabljajo, da za njimi nekdo drugače snuje življenje. Njegovi mlini meljejo počasi, vendar zanesljivo. Njemu se nič ne izmuzne. Kljub naglic Zalo je nesmiselno vnašali naglico v odrešenje. Bog je večni dane s . Njemu se ne mudi. To pa ne pomeni, da zavlačuje, lemveč da zanesljivo snuje in načrtuje. Prav to pomeni liha rast posevkov, ki zorijo v žetev, prav kol je zapisal evangelist Marko:“Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu." Jezus z žetvijo kaže na Boga, ki daje vse ob svojem času. V priliki o gorčičnem zrnu je močno poudarjeno nasprotje med najmanjšim in največjim. Gorčica je “manjše od vseh semen na svetu". Vzhodnjaki so zaradi smisla za pretiravanje radi rekli, da je njeno seme tako majhno, da se zgubi na dlani roke, vendar zraste v zel, ki je večja od vseh zeli. Rast gorčičnega zrna v mogočno zel pomeni notranjo moč božjega kraljestva, ki pa ga ne sinemo poistili s Cerkvijo. Ptice, ki priletijo izpod neba so različna ljudstva, ki bodo našla v božjem kraljestvu utešitev svojih hrepenenj. “Božje kraljestvo" pomeni uresničenje svete in po-svečevalne volje Boga v vsem njegovem stvarstvu. Ker zgodovina še ni dopolnjena, je uveljavljanje le volje še v naslajanju in zalo božje kraljestvo še prihaja: “Pridi k nam tvoje kraljestvo" , kot molimo v očenašu. Zanj prosimo, ker je čisti dar Boga in se uresničuje po njegovi moči. Kol je bilo že rečeno, se božje kraljestvo ne istoveti s Cerkvijo. Cerkev je skupnost. tLitih, ki verujejo v božje kraljestvo — je temeljni zakrament tega kraljestva in njegov začetek, to pa prvenstvo z ljubeznijo v sebi. V romanu ruskega pisatelja Solženicina “Avgusta štirinajstega" sprašuje Sanja Isaakijeva Tolstoja: “. . .'Kakšen je življenjski cilj človeka na zemlji? . . . ’ Tolstoju so se ustnice . . . brez napora zganile in že tisočkrat izgovorile:'Služili dobremu. In s lem ustvarja- li božje kraljestvo na zemlji . . . Samo z ljubeznijo.’ ‘Samo?. . . Lev Nikolajevič, pa ste prepričani, da ne greste predaleč v povzdigovanju moči ljubezni, ki je skrila v človeku? Kaj pa, če ljubezen ni tako močna, ce ljubezen ni tako obvezno navzoča v vseh in ni zmagovita . . .? Kaj bi ne bilo treba predvideti kakšno vmesno stopnjo, s kakšnimi manjšimi zahtevami - in najprej na nji prebuditi ljudi k vsesplošni dobrohotnosti? In šele potlej - na ljubezni? ’. . . Starec je strmo pogledal izpod košatih obrvi in brez omahovanja odgovoril z besedami, ki jih je preizkušal že vse življenje: ‘Samo z ljubeznijo! Samo! Nihče si ne bo izmislil nič primernejšega ’. ” Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da Cerkev, kot skupnost verujočih v božje kraljestvo, ima prven- stveno nalogo v delu za graditev božjega kraljestva. Po kristjanih naj bi se svetu oznanjala in izpričevala ljubezen, ki je temeljna zapoved našega verovanja. Jezus jo imenuje “največja zapoved”. Prav preko Kristusove daritve in križu in veličine njegovega vstajenja pridemo do najčistejše podobe božje ljubezni, ki tako postaja glavno vodilo našega verovanja. Če bi imeli vero, da bi gore prestavljali, ljubezni pa bi ne imeli, nam to nič ne pomeni. Iz življenja vernih bi našli veliko vzorov razumevanju največje izmed zapovedi in njihove prepričevalno-sti. Morda nam bo dala mislili življenjska prigoda velikega voditelja Indijcev, Mahatma Gandhija. V svojem življenjepisu pripoveduje, kako se je kot študent v Južni Afriki zelo zanimal za sveto pismo, posebno za govor na gori, ki ga najdemo v petem poglavju evangelista Mateja. Bil je prepričan, da je krščanstvo odgovor na sistem kast, ki je Indijo mučil že stoletja: resno je premišljeval, da bi postal kristjan. Nekega dne je šel v cerkev, da bi se udeležil maše in da bi dobil navodila za svoje razmišljanje. Ustavili so ga pri vhodu in mu prijazno rekli, da bo v cerkvi, rezervirani za črnce, prav dobrodošel, če hoče biti pri maši. Šel je in se ni nikoli več vrnil. Zgodba, ali življenjsko izkustvo, ki nam veliko pove in da mislili. Če govori Jezus v priliki o gorčičnem semenu in pticah neba, ki bodo našle svoje prebivališče v vejah zraslega drevja, potem je nerazumljivo kakršno koli igranje elitnega krščanstva, ki se zapira v svoje ozke meje. Jezus nam v priliki pokaže prav nasprotno: da ima sleherni človek mesto v nastajanju in oblikovanju božjega kraljestva, da to ni privilegij krščenih in verujočih. Če v Cerkvi postavljamo nerazumljive pogoje in zapovedi, ki rast božjega kraljestva omejujejo, se moramo vprašali, ali ni morda naše delovanje proti širini evangelija in zapovedi ljubezni. Popolnoma drži, kar pravi Kasper v knjigi “Jezus der Christ":“Cerke.v je le začetek božjega kraljestvu, da jih je mnogo zunaj božjega kraljestva, ki so v njej, in da jih je mnogo v njej, ki so zunaj nje. Cerkev je le učinkovito in izpolnjeno zakramentalno znamenje, ne pa resničnost božjega kraljestva samega. ” Naše razmišljanje lahko dozori v sklep, da ima danes vsak kristjan kot posameznik in Cerkev kot skupnost velike naloge in odgovornosti. V svetu neučakanosti in hitenja, v svetu razosebljenja, v svetu krutosti, uničevanja in nadvlade, v svetu socialnih in človečanskih krivic. Vprašanje je le, če je mala čreda sol, luč ali kvas, kot Jezus poimenuje svoje učence in s tem vse verujoče, dovolj močna in pripravljena za graditev božjega kraljestva. Sem dovolj močan in pripravljen jaz? P. NIKO 0—1 SVETA DRUŽINA Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 51 Young Ave, l/V. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VVellanc/, S. A., 5007) Tel.: (08) 46 9674 DRUGA nedelja v mesecu maju je vedno nedelja spomina in hvaležnosti našim živim ter pokojnim materam. Živih se spomnimo s šopkom izbranega cvetja, pokojnih pa z molitvijo. Tako smo tudi v naši verski skupnosti praznovali dan, posebej posvečen našim materam. Za to nedeljo pride običajno več ljudi k maši, eni res morda le iz radovednosti, drugi z namenom, da se zahvalijo Bogu za svoje matere, spet drugi pa hočejo prisostvovati maši,,da se pridružijo skupnim molitvam za pokojne matere. Letošnje praznovanje je bilo še toliko lepše, ker so tudi šmamična razmišljanja govorila o materah, o vlogi materinstva. Med mašo so predvsem sodelovali mladi. Po končanem bogoslužju pa so v cerkvi nastopili učenci slovenske šole našega verskega središča. Učiteljica prof. Laura Premrl zna zares z veliko ljubeznijo in materinskim čutom pripraviti spored , ki razvedri srce in duha gledalcem. Pa tudi nastopajočim vzbudi zavest, da se potrudijo za potrebno kulturno višino, obenem pa nastop približajo vsem prisotnim, naj že bodo preprosti ali učeni. V takle nastop vložijo poleg učiteljice in nastopajočih veliko truda tudi starši, ki vozijo otroke v šolo in k vajam ter imajo na skrbi veliko nevidnega dela. Po končanem sporedu učencev smo izbrali matere leta. Letos smo kar trem podelili priznanja s košaro izbranega cvetja. Prva je bila izbrana gospa Ela Sužnik. Odkar sem v Adelaidi in že prej so Sužnikovi radi pomagali pri naših skupnih dejavnostih, zdaj pa prenašajo z velikim potrpljenjem zahrbtno bolezen, ki jih neusmiljeno bije. Gospa Ela nikoli ne tarna , vedno odgovaija, da ji je dobro. Kljub temu, da težko hodijo mož Ivan ali pa hčerka Elizabeta,, ki stajo starša res lepo vzgojila, pripeljeta redno k slovenski maši. In ko že o tem pišem: vse nas je prizadelo, da se tudi Ivan bori z zahrbtno boleznijo - rakom. Oba sta v Flindets Medi-cal Centru, kjer prejemata zdravniško pomoč. Mi pa oba podpiramo z molitvijo. Za drugo mater leta je bila izbrana Martina Lipo-vac, ena deklet naši srenji poznane Rantove družine, ki so vsa leta doraščanja rade pomagale v našem središču. Zlasti najstarejša Helenca, ki se je leta 1983 poročila v Prezid in skrbi za družinico treh otrok. Skoda, da ni bliže, pa bi ji za materinski dan podarili šopek. Tako pa smo izbrali njeno sestro, ki je šla po Helenini poti, zdaj pa je na počitnicah med nami. Pa kljub počitnicam rada pomaga in ne zna odkloniti — v tem ima zlato učiteljico, svojo mamo. Tretja mati pa je prof. Laura Premrl. V naši slovenski šoli poučuje že šestnajst let, če ne še več. Kljub številnim poklicnim in materinskim obveznostim se veliko žrtvuje za našo skupnost, predvsem za mladi rod. Marsikateri naših adelaidskih otrok bi ne znal nič slovensko, če bi ne bilo požrtvovalne mame Laure, ki seveda hoče, da bi tudi njen sin Davor lepo govoril materinski jezik. Vse tri matere so lep zgled, ko se niso branile prevzeti nase žrtev, ki so povezane s poklicem matere. Zato njim in vsem ostalim materam prisrčne čestitke. Bog naj vse živi še na mnoga leta! Na prvo nedeljo v juniju smo po maši imeli B.B.Q. Namenjen je bil kritju stroškov bližnjih obiskov, saj tudi v Adelaidi pričakujemo obisk p. provinciala in obisk koprskega škofa dr. Piriha. Vreme nam ni bilo naklonjeno, vendar je bilo kljub temu veliko dobre volje in nasmejanih obrazov. Udeležba je bila lepa. Da je bilo veselja še več, sta nam Viktor Konestabo ter njegova hčerka Nataša zaigrala nekaj lepih domačih melodij. Prav lepo se jima zahvalim za njun dobrodošli prispevek k veselemu razpoloženju. Njima in vsem ostalim hvala za sodelovanje in pomoč! P. JANEZ Sužnikovi srečni LOJZE KOZAR k 34. NASLEDNJI dan so zdravniki sklenili, da župnika Zdravka odpustijo iz bolnišnice. “Doma ima sestro, ki ga bo negovala in skrbela zanj. Če ji bo pretežko, naj ga pa pošlje nazaj.” Seveda ni bilo treba župnika pošiljati nazaj, saj mu je Bariča stregla zares s sestrsko ljubeznijo. Bila je neprestano ob njem, da so od skrbi in utrujenosti tudi njej oči lezle v globino očesnih votlin in soji lica bledela in upadala. “Tako ne gre več dalje,” ji je nekega dne rekla soseda Rozika. “Uničila se boš in še ti zbolela. Vsako stvar je treba delati po pameti. Ti pojdi zdaj spat, bom jaz bedela. Vso noč. Jutri pa dobim koga drugega in se bomo lepo zvrstili. Tudi ti nisi iz železa, čeprav si trdnega zdravja.” “Kaj pa če umrje in ne bom zdraven? ” “Nihče ne umije kar tako. Te bomo že pravočasno poklicali. Podnevi boš pa tako ves dan ti pri njem; nam bi bilo težje, ko nas čaka delo na polju.” Ko je župnik ponoči prišel nekoliko k sebi, je spoznal Roziko, ki je sedela pri njegovi postelji in premagovala spanec. “Zakaj ne greš spat, Rozika? Koliko je ura? ” “Polnoč je minila.” “Ti bi morala biti že davno v postelji.” “Ne, nocoj sem na vrsti, da vam postrežem, če bi kaj potrebovali.” “Dobra si, Rozika, hvala!” “To in še veliko več sem vam dolžna. Veliko dobrega ste mi storili.” “Nič več kakor bi vsak človek na mojem mestu.” “Potem bi zares vsak veliko dobrega storil. Toda tega ne verjamem.” “Rajši veruj. V vsakem človeku je veliko dobrega. Kako pa sta tvoja otroka? ” “Saj jih je že pet. Dva sem imela, enega dobila, dva sta pa še pred kratkim prišla zraven.” “Saj res. Pozabil sem. Ne, saj nisem pozabil, samo imel sem te pred očmi, kakor si bila takrat, ko si stanovala tukaj pri nas.” “Takrat se je moje življenje popolnoma presukalo. Po vaši dobroti, gospod župnik.” “Po božji dobroti, Rozika. Jaz pri tem nimam nič. On vodi, tehta, meri in obrača. In vedno samo na dobro.” “Najbolj sem vesela, da ima Janez vse otroke rad. Ne dela med njimi NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $52,— P. Z.; $42.—Marica Klakoifer, Anton Dolinar;$32,— Janez Rotar, Franc Šveb, dr. Marija Lambrineas; $30,— N. N.; $24,— Ernest Rutar; $23.— Danilo in Slava Maver; $22.— Franka Terlikar, Janez Lah; $20,— Ivanka Novak, Zora Pace; $17.— Ivan Legija; $14,— Vanda Sperne; $13,— Ivanka Kleva; $12.— Alojz Bme, Kamica Satler, Jože Baligač, Dino Rupnik, Emilija Kregar, Andrej Fistrič, Gabrijel Čefarin, Maks Furlan, Ivan Damiž, Bogomir KrSe-van.Jože Kučko, Jože Lipovž; $9,— Dragica Gomizely, Milka Medica; $8.— Karolina Čargo; $7,— Rožica Pirc, Janez Kovačič, Ivanka Tomšič, Marija Spernjak, Ema Peckham, Štefanija Mazzitelli; $5,— Slavko Koprivnik, Lucija Vovk; $4,— Ana-Marija Mrlnik, Albert Škrlj, Olga Peklar, Marija Oblak, Alojz Kovačič, Anton Bogovič, Maks Krajnik, Viktorija Kofol; $3.— Marija Ora-žem; $2.— Silvo BezgovSek, Marija Grum-Fabiani, Francka Kotnik, Ivan Denša, Štefan Baligač, Marija VindiS, Pavlina Božič, Anton Mr-Snik, Marija Kužnik, Marija Magda-lenič, Marija Oginski, Joe Belovič, Jože Malnarič, Frances Persico, Flo-rian Vojska; $1,— Mihaela Žefran. TRNOVO — del Ilirske Bistrice V POMOČ MISIJONOM IN NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $250.- P.B.K.M.; $100- Druž. Viktor Matičič (za lačne); $50.— N. N.; $34.51 N. N.; $20,- Fani Šajn; $15.— Marija Oražem (za lačne); $10.— Jože Stembergcr (za lačne), Lucija Miklavec (za lačne). MATERI TEREZIJI ZA NJENE LAČNE SIROTE: $250.- P.B.K.M. ZA OBNOVO ROMARSKEGA DOMA NA SVETI GORI: $100,— N.N.; $50,—Julij Bajt, Izabela Bukarica; $5.— Ivan Stanič. VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! ČLOVEK ZA VSE ČASE NIČ ne bomo pretiravali, če pravimo, da je tradicionalna slovenska kultura v poglavitni meri delo duhovnikov. V Krekovi dobi je slovenski duhovnik postavil tiste gospodarske temelje in socialne ustanove, na katerih se je pozneje lahko organiziralo narodovo politično življenje. V času pred viharjem, pa tudi potem, ko je že divjal, je zastavil ne samo svojo besedo,ampak to pot tudi svoje življenje za to, da bi Slovenci ostali v zgodovini in omiki. In potem, ko se je zgodilo, kar se je zgodilo, ko se je poveznil na nas totalitaristični komunistični pokrov in sta tako znanost kot tudi umetnost kazali malo volje, da se zavaruje udarjeni človek, je bil duhovnik tisti, ki je govoril in oznanjal neu-kinljivo človekovo svobodo. Tudi za slovensko Cerkev namreč velja, kar je rekel Adam Michnik za poljsko: "Cerkev je bila tista, ki je dajala niti najmanjše razlike. Tako lepo nam je, da vam ne morem povedati. Čeprav nismo bogati in bi še marsikaj potrebovali. Toda Janez govori vedno isto: Imamo to, kar je najpotrebnejše —zadovoljstvo. Vse drugo ni tako važno. In res ni, čeprav me včasih malo stisne, ko se sosede hvalijo, kakšno najnovejšo zmrzovalno skrinjo imajo, koliko oblek so kupile svojim edinčkom, kako opremo so si kupile za kuhinjo in sedaj ne vedo, kaj bi s staro. Sem rekla, da bi staro vzela, če ne bi bila predraga. Pa sem jo dobila čisto poceni. Lepo sem jo očistila, Janez pa je pritrdil nove ročaje in kljuke in soseda je ni spoznala, ko je bila zadnjič pri nas. Vprašala meje, kje sem jo kupila.” Tako je pripovedovala Rozika z mirnim, čebljajočim glasom, da je župnika uspavala in je že dolgo ni več slišal, ko je še vedno razlagala svoje drobne radosti in skrbi. Ko župnik ni več mogel skoraj nič govoriti, so se začeli pri njem vrstiti tudi moški. Po navadi sta se po dva pomenkovala v kotu med seboj, po tihem, da ne bi zbudila župnika, če je kdaj malo zaspal, ves čas sta pa budno pazila, če mu morda ni zastalo dihanje, kije bilo vedno težavnejše. Toda bolezen se je vlekla in vlekla, kajti srce ni hotelo odpovedati svoje službe. Nekega dne je župnik s presledkom v glasu vprašal: “Kaj delaš, Bariča? ” “Pletem.” “Kaj pa pleteš? ” “Jopico ti pletem, Zdravko. Nosil jo boš, ko bodo nastopili haldnejši dnevi.” “Ne bom je nosil, Bariča. Lahko prenehaš plesti.” “Zakaj je ne bi nosil? ” je rekla in že je imela oči polne solz. “Ker odhajam. Tam, kamor grem, ne nosijo jopic.” “Ne govori tako, Zdravko. Morda pa ozdraviš, pa jo boš potreboval. Takrat bo zopet vse dobro in lepo pri nas.” “Tudi zdaj je dobro, Bariča. Tako, kakor je, je dobro. Zato ne jokaj. Meni je tako lepo, da si ti pri meni. In bila si pri meni toliko let. Nič ti nisem plačal za tvoje delo. Za tvojo ljubezen tako ni plačila, razen pri Bogu. Premalo sem skrbel zate. Prejšnje dni me je vedno skrbelo, kaj boš ti, ko mene več ne bo. Zdaj te skrbi nimam več. Vem, da bo dobri Bog zate poskrbel po dobrih ljudeh. Delala boš, dokler boš mogla. Ko pa ne boš mogla več, boš pa sama. V trpljenju je vsak sam, čeravno je množica okoli njega.” “Zame ne skrbi, Zdravko. Jaz že imam svoje mesto.” “O tem pa nič ne vem. Nikoli mi nisi nič rekla.” “Nisem, ker sama v sebi nisem bila na čistem glede tega. Od tiste nesreče, ko seje Zorica ubila, pa vem, kje je moje mesto.” “In kje je? ” “K sestram pojdem. Trdno sem se odločila.” “Toda kdo ve, če te bodo sprejele? Mislim zaradi tega, ker si že nekoliko v letih.” “Grem k sestram matere Terezije v Zagreb. Sem se že dogovorila z njimi in starost ni nobena ovira.” “Torej čakaš še samo na mojo smrt? ” “Prej nočem in ne smem oditi. Če boš pa ti dlje časa živel kakor jaz, bom tudi prav zadovoljna.” “Hvala ti, Bariča. Naj te Bog blagoslovi za vso tvojo dobroto. Saj nisi služila samo meni, služila si vsej župniji, kajti kaj bi jaz brez tebe? Kako lepo je bilo priti domov, sem v ta dom odkoder koli, ker nisem nikoli prišel v prazno, ampak si me čakala ti s svojo prijazno besedo in s svojo postrežljivostjo. Tega ti župnija ne bi smela nikoli pozabiti. Vem, da bo pozabila, kakor hitro mene ponesejo na pokopališče, zato se na njihovo hvaležnost ne zanašaj. Samo Bog je dober plačnik, zato je dovolj, da on ve za tvoja dobra dela.” “Delala sem, kar sem bila dolžna delati. Kakšnih posebnih dobrih del pa, žal, nimam.” “No, pa še malo več, Bariča, pa še malo več. Vesel sem, da si mi povedala glede sester. Toda kako pa ti veš, da je Zorica hotela iti v samostan? Sem bil morda jaz kdaj tako neroden in sem to izklepetal? ” “Ne. Zorica sama mi je to povedala. Zelo mi je zaupala in pred menoj ni ničesar skrivala.” “Tudi drugi te imajo radi, Bariča. To ti povem, da ti bo nekoliko laže, ko izgubiš mene. To pa tako veš, da sem te imel vedno rad, čeprav sem bil včasih nekoliko trd s teboj in manj vljuden, kakor bi lahko bil.” “Utrudil si se z govorjenjem, Zdravko. Skušaj malo zaspati. Grem pripravit kosilo. Bratom sem pisala, da si bolan, naj te pridejo pogledat.” “Dobro, Bariča. Naj le pridejo. Vesel jih bom.” /Dalje prih./ vsem Poljakom,vernim in nevernim, določen prostor svobode - jezik, ki ne potrebuje laži..." Tudi po slovenskih cerkvah se je oznanjala ta resnica in danes že lahkoberemo, kako so tisti, ki so jo oznanjali, za to plačevali. A navsezadnje to ni ravno važno. Važno je, da se mi spominjamo. Na primer: večer v gledališču, predstava za mlade, mogoče več kot petsto učencev gleda Cankarjevo dramo in v njej poudarjeno karikirano vlogo duhovnika. In si mislim: Prav sedajle se sto slovenskih kaplanov v stisnjenih zakristijskih učilnicah trudi, da bi brezciljni in naveličani mladini dali nekaj kulture in nekaj duha, tu pa tanučna ura" s prozornim namenom. Taki časi so to bili! In povrhu se danes zdi, da se nihče več tega ne spomni. Danes so vsi demokrati od nekdaj, od nekdaj so se vsi bili za človekove pravice, vsi so bili tudi preganjani... ROMAN KURALT Pogled na Špikovo skupino s Počitniškega doma v Srednjem vrhu nad Martuljkom 0—1 sk RAFAEL , Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphael S/ovene Mission, 313 Merrylands Ftd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. IV., 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478 SLUŽBE BOŽJE WOLLONGONG - FIGTREE ima redni slovensid maši na nedelji 14. in 28. julija (vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu). Čas: ob petih popoldne. Navadno je eno uro pred mašo pevska vaja za tamkajšnji zbor, pa tudi za mladinski zbor “Zlati glas”, ki se pripravlja za nastop na letošnjem 17. mladinskem koncertu. Sem že omenil, da bo letos koncert v novi dvorani canberrskega slovenskega društva v soboto 5. oktobra popoldne. - Srečanje s škofom dr. Pirihom in njegov pastoralni obisk za rojake Wollongonga in okolice pa bo v soboto 31. avgusta ob petih popoldne. Po bogoslužju bo srečanje v dvorani kluba “Planica” CANBERRA pride za slovensko službo božjo spet na vrsto v nedeljo 21. julija ob šestih zvečer. Cerkev sv. Petra in Pavla, Garran, A. C. T. Pred mašo bo pevska vaja kot priprava za petje med bogoslužjem. Tako se pevski spored obogati z novimi pesmimi, saj jih je veliko na izbiro v novih pesmaricah. Zato gotovo pridite vsaj dvajset minut pred pričetkom maše. V avgustu bo slovenska maša na nedeljo 18. avgusta. — Pastoralni obisk škofa Metoda Piriha bo v Canberri v nedeljo 1. septembra zvečer ob šestih. Po škofovi maši v Garranu bo sprejem škofa in srečanje z rojaki v Slovenskem klubu na lrwing Street, Phillip. Redna služba božja bo potem spet v nedeljo 16. septembra. Vsaka tretja nedelja v mesecu je torej določena za slovensko mašo canberrskim rojakom. Lepo prosim za številno udeležbo! NEVVCASTLE bo tudi imel obisk škofa Piriha in sveto mašo. To bo v sredo 4. septembra ob šesti uri zvečer v cerkvi v Hamiltonu, kjer se redno zbiramo k naši sveti maši. GOLD COAST bo imel slovensko mašo (cerkev Sr- ca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac) v soboto 13. julija ob 7.30 zvečer. Osem dni kasneje, v nedeljo 21. julija, pa bo sveta maša na Slovenskem gričku v COR-NUB1J1 in sicer ob pol dvanajstih dopoldne. En teden kasneje, v nedeljo 28. julija, bo spet slovenska maša, a tokrat v BRISBANU (naša običajna cerkev Matere božje, čas pa 1 1.30 dopoldne). Vse tri službe božje bo opravil č.g. Martin Horvat, izseljenski duhovnik v Berlinu v Nemčiji, ki se bo nekaj tednov mudil na obisku svoje rodne sestre Miriam Klemen. Kličemo mu: Dobrodošel v Avstraliji! Obenem tudi naša zahvala, da bo poskrbel za slovenske službe božje v Kraljičini deželi. V kolikor bo g. Horvat na razpolago in bi tankajšnji rojaki želeli, se lahko dogovorite še za druge slovenske maše. — Pastoralni obisk škofa Piriha pa bo v Queenslandu tekel po naslednjem sporedu: Ža rojake na Zlati obali bo škof maševal v soboto 7. septembra ob 7.30 zvečer v cerkvi v Merimac. Naslednji dan (nedelja 8. septembra) bo maša ob 11.30 v cerkvi Matere božje, South Brisbane, za brisbanske in okoliške rojake. Po maši bo škof odšel na Slovenski griček v Cornubiji, kjer bo kosilo in srečanje z rojaki. Vsi ste vabljeni, da se lahko osebno pogovite z gostom. Upam tudi, da bosta obe maši imeli lepo udeležbo. WAGGA - WAGGA bo imela škofovo mašo in srečanje z njim v sredo 11. septembra ob enajstih dopoldne. Služba božja bo v sestrski kapeli, Mt. Erin. Popoldne bo naš gost nadaljeval pot proti VVodongi. MERRYLANDS ima v naslednjih mesecih tele dejavnosti: V četrtek 4. julija ob 10.30 dopoldne bo srečanje bolnikov in upokojencev. Začetek je v cerkvi s sveto mašo, nadaljevanje pa s kosilom v dvorani. Vse to pripravlja tudi tokrat naša molitvena skupina, ki se vsak četrtek zbira k molitvi. No- vi člani so vedno dobrodošli. — V nedeljo 21. julija bo po maši p r e d a v anjeo Medjugorju, ki ga bo imel nam že poznani Leon LeGrand. — Počitnice na snegu so tudi letos na sporedu in sicer od 27. julija do 2. avgusta. Za informacije in rezervacije pokličite Petra Šarkana (telefon 632-7593). — Naša stojnica bo spet delovala v petek 12. julija. Priporočamo se vam za primerne predmete. Ista aktivnost 9. maja nam je prinesla v fond za obnovo zvonikov lepo vsoto 723.30 dolarjev. Hvala vsem, ki so sodelovali! Škof dr. Metod Pirih pride v Sydney v četrtek 29. avgusta, TN l,ob 19.55. Prosimo, pridite na letališče (Domestic) k sprejemu. Še posebej so povabljene narodne noše. — Na nedeljo 1. septembra, ko obhajamo očetovski dan, bo pri nas birmova-n j c , ki ga bo opravil seveda škof Pirih. Birmance pripravlja na prejem tega zakramenta katehistinja Milka Stanič, je pa gotovo potrebno tudi sodelovanje staršev, ki naj bi birmancu pomagali pri učenju in pri domači nalogi. Sploh naj bi se starši zares zanimali za napredek svojega otroka pri verouku. Prvo obhajilo pa bomo imeli v nedeljo 15. septembra. Te otroke pripravlja za njihov veliki dan katehi-stinja Klara Brcar. K tej slovesnosti vabimo tudi druge otroke, ki bodo v tem letu prejeli Jezusa prvič v svoja srca po avstralskih cerkvah. Člani naše skupnosti so — le naj se pridružijo našim prvoobhajancem. Za soudeležbo pri naši slovesnosti jih prijavite vsaj dva tedna pred 15. septembrom. MLADINSKI KONCERT - kot že omenjeno in tudi objavljeno v Mislih, bo letos na soboto 5. oktobra v novi dvorani Slovenskega kluba v Canberri. Hvaležni smo tamkajšnjemu društvu, ki bo tokrat že drugič gostitelj našega koncerta, ki ga že sedemnajsto leto zapored organizirajo slovenska verska središča. V kratkem boste prejeli preko društev in verskih središč navodila za nastop ter informacije glede prenočišča ipd. Društva po Avstraliji pa lepo prosimo, naj posredujejo informacije mladini ter spodbujajo tako skupine kot posameznike za nastop ali vsaj udeležbo. P. CIRIL se je že nekajkrat oglasil iz domovine. Pravi, da ima še precej dela za dokončno pripravo naloge za magisterij, dočim je ustne izpite srečno dokončal. Pravi tudi, da skoraj redno na cesti sreča kakega avstralskega Slovenca, ki je v tem času doma na dopustu, ali pa kakega bivšega “Avstralca”. Pa tudi koga, ki bi rad prišel v Avstralijo in sprašuje za možnosti vselitve. P. LAVRENCIJ, med nami še v spominu, pa je prispel v Avstralijo dne 6. junija na nekajtedenski obisk Vsi stari znanci ga z veseljem sprejemajo. Želimo mu, da bi se med nami dobro počutil. Naj tu izrečem zahvalo vsem štirim dobrotnikom, ki so mu s poravnanjem potnih stroškov omogočili ta obisk. KRSTI Natasha Marija Vesna Aster-Stater,Bhck-tovvn, NSW. Oče Stanko, mati Vesna r. Trebar. Botra sta bila Stanko in Majda Kopše. Sv. Rafael, Merry-lands, 19. maja 1991. David Francis Aščič, Georges Hall, NSW. Oče Robert Tomaž, mati Olga r. Horvat. Botrovala sta očetov brat Števen in Nada Marija Aščič. — Sv. Rafael, Merrylands, 2. junija 1991. Novokrščenima, njih staršem in botrom ter obema družinama iskrene čestitke! POROKE — Vincent Škrajnar, Raby, NSW, sin Ivana in Margarete r. Gyurica, rojen v Sydneyu in krščen v Paddingtonu, in Melissa Gaye Chalker, Raby, NSW, hčerka Johna Chalker in Margaret r. Petherbridge, rojena v Sydneyu in'krščena v St. John’s anglikanski cerkvi, Maroubra, NSW. Priči sta bila Frank Martinez Edinstveno poslopje novega parlamenta v Canberri, ACT, katerega si bodo mogli ogledati udeleženci letošnjega mladinskega koncerta v oktobru. Ali boš tudi ti med njimi? in Sharon Roberts. - St. Raphael, Merrylands, 25. maja 1991. Christopher Hudina, Evatt, ACT, sin Franca in Štefanije r. Novak, rojen v Melbournu in krščen v slovenski cerkvi v Kew, Vic., in Diana Tokič, Canberra.ACT, hčerka Josipa in Marije r. Smolič, rojena in krščena v Canberri. Priči sta bila Vijeko Rezo in Doris Grgič. — St. Christopher’s Cathedral, Manuka, ACT, 27.aprila 1991. Bogdan John Bavčar, Liverpool, NSW, sin Ivana in Doroteje r. Brecelj, rojen v Sydney& in krščen v Paddingtonu, in Elaine Skubla, Georges Hall, NSW, hčerka Giordana in Bianke r. Cerri, rojena v Sydneyu in krščena v Leichhardu. Priči sta bila Geoffrey Home in Vicky Luke. - St. Raphael, Merrylands, 26. maja 1991. Vsem trem parom naše najboljše želje za njih poročni dan. Obilo blagoslova na novi življenjski poti! POKOJNI - V nedeljo 12. maja 1991 je v Fair-fieldu umrl ANTON NIKOLICH. ki je bil rojen v Kočevju 7. julija 1920. Leta 1960 seje poročil 7. Marga- ret Hindler, kije nemškega rodu. Otrok nista imela. -Pogrebna maša je bila opravljena v cerkvi sv. Krištofa (za nemško govoreče) v Croydonu, pokopan pa je bil na Northern Suburbs pokopališču. Dne 15. maja 1991 je v Hornsby Hospitalu umrla INGEBORG REBULA, rojena Stain v Berlinu dne 2. junija 1926. Leta 1967 seje tu v Avstraliji poročila z Mirom Rebula, po rodu iz Markovščine. Živela sta v sydneyskem okraju Epping. Pogrebne molitve za pokojnico so bile opravljene v kapeli Castle Hill krematorija, nato je sledila upepeljitev. Dne 31. maja 1991 je v Sacred Heart Hospicu, Dar-linghurst (Sydney), umrl STIPE VULETIČ. Rojen je bil 29. julija 1936 v kraju Sobranje (Imotski). Dne 30. decembra 1961 se je v Wolahri poročil s Frido Gomboc, po rodu iz Otovcev v Prekmurju. Družina živi v sydneyskem okraju Maroubra. Pokojnik je bil NI dolgo tega, ko sem se vrnila z obiska v domovini, kjer sem se udeležila praznovanja zlate poroke svojih staršev in s tem v zvezi družinskega srečanja vseh sorodnikov. No: skoraj vseh. Prišlo nas je okrog 110. Žal se moja družina ni mogla v celoti udeležiti te izredne slovesnosti, ker so vsi štirje otroci študentje in se jim je v tem času pričelo novo šolsko leto. Mnogo prijateljev in znancev me je pred odhodom začudeno spraševalo: “Kako si upaš domov v tem času? Kaj te ni nič strah? ” Ne, pa me res ni bilo strah, niti malo ne. Srečna sem, da imam starše in nekaj prijateljev - dobrotnikov, ki redno molijo za mojo varnost. In srečna sem, da izhajam iz družine, kije za naš čas - tako se mi zdi - nekaj posebnega : starši, osem otrok, vsi poročeni in z družinami. Kar 47 nas je v naši ožji družini, vsi živi in zdravi ter obdani z mnogo božjih blagoslovov. Večkrat sem se že vprašala o vzroku, zakaj imamo vsi člani družine toliko sreče? Odgovor je vedno le eden: Zaradi izrednih staršev! Očetu in materi gre vsa po poklicu zidar. Bolan je bil od božiča, ko mu je rak začel jemati življenjske sile in je končno podlegel. Poleg žene Fride zapušča štiri otroke: najstarejši je Marjan (30 let), nato je Gordana por. Dundovič (27 let), sledi John (26 let) in najmlajši Števen (12 let). Zakonca Vuletič pa sta že pred nekaj leti naredila lepo dejanje, ko sta sprejela v svojo družino dve osiroteli deklici, Rozino (14 let) in Majdo (12 let), ki sta na tragičen način izgubili svoje starše. Stipejeva smrt ju je znova hudo prizadela. - Pogrebna maša je bila za pokojnika opravljena v hrvatski cerkvi sv. Antona, Summer Hill, grob pa je dobil na Botany pokopališču. Vseh novih pokojnih se radi spominjajmo v molitvah, Bog pa naj žalujočim izgubo drage osebe nadomesti z drugimi darovi svoje ljubezni in dobrote. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam posredovali te podatke. Komur je znan še kakšen primer smrti med našimi tukajšnjimi rojaki, naj nam sporoči. P. VALERIJAN k OBISKU naša zahvala. Njuna vera, povezana z zaupanjem in ljubeznijo, je bila vselej in je še tako močna, da vedno premaga vse. Premagala je trpljenje vojnih let in strahu, pa povojnih let krivic in maščevanja — preiskav, zapora, zaplembe ter do nedavnega tudi zasramovanja in očitkov. Naši starši so znali svojo trdno vero, poštenost in ponos vcepiti tudi nam otrokom, da nismo nikoli klonili pod vsem tem bremenom, vse do končne zmage današnjih dni. Vsi moji bratje in sestre doma imajo dobro izobrazbo in ugledno službeno mesto. S ponosom lahko rečem, da si ni nihče pomagal do položaja s pomočjo “rdeče knjižice”, temveč le po zaupanju in sposobnosti. Naša oče in mati sta v močni veri in medsebojnem dajanju samega sebe našla tisto notranjo moč, ki je bila v hudih preteklih letih potrebna, da sta za nas storila več kot je bilo sploh mogoče storiti. Bog naj jima povrne! Izredni vtisi te naše zlate poroke so me zanesli, kot vidite, na stranpot. Namen mojega pisanja je bil vse drugi. Hotela sem avstralskim rojakom povedati, kako vesela sem, da sem ob tem svojem obisku Slovenije osebno občutila spremembe zgodovinskih dogodkov in prebujanje rodne domovine v nekaj novega, drugačnega od tega, kar sem prej poznala. Da, gospodarstvo je “na tleh”, politika je vroča in potrebne bodo še žrtve do končnega sprejetja demokracije. Toda upanje je! In prepričana sem, daje upanje lepše bodočnosti tudi v slovenski mladi-n i . V nedeljo 17. marca sem se po deseti maši v Trebnjem čisto nenačrtovano odpravila na vlak ter se odpeljala na obisk k moževi družini v Ivančno gorico. Po poti iz postaje sem videla polno odraslih in še več otrok, ki so prihajali k farni maši. Med ljudmi sem opazila tudi našo staro mamo ter seji pridružila z namenom, da še ena nedeljska maša ne bo škodovala. A nismo odšli proti cerkvi, ki je še ni: zbrali smo se v navadni hiši, na glavnem križišču v Ivančni gorici. Ta velja za farno cerkev, dokler ne dozidajo primerne in dostojne cerkvene stavbe. Do takrat pa bo cerkveni prostor preurejen iz “hiše”, “štibelca” in polovice veže te običajne hiše. Takoj me je spoznal in pozdravil domači duhovnik Jože Kastelic, katerega sem spoznala v samostanu v Stični že pred dvaindvajsetimi leti in je bil tudi študent moje sestre, ko je poučevala na stiški gimnaziji. “Cerkvica” je bila za to enajsto mašo natrpano polna in največ je bilo mladine. Otroci so vodili pevski zbor, igrali na orgle, čudovito sodelovali pri peti maši ter molili glasno in zbrano. Še posebno pa so me ganile njihove prisrčne prošnje, tako številne in polne spontane iskrenosti, duhovitosti, globoke vere in upanja. Rada bi jih ponovila, pa se bojim pokvariti njihove pristne besedne in duhovne urejenosti. Ob mladinskem vodstvu smo molili za domovino in mir, /.a slovenske voditelje, za sovražnike, za ateiste, pa za ljudi, ki delajo drugim krivice ter jim povzročajo bolečine .. . Molili smo za vse Jožete in Jožice ob njih godu in za čudež, da bi župnija zbrala toliko denarja. da bi lahko čim prej začeli z zidavo nove cerkve svetega Jožefa v Ivančni gorici. Duhovnik Jože pa je še naročil,otrokom, naj pišejo vsem Jožetom in Jožicam za god ter poprosijo “vse ljudi dobre volje” za pomoč pri gradnji nove cerkve. Ob koncu maše pa so otroci zapeli še čudovito pesem, ki je še nisem slišala. Tako nekako se glasi: Široka cesta me je zvabila v svet. .. Vrnil se bom na očetov prag, kjer bom zopet našel srečo in mir . . . Kar same od sebe so mi drsele vroče in debele solze po licih — pa sem mislila, da so v Avstraliji že usahnili vsi moji solzni studenci in je “koža čez in čez podplat postala”... Ker sem Jožica tudi jaz in obenem rojakinja, pa še popolnoma “uročena” od tako prisrčnega mašnega vzdušja v Ivančni gorici, se čutim dolžna, da obvestim vse dolenjske Jožete in Jožice v Avstraliji, no, pa tudi druge rojake in “vse ljudi dobre volje”, da pomagate s kakršnim koli darom novi razvijajoči se fari. Ivančna gorica je mlado mesto v srcu Dolenjske, ki izredno hitro raste. Pred nekaj leti so tu zidali nove šole, osnovno in srednjo, gimnazijo in ekonomsko. Zato je kraj poln mladine. Z zidanjem novih cerkva in duhovniki kot je Jože Kastelic, ima slovenska Cerkev važno nalogo. Tu se rojeva bodočnost rojakov v naši tako majhni, pa vendar tako veliki in močni domovini. Finančna pomoč je nujno potrebna. Prepričana sem, da bodo naši tukajšnji duhovniki preko uprave Misli ali osebno radi pomagali s sprejetjem darov za zidanje cerkve t Ivančni gorici. Kdor želi, lahko pošlje dar tudi na moj naslov (1 Charles Ct., Mildura, Vic., 3500), pa mu bom takoj poslala potrdilo. Za darovalce, ki želijo oddati dar brez posredovalca, pa je tu številka Žiro-računa gradbenega sklada na banki: LB Grosuplje 50100 - 620 - 107 05 1022113-398071 Dodajte pripis: Za novo cerkev. Vsem skupaj srečno! Pozdravljeni! JOŽICA GERDEN Dolenjska pokrajina s Trško goro v ozadju ---------------------------D—i 1 V(£H imov ____________________________________________J DR. JOŽE KRIVEC, slovenski pisatelj v Argentini, je po nekaj tednih bolezni zaključil svojo plodonosno zemsko potovanje dne 10. maja. Pokojnik je bil rojen 16. marca 1916 v Verejah v Halozah, danes Videm pri Ptuju. Rastel je v dokaj revnih razmerah in postal sirota brez matere z devetimi leti. Domači župnik Jakob Soklič je nadarjenemu fantu po končani osnovni šoli pomagal do višjega študija. V Ptuju je končal gimnazijo in maturiral, na ljubljanski univerzi pa prejel na pravni fakulteti doktorat. Kot begunec je šel skozi italijanska taborišča in končno prišel v Argentino, kjer je bil vseh 45 let izredno delaven na kulturnem polju. Njegova smrt je napravila v Argentini veliko vrzel, ki je ne bo zlahka spet izpolniti. Kot pisatelj pa bo šel dr. Krivec v našo literarno zgodovino kot ljubitelj in ustvarjalec preprostih, malih in vsakdanjih stvari ter čustev. Naj mu bo lahka argentinska zemlja! 8O-LETNICO je praznoval 15. aprila dr. Rudolf Trofenik, znani slovenski založnik v Miinchenu. Na ljubljanski univerzi je prejel doktorat iz prava in filozofije ter dobil na njej profesorsko mesto, po vojni pa je izgubil službo in se znašel v zaporu. V Nemčiji je od svojega petdesetega leta. Tam je s svojo vztrajnostjo in neugnano delavnostjo dosegel izredne uspehe na popolnoma novem delovnem področju. Tudi z našim jubilantom so se uresničile besede pesnika Zupančiča:". . . tujina se diči z delom njihovih rok ..Sedanja demokratična Slovenija bo znala ceniti Trofenikovo delo in mu popravila v preteklosti stoijene krivice. CERKEV V ZDA bo vztrajala pri duhovniškem celibatu, je izjavil cincinnatski nadškof Daniel Pilarczyk, tudi za ceno vedno manj duhovniških posvečenj. Sicer pa je obenem dejal tudi tole:“Prenagla je trditev, da v DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan ( ! Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela i ! 1 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 ! ZDA primanjkuje duhovnikov. Saj pride en duhovnik na 1100 katoličanov, svetovno povprečje pa je en duhovnik na 2200 vernikov.” Zmanjševanje duhovniških poklicev je res neprijetno dejstvo, a to je pač pojav razvitega sveta in lokalnega značaja. Se je pa v zadnjem času po svetu povečalo število bogoslovcev kar za 47 odstotkov. “Kar zadeva žensko duhovništvo, je Jezus Kristus namenil duhovništvo moškim. Če poročena služi Cerkvi, je ta služba zanjo drugotnega zna-mena. Njena prva dolžnost je, če resno jemljemo cerkveni nauk o svetem zakonu, služiti sozakoncu in družini.” NEDAVNI ATENTAT na indijskega voditelja Rad-živa Gandhija, ki seje žal posrečil in zahteval njegovo žrtev, je gnusno dejanje, nasprotno vsem načelom civiliziranega življenja, je izjavil za vatikanski radio madraški nadškof. Nadškof je izrazil svoje prepričanje, da bi Gandhi na čelu nove vlade zelo verjetno vrnil deželi potrebno trdnost in edinost. Pokojni indijski voditelj se je zlasti zavzemal za zaščito manjšin in je že velikokrat pokazal svoje razumevanje tudi za krščansko manjšino v Indiji. Z njegovo smrtjo bo šlo v Indiji marsikaj drugo pot, a najbrž ne v dobrobit njenega številnega ljudstva. V ANGOLI je bilo v zadnjih šestnajstih letih umorjenih že 36 misijonarjev, 69 duhovnikov in redovnikov pa je bilo ugrabljenih, a jih na srečo ni doletela nasilna smrt. Ker je bila ta afriška dežela do leta 1975 portugalska kolonija, si portugalske oblasti prizadevajo posredovati med angolsko vlado in uporniško organizacijo Unita. A posebnih uspehov doslej pri teh pogajanjih ni zaznati. Dežela trpi in varnost prebivalstva je ogrožena. Misijonarji niso izjema. Kot tujci so v marsičem še bolj izpostavljeni in ugodna tarča tistim, ki bi se jih radi znebili. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je nedavno posvaril svoje rojake Poljake, naj ne pustijo, da se med narodom razbohoti nemorala. Zdaj, ko so si priborili svobodo in demokracijo, “naj si nikar ne nadenejo jarma nove sužnosti”, je dejal papež. Nadaljeval je svoj nasvet, naj kot narod raje težijo in stremijo za sadovi miru, ki so ljubezen, mir, prijateljstvo, zvestoba, ponižnost ... Le na ta način bo bodočnost poljskega naroda vredna žrtve, ki jo je bil pripravljen sprejeti za dosego svobode. Zagotovilo, da Cerkev na Poljskem misli na duhovno prenovo, je papežu ob njegovem obisku, prvem v svobodni rodni domovini, dal poljski primas Jožef Glemp z besedami:". . . Sveti oče, prišli ste v svobodno Poljsko. Konice zmotnega sistema, ki je bil na oblasti, so bile krhke in so kmalu padle. Osti naše slabosti pa ostajajo in so bolj močne, zato jih je teže pre- magovati. Vendar smo že začeli moralno prenovo . .. Svobodna Poljska je tudi nova Poljska, v njej pa je ista Cerkev, ki roma skozi stoletja in narode. Boga prosimo za potrpežljivo, a učinkovito moralno prenovo in da bi se ta začela v naših družinah.” MEDNARODNA KARITAS je zborovala dne 23. maja v Vatikanu in privabila na svoja zasedanja 370 delegatov iz 127 narodnih organizacij Karitas-a na vseh koncih sveta. V glavnem je šlo za posvet, kako organizirati pomoč bolnikom, ki so zboleli za aidsom in jih je na svetu vedno več in več. Aids je tragedija, ki je prizadela vse človeštvo. Zato je napak pri tej bolezni narediti meje, in jo gledati zgolj kot bolezen narkomanov ter pokvarjenih ljudi obeh spolov, ki si s prostitucijo služijo kruh. Pa tudi ne kot bolezen Afričanov, kajti razšiijena je že po vsem svetu. FRANČIŠKANSKI RED je dobil 13.junija letos svojega 118. generalnega predstojnika v svoji sedem-stoletni zgodovini. Generalni kapitelj, kije vsakih šest let, je bil letos v San Diegu v Kaliforniji (ZDA). Volijo ga provincialni predstojniki, ki se zberejo iz vsega sveta. Novi pater general je p. Hermann Schaluck, nemškega rodu in član province sv.Križa v Nemčiji (Werl). Novi vrhovni frančiškanski predstojnik je star 52 let in je izšel iz številne družine (ima še štiri brate in štiri sestre). Doktoriral je leta 1970 v Munchnu in govori šest svetovnih jezikov. Zadnjih šest let je bil generalni definitor za Zahodno Evropo. Letošnjemu kapitlju je predsedoval papeški delegat kardinal J. Hamer. — Med volilci pa je bil seveda tudi slovenski p. provincial Miha dr. Vovk, ki se bo na poti domov ustavil tudi pri nas v Avstraliji. Naj tudi omenim, da je bil avstralski provincial p. Maurice West na kapitlju izvoljen za generalnega definitoija. P. Maurice je dobro znan zlasti sydneyskim Slovencem, kjer je bil že večkrat gost na našem misijonu v Merrylandsu. Ima rad Slovence in pokojni p. Bernard ga je naučil celo nekaj slovenskih besed poleg molitve “Sveti angel...” Avstralski Slovenci mu iz srca čestitamo k izboru v sam vrh vodstva frančiškanskega reda. ŠESTDNEVNI mirovni pohod iz Jeruzalema se je dne 9. junija končal v jordanskem glavnem mestu Amanu. Ta pohod “za pravičnost in mir na Bližnjem vzhodu” je priredila v spomin na šestdnevno vojno, ki se je začela 5. junija 1967,mednarodna mirovna organizacija “Gulf Peace Team”. To je ena svetovnih človekoljubnih organizacij, ki jih je kar precej. Nekatere imajo temeljno podlago za svoj obstoj in delovanje, druge pa - se mi zdi - nekako vise v zraku. Potegujejo se za mir in delajo proteste, vidijo pa le eno stran in ne zaznajo krivic z druge strani. Koliko vpitja za mir je bilo ob pripravah na vojno z Irakom in njegovim Admiral Motor Inn Vaša gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja,kopalni bazen.sonfina terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji ... j Samo par minut hoje do plaže in srediSča mesta. VpraSajte za ostale informacije! 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 ! * t r r r f S' ^ diktatorjem, ko je šlo za krivice begunskim Kurdom, so mnogi isti glasneži umolknili. Je to iskrena želja po miru? POROKA je bila doslej na Japonskem velik dogodek in tiste, ki se niso poročili, so drugi omalovaževali. Iz japonskih sredstev javnega obveščanja pa je mogoče zaznati, da se čas spreminja in mlade Japonke niso več tako navdušene za poroko. Vsekakor se jim poroka ne zdi več samoumevna stvar. Želijo si bolj in bolj samskega življenja, ki jim ne nalaga odgovornosti ter jim pušča svobodo in dovolj časa za poklicno usposabljanje, razne konjičke in sploh življenje po lastni želji. “S poroko nočem zožiti svojega življenja. - Težko bi delala, če bi se poročila. - Zakonskih odgovornosti nočem. Raje obiščem svojega prijatelja enkrat ali dvakrat na teden. . .”. so se japonska dekleta izgovarjale pred novinarjem. Starši in stari starši so ob vsem tem razočarani. Sprašujejo se, kaj se dogaja med mlado generacijo, da odklanja zakon kot vrednoto, ki jo je Japonska stoleija zelo upoštevala. m I Melbournskim rojakom je na uslugo : ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHN1C1AN j LUBI PIRNAT i 18 WRIDGWAY AVE.. BURWOOD, Vic. | Telefon: 288 4159 I Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Full denture Service and repairs. HEIDELBERG CABIHETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojakom za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 TEL.: 465 0263 (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 0- tcoriciu Hm HUDIH DRAGI OTROCI! Danes je v Galeriji mladih spet na vrsti nekdo iz države N. S. W. To je PETER ŠARKAN, ki je bil rojen v Sydneyu leta 1964 kot sin Hermana, po rodu iz Do-majincev v Prekmurju, in Gizele r. Fenos, doma iz Cankove v Prekmurju.Oče je prišel v Avstralijo že leta 1954, mama pa kot dekle leta 1963. Poroka mladega para je bila v Paddingtonu, kjer sem takrat stanoval. Pozneje sem prav tam krstil tudi novorojenčka Petra. Ko je fant dosegel šolsko starost, sta ga starša vpisala v osnovno farno šolo pri župniji v Merrylandsu. Tudi gimnazijo je obiskoval v Merrylandsu in tudi maturiral. Po maturi se je vpisal na posebni tečaj za Public Service ter ga končal z odliko. Zdaj je še osem let zaposlen kot Public Servant. Najprej je delal na oddelku za zdravstvo, potem v akustičnem laboratoriju, zdaj pa je zaposlen v oddelku za obrambo. Poleg službe čez dan je obiskoval tudi večerni tečaj v Granville ter se usposobil za natakarja. Vsekakor vseskozi podjeten fant, ki so ga starši lahko zelo veseli. Leta 1979 je Peter prvič s starši obiskal deželo pod Triglavom. Da mu je bila všeč, menda ni treba posebej povedati. Po vrnitvi se je fant še bolj povezal z našim slovenskim verskim središčem in je še sedaj vedno na razpolago za razna opravila. Vedno je zelo požrtvovalen in uslužen ter nikdar ne odkloni prošnje. Okrog petnajst let je bil tudi ministrant v slovenski cerkvi, pa tudi zdaj še vedno rad priskoči na pomoč pri kakih večjih slovesnostih. Poleg drugih dejavnosti je Peter tudi član naše igralske družine ter je že večkrat nastopil na odru. Pred kratkim je pri igri "Martin Krpan" imel vlogo cesarskega sla. Ko je bil mlajši, je nastopal pri folklorni skupini, najprej pri nas v dvorani, potem V NOVE ZARJE DOBO MRAČNO ZAGRNILE ČASA SO ZAVESE IN SPOMINE - GRENKE SOLZE V DALJO POTOPILE. NOVA ZARJA VSTAJA, DVIGA V ZLATU SE PRED NAMI . . . ČAS NAS KLIČE, V SRCIH ZVESTIH UP NAM DRAMI. DOMOVINA SE OGLAŠA IN PRINAŠA NAM POMLAD IN CVETJE: ROŽMARIN, RDEČI NAGELJ, PTIČKOV DROBNIH PETJE----------- ČUJTE, BRATCI IN SESTRICE! POHITIMO V ZARJE NOVE IN PRIŽGIMO Sl UGASLE PLAMENICE! P. BAZILIJ pa pri Slovenskem društvu v VVetherill Parku. Tako mu tudi narodna noša ni nekaj tujega in jo rad obleče. Slovenščina pa mu teče tako gladko, da bi ga marsikateri otrok naših slovenskih družin lahko zavidal. Posebna "konjička” ali "hobbyja" ima dva: smučanje in kegljanje. Petru želimo v življenju obilo uspehov in pa, da bi ostal vedno tako zaveden Slovenec. Bog te živil P. Valerijan Dragi striček! Naj se še jaz enkrat oglasim, dame ne bo mama vedno priganjala. Saj rada berem Kotiček in mama mi pomaga, ker vseh besed ne rezumem. Veš, mi živimo na deželi in daleč od drugih rojakov, zato pa so nam Misli še bolj dobrodošle. Kotiček mi bo pomagal, da ne bom pozabila slovenski jezik. Letos nam manjka dežja. Mama pravi, da najbrž vi v Melbournu preveč molite za lepo vreme, ko zidate Dom počitka. Prejmi prisrčne pozdrave, dragi striček! — Ann Popit, 13 let, Birchip, Vic. PRVIČ bo imel odbor Slovenske izseljenske matice zastopnike iz raznih delov sveta, kjer žive Slovenci. In prvič smo te zastopnike tudi sami volili. Zaradi razdalj naših volitev ni bilo lahko izvesti, vendar so se Narodni sveti na nedeljo 26. maja potrudili izpeljati stvar po svojih najboljših močeh. Kljub temu je nemogoče preprečiti razne očitke, pa so zelo krivični in neutemeljeni. Kdo neki more vsem ustreči? A bolj demokratičnega načina kot so ga uporabljali pri teh volitvah, res ni mogoče najti. Za dve mesti, ki naj bi ju zasedla avstralska rojaka — mesto podpredsednika in mesto odbornika - se je prijavilo pet kandidatov, volitve pa so prinesle tele rezultate: Cvetko Falež (ACT) je dobil skupno 473 glasov na vseh voliščih in bil s tem izvoljen za podpredsednika; Ivo Leber je s 308 glasovi postal odbornik. Tretji po številu glasov (217) je bil Ljenko Urbančič (NSW), četrti Marjan Peršič (Qld) s 175 glasovi, Bert Pribac (ACT) pa je dobil vsega skupaj 156 glasov. Čestitke zmagovalcema in zalivala vsem, ki ste se potrudili na volišča. Drugič bo morda že večja udeležba in tudi večja izbira kandidatov. Sledi pismo izvoljenega podpredsednika SIM-a za Avstralijo, ki nam ga je poslal s prošnjo za objavo Cvetko Falež: Dragi rojaki in rojakinje, narodni delavci in predsedniki slovenskih organizacij v Avstraliji. Ponosen in hvaležen, pa vendar ponižen izražam zahvalo vsem, ki ste me podprli pri kandidiranju v Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice. Istočasno zagotavljam vsem, ki ste zame volili, tistim, ki ste volili za druge in tudi onim, ki niste volili, da bom storil vse, kar je v moji moči, da uredim odnos Slovenije in Slovenske izseljenske matice z vsemi Slovenci v Avstraliji. Zavedam se velike odgovornosti in naloge, ki ste mi jo naložili. Vsem društvom in organizacijam, predvsem pa njihovim predstavnikom, prožim roko v sodelovanje. Prosim tudi za nasvete in zagotavljam, da sem na razpolago vselej in povsod. Vse kandidate v minulih volitvah prosim za sodelovanje in opravičilo, če razmere med nami niso bile na ravni, kot smo si jo želeli. Naše razumevanje — med nami v Avstraliji kakot tudi med nami in Slovenijo — moramo izboljšati. Kot potrebujemo Slovenijo mi, nas vsakega potrebuje tudi Slovenija. Prepričan sem, da bo o teh volitvah govorjenega in napisanega več kot bo koristno, pa vendar naj dodam tudi jaz skromen delček. Prvi poskus demokratične igre med Slovenci na petem kontinentu ima svoje pravilne in tudi slabe strani. Velike razdalje v Avstraliji delajo volitve težavne, še bolj zato, ker se medsebojno malo poznamo. V<*ndar smo volitve izvedli, zato po- KZli£M AVfT(UL(K£ (LOViNUL | glejmo, kaj so dokazale. Majhno udeležbo na volitvah moramo vzeti kot dokaz, da je Matica za povprečnega Slovenca v Avstraliji, če že ne nepriljubljena, vsaj nepomembna. Da temu ni tako, bi moralo število volilcev biti nekaj tisoč, ne samo 670. Glasove oddane meni (473 po številu), moramo smatrati kot protestne, saj sem svoje kandidiranje utemeljeval na krivicah, ki smo jih nekateri utrpeli zaradi politične pristranosti Matice. Trditev, da napak ni bilo, se odraža v glasovih oddanih kandidatu, ki je delo Matice dosledno zagovarjal, pa sprejel najmanjše število glasov - 156. Zato lahko zaključimo: Večina volilcev Matične pretekle napake obsoja. Naloga novih delegatov ne bo samo spremeniti način dela pri Matici, ampak ji dati tudi ugled. Matica je svoje napake vsaj delno priznala, težko bi jih lahko že tudi mnogo popravila. Ponujam zato spravo tudi Matici in njenim predstavnikom ter upam, da bomo lahko izboljšali odnose in sodelovanje ne le z njimi, ampak tudi med Slovenijo in avstralskimi Slovenci. Edini pogoj, ki ga stavljam, je naše skupno priznanje, da so kulturne dobrine naša skupna last in da nima do njih nihče ne večjih, ne manjših pravic. Želim in upam, da bodo pravkar minule volitve ritma THE SLOVENE LETTER je nova informativna revija, ki jo izdaja AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA. Se želite seznaniti z njeno vsebino? Sporočite nam svojo željo in vam pošljemo zadnjo številko brezplačno na ogled. Potem pa sami odločite, ali se boste nanjo naročili. SLOVENSKO PISMO je edina revija te vrste v Avstraliji. Prinaša obilo informacij o tekočih do godkih v Sloveniji ter med Slovenci v Avstraliji in tudi drugih zanimivosti. Izhaja šestkrat na leto. Berite, ne bo vam žal! Naročila pošljite na: UPRAVA/A DM IN ISTRATION Alfred Breznik P. O. Box 188 COOGEE, NSW, 2034, AUSTRALIA Tel: (02)519 3933 Fax: (03)550 1378 VIKTORUSKIM SLOVENCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 L. L-*, TOBIN BROTHERS funeral directors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Od Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 mejnik. Ideološki razcep med Slovenci v tujini škodi našemu delu za skupnost, zato nas mora Svetovni slovenski kongres v Ljubljani zbližati tudi v Avstraliji. Junija odhajam na Kongres v Ljubljano, kjer želim urediti odnose tudi s Slovensko izseljensko matico. Po moji vrnitvi bom društvom in organizacijam poročal o svojem uspehu. Še pred koncem leta želim obiskati vse kraje v Avstraliji, kjer živi večje število Slovencev, da osebno zberem nasvete in želje rojakov. Te bom, s pomočjo Matice in Iva Lebeija, avstralskega člana v Izvršnem odboru SIM, skušal uresničevati z največjo vnemo. Želim nam vsem najboljših uspehov pri delu za slovensko skupnost in Vas prisrčno pozdravljam. Cvetko Falež, 1. r., 427 Bugden Ave., Canberra, A.C.T., Fadden, 2904 26. maja 1991 Tel.: 06 2918426 Fax.: 06 2928211 ADELAIDE, S. A. - V nedeljo, 19. maja 1991, je bilo dopoldne v dvorani Slovenskega kluba zborovanje, ki ga je sklical Pripravljalni odbor za Slovenski Narodni Svet (SNS) Južne Avstralije. Udeležilo se ga je okrog sto rojakov. Zborovanje je začel in pozdravil udeležence Danilo Kresevič. Ivan Zagorc in Janez Ritoc, ki sta se v začetku maja udeležila seje ASK v Melbournu kot opazovalca, sta razložila cilje in naloge SNS. Takoj po srečanju se je vpisalo 48 rojakov v članstvo SNS-SA in poravnalo članarino 20 dolarjev. Finančni člani so nato izvolili v Izvršni odbor sledeče rojake, kijih tu imenujem po abecedi: Dr. Stani- S Melbournskim Slovencem se priporoča > KAMNOSEŠKO PODJETJE | i VIZZINI MEMOR1ALS » Proprietor: Giovanni Verga j ' 9 TRAVVALLA AVE., THOMASTOVVN.VIC. I i Telefon: 359 5509 I ; doina: 478 5375 in 478 4726 ; i Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. > , Garancija za vsako naše delo I » slav Frank, Jože Gojak, Tone Jesenko, Danilo Kresevič, Ivan Legiša, prof. Laura Premrl, Janez Ritoc, Pavla Selan, Stanka Sintič, p. Janez Tretjak in Ivan Zagorc. Po zborovanju so na prvi seji SNS-SA med seboj izvolili člani Ivana Zagorca za predsednika, Danila Kre-seviča za podpredsednika, za tajnico Stanko Sintič, za blagajničarko Pavlo Selanovo, ostale odbornike pa za referente posameznih področij delovanja. Imena izvoljenih so jamstvo za uspešno delovanje Slovenskega narodnega sveta za Južno Avstralijo. Novi člani so dobrodošli. Prijavijo naj se tajnici Stanki Sintič. — Poročevalec. PUNCHBOVVL, NSW — Kakor skoraj v vsaki vasi na Slovenskem, stoji tudi na Dobrovem v Goriških Brdih spomenik padlim borcem. Na njem je tudi ime in priimek osebe sosednje vasi ter pod njim pripis: Umrl v ujetništvu. V kakem ujetništvu? Človek pomisli na Dachau, Gonars, Rab . . . Oseba ni umrla v nikakem ujetništvu, ampak v udobni vojaški bolnišnici v Alžiru. Imel je hudo malarijo še preden se je predal zaveznikom na Siciliji. V bolnišnici je bil oskrbovan kot so bili oskrbovani angleški in ameriški vojaki. Na žalost so bila zdravila prepozna in zato zaman. . . Ta dogodek in še mnogo drugih mi je povedal sovaščan Anton Velišček, ki je umrl 5. septembra v Sydneyu. Kot mnogo primorskih fantov je bil tudi on nekaj časa v Severni Afriki, potem ko se je predal zaveznikom na Siciliji. Potem je prišel čas, ko so oblasti vprašale slovenske fante, naj bi šli v Dalmacijo pomagat Titovi vojski.Večina se je navdušeno javila, saj niso imeli prave slike o razmerah doma, med drugimi tudi pokojni Anton. V južni Italiji, predno se je vkrcal za otok Vis, je že dobil malo več izkustva o vojni v Sloveniji. Zavezniško letalo je pripeljalo med drugimi tudi ranjenega partizana, v katerem je neki Postojnčan spoznal — lastnega brata. Bil je težko ranjen, ves ožgan in slep. Povedal mu je, da je bil ranjen, ko je zažgal Nemcem skladišče bencina v Postojnski jami. Kaj je bilo res vredno uničiti lepoto naše podzemske jame, pa pri tem še sebi odvzeti zdravje? Po vojni se je pokojni Anton poročil in ustanovil družino. Po priključitvi pa so oblasti sumile, da pomaga ljudem preko meje v Italijo. Obsodile so ga na precej let zapora, pa je še dobro odnesel, saj mnogi drugi so dobili tudi po dvajset let in več. Bil je po raznih ječah - v Škofji Loki, na Igu, v Novi Gorici. Delal je čevlje za vojsko in da mu je bil kazenski rok skrajšan, je šel z veseljem delat tudi v rudnik premoga v Trbovlje. Pravil mi je o mučenju zapornikov in dodal, da vse drži, kar je o tem bral zdaj v begunstvu iz slovenskega tiska, ki je prišel iz Argentine. S slovenskimi pozdravi - Evgen Braidot SEATON, S. A. — Spoštovani p. urednik, morda bo Vas in najbrž tudi bralce zanimalo tole poročilo: Naročnik Misli in moj prijatelj Lojze Povhe, bivši Adelaidčan, mi je izpod švicarskih visokih gora pisal, da je pokazal MISLI, jan.-febr. 1991, rojakinji gospe Schmid. To je mati onega švicarskega gardista Mihe, ki je v Vatikanu nadškofa Šuštarja po slovensko pozdravil ter so MISLI o njem pisale v prvi letošnji številki pod rubriko Z vseh vetrov. Gardistova mati je bila omembe v našem listu zelo vesela. Rekla je, da bo šla v kratkem v Rim na slovesnost zaprisege novih gardistov in Vam bo od tam poslala razglednico s pozdravi. Gospa je dobra znanka Lojzeta Povheta. Že dvajset let je profesorica angleščine na eni bernskih gimnazij ter lektorica za slovenščino, hrvaščino in srbščino na bernski univerzi. To Vam javljam, da vidite, kako imajo avstralske MISLI res lepe odmeve od tod in od drugod ter od ondod, kot bi rekel v njega dneh pisatelj Levstik. Iskrene pozdrave! - Dr. Stanislav Frank. TOLE PISMO so poslai starši nedavno umrle IRENE BIRSA iz Slovenije, kamor so ob žalostni novici o nenadni smrti hčerke pohiteli na pogreb: Danes se oglašava iz Škocjana, iz moje rojstne župnije. Tukaj smo nocoj imeli mašo zadušnico sedmega dne za našo Ireno. Ne morem si misliti, da je ni več med nami in res ne vem, kako bova prenašala to praznino . . . Pogreb je imela Irena zelo lep. Sonce seje poslavljalo od dneva, ko smo jo spremili k zadnjemu počitku na ljubljanske Žale. Dva duhovnika sta maševala, pater Tone in pater Bernard - oba stajo poznala še iz Avstralije. Lep govor je imel predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Jurak, na pogrebu pa je bilo tudi lepo število profesorjev iz filozofske fakultete, kakor tudi prof. Lenček iz Amerike. V študentskem domu so tudi imeli žalno slovesnost in veliko študentov se je udeležilo pogreba, kakor tudi maše zadušnice v Marijini cerkvici na Rožniku, ki jo je imel za Ireno na predvečer pogreba p. Tone. Tam je bil prisoten tudi minister za izseljence dr. Dular, ki naju je povabil, naj se pred vrnitvijo v Avstralijo oglasiva pri njem. Kot sem zvedela, ste imeli mašo zadušnico za našo Ireno tudi v Kew, na keteri se je zbralo veliko naših znancev. Zahvala vsem, ki ste seje udeležili, kakor tudi hvala vsem, ki so namesto venca darovali za Dom počitka m. Romane. Za venec, ki je dospel sem od Sveta slovenskih organizacij v Viktoriji, moj iskren Bog povrni. Ko se vrneva, se bomo ustno pogovorili. Do takrat pa bodite lepo pozdravljeni - Vaša vdana Marija in Lojze Birsa. MILDURA, VIC. - Pod vodstvom Viktorja Matote-ka je Svet Etničnih Skupin Viktorije imel državno konferenco, kije bila proti koncu maja v Milduri. Viktor Matotek je pol-Slovenec in pol-Poljak in je v Milduri občinski svetnik ter zelo znan in spoštovan zlasti med priseljenci, ki jih je tam veliko. Med drugimi petnajstimi delegati pa sta bila še dva Slovenca in sicer Jožica Gerden iz Mildure ter Branko Lenščak, po poklicu advokat, iz Morwella (Gippsland). Pa bi dodali lahko še enega: Frank Grivec je sicer iz Medji-murja, a šteje se kar med naše. Tako je bila na letošnji državni etnični konferenci kar ena četrtina vseh delegatov vsaj deloma slovenska. Lep dokaz, da se Slovenci vodilno udejstvujejo v našem tukajšnjem občestvu v prid vseh novih naseljencev Viktorije. — Poročevalec. MT. MEE, QLD. — Da izpopolnim poročilo Janeza Primožiča v prejšnji številki Misli, je tu nekaj več podatkov o pokojnem rojaku STANETU AVČINU. Pokojnikov datum smrti je bil v sredo 17. aprila letos. Rojstni kraj pa je Palčje na Primorskem, kjer je bil rojen 10. decembra 1935 in kjer zapušča še mamo, dve sestri in enega brata, dva brata pa sta v Kanadi. Tukaj zapušča sinove Antona, Petra, Richarda in Vincenta z družinami. Od pokojnega rojaka smo se poslovili v ponedeljek 22. aprila. Zbralo se nas je lepo število, da se mu oddolžimo za njegovo zvestobo do slovenske družbe, ki jo je vedno cenil. Stane je bil pogost udeleženec društvenih prireditev in balinanja. Podpiral je napredek DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo JOŽE ŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 ZLOŽENKA OSEBNIH IMEN /Ivanka Žabkar/ 1. -2.1 3. — 4. - 5.5 L P \_ [_ L 8. N A J Z ROJ KM C I J T N hJ Rej S u N T O A * F\ J) ft T £ Sl 1 ^ ^ I I t\ O O e A E V J N A 1. 2. 3 .--------------------------- 4 .--------------------- 5. - - - 6. - - - - 7. - - - - 8. A-------------------------- V uvodni zloženki je skrito osem osebnih imen. Dobiš jih, če črke vsake vrste pravilno urediš v spodnjo prazno skico zloženke. Pravilno v imena zložene črke ti bodo pokazale še deveto ime, ki se prične z A in konča z A, bereš pa ga počez, od spodaj navzgor. Rešitev pošljite do 10. julija na uredništvo! Planinke, katere član je bil vsa leta. Njegovo ime bo zapisano na društvenem znamenju poleg številnih drugih rojakov in sicer kot drugi zakonski par, saj je njegova žena Vivien že leta 1974 zapustila ta svet in njega z mlado družino. Staneta smo pokopali na livadnem pokopališču Mt. Gravatt, kjer počiva največ naših rojakov. Obred je opravil isti duhovnik, kakor za Henrika Vujiča leta 1981, prav tako aprila. Stanetova prijateljica Patricia mu je skrbno stregla ves čas težke bolezni. Hvaležna je vsem rojakom za udeležbo in cvetje, Društvu Planinka ter balinarski sekciji Planinke za cvetje in tudi denarni dar. Presene- čena je bila nad številno udeležbo Slovencev in spoznala, kaj pomeni biti član naše skupnosti. Mi, ki smo Stanka poznali, pa smo hvaležni njej, da se je toliko žrtvovala zanj, mu prihajala streči in mu stala ob strani v težkih trenutkih bolezni. Lepo je, da Slovenci vsaj ob smrti pokažemo svoje spoštovanje. Vsem prizadetim naše iskreno sožalje, Stanko pa naj počiva v božjem miru. — Anica Cuderman. REŠITEV KRIŽANKE prejšnje številke: Vodoravno: 1. prosto; 5. kal; 7. bor; 8. slepar; 11. vrt; 12. imava; 14. grah; 16. kovač; 18. ravan; 20. kima; 21. imena; 23. oko; 24. milina; 27. med; 28. ali; 29. banana. — Navpično: 1. pas; 2.obe; 3. sopiham; 4. tram; S. krvavi; 6. leteča; 9. lira; 10. rak; 13. vokalen; 14. grdoba; 15. avioni; 17. amen; 19. nem; 22. nima; 25. Ida; 26. Ana (Marijina mati). Rešitev so poslali: Lidija Čušin, sestre v Slomškovem domu, Jože Štritof, Vinko Butala, Jožica Beljan, Jože Grilj, Lotka Rafolt, Ivanka Krempl, Vinko Jager, Lojska Pinterič, Ivan Lapuh, Gustl Glavnik, Milan Prešeren, Marjan Jonke, Janez Debevec, Angela Židan, Anica Melnyk, Slavko Koprivnik. Žreb je tokrat izbral — Jožico Beljan. UVOŽENO IZ DEŽELE POD TRIGLAVOM + Ni vedno najbolj napreden tisti, ki najhitreje napreduje. + Z visokega položaja je lepši razgled v svetlo prihodnost. + Mi vsi smo iz iste degeneracije. + Zmeraj, kadar mu dam roko, se bojim, da mi je ne bo vrnil. + In kaj bo rekla zgodovina? - Na pomoč! + Prvi bodo zadnji, zadnji bodo predzadnji. + Kdaj bomo prišli tako daleč, da bomo lahko šli naprej? + Vse, česar nimamo, smo dosegli z velikimi odrekanji. + Nihče ni proti svobodi nasploh. Na splošno smo proti svobodi drugih. + Še vedno podeljujemo priznanja za minulo delo, čeprav vsi vemo, kam nas je pripeljalo. + Mnogi se ob našem slabem gospodarjenju križajo, namesto da bi se spovedovali. KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne, ('ena 7. dol. ISKANJE Pesmi Petra Košaka. Melbourne. Cena 3. dol. CVET LJUBEZNI Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. dol. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni i/.daji. 7. opombami in kratko razlago te/ko razumljivih mest. Cena 6. dolaijev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z. notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5. dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2. dol. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5. dolaijev. OHIO’S LINCOLN, FRANK J. LAUSCHE. V angleščini pisan življenjepis zdaj že pokojnega rojaka - senatoija ZDA. - Cena 22,- dol. DREAM VISIONS Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj" v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center . USA. Cena 12,-dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8. dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.VV. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6. dol. THE SLOVENIANS FROM THE EARL1EST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22. dolarjev. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. LEPOTE SLOVENSKIH CER KV A je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,- dol. ZAPOJMO, FANTJE! je naslov žepni izdaji narodnih pesmi. Cena je samo pet dolarjev. GORIŠKE MOHORJEVE 1991 (pet zanimivih knjig) na razpolago za 37 dolarjev. Poštnina posebej. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM. poznan pod imenom TRIGLAV, na Irvving Street. PHIL.LIP (CANBERRA). A. C. T.. je odprt gostom \sak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od I 1.30 a.m. do 11.45 p.m. Nas bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ler nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. SLOVf.NiAK AUS1RALIAN FOR ALL YOUR TRAVEL REQUIREMENTS: AIRLINES TOURS CRUISES COACHES ACCOMMODATION TRAVELINSURANCE PLEASE CONTACT: ANGIE - CHARLES - or ERIC GREGORICH DON VAL RAVEL DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .. ./ Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta J DON V A Li TRAVEL Pokličite ali obiSčite nai urad za podrobnejfa pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEl. 1042—1044 Doncaster Ruad, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666