»uFliNISlVO ZA KJE je v Ljubljani, Hancih Kanska ulica t>t.8 nadeti'.)- Uradno ure za stranke so od 10. do 11. ti® i^ c in od 5 do 6. (c; oldnc vsak dan razen nedelj in ♦lojioltiii« R0l(0pjSi 8e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne hrazI1,K sprejemajo : : : v; 1 i?r»f NINA : celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za \’Al'OCN Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna AV**JiV niescfiia K 1 80; za Nemčijo .celoletno K 26-40; za . oslaio inozemstvo in Ameriko celoletno K 36- : ; Posamezne številke po 8 vin. II p ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prnziuko ob pol 11. dopoldne. UPKAVNISTVO se nahaja v Selcnburpovi ulici štev. 6, I!., , nraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne iu od 3. do 7. zvečer Inscratl: enostopnn petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poalnui ::: in reklame 40 vin. — Inscrate sprejema u| invništvo. Nefrankiitna ali premalo fiankircna pisma sc ne sprejem«’« 1 Heklamacije lista so poJlnine proste. ■■■ ■■ Stev. 587. V Ljubljani, v petek dne 23. maja 1913. Leto Ul. Berchtold, Sturgkh in avstrijski prestiž. Dunaj. 22. maja. V proračunski debati v državnem zboru orišel včeraj sodrug dr. Adler do besede. Za Ihornico je bil to dogodek, kakršnih ni veliko tem parlamentu, in odmev tega govora se bo razlegal daleč preko vseli krajev Avstriie. To ie bila korektura StUrgkhove limonadne govorance, operacija njegove stilistične gliste, ki je napravila po pravici največji vtisk na prijatelje nasprotnike; dr. Adler je podal kritično karakteristiko zadnjega poglavja naše politične lerodovine in z mogočno roko razpršil krivo glo-riolo ki si jo je domišljavi grof Berchtold ovil ‘krog glave, obenem pa je razodel vso slabost Stiirgkhove vlade, ki jo je značilno imenoval ; ministrstvo nesrečne roke«. V uvodu svojega govora je dr. Adler v markantnih potezah podal sliko gospodarske stagnacije in materialne bede, ki jo je povzročila nesrečna megalomanska politika naših zunanjih kapelnikov; samo nekoliko primerov je mogel podati govornik. A mali pregled zgovornih številk daje slutiti, koliko še neznane strašne bede se skriva po tej ubogi državi, katere prebivalstvo so dovedle aventjure »prestižnih politikov« na rob gospodarskega propada. Mizerija, ki se skriva v teh številkah, bi morala zadostovati, da bi nas za vse čase rešili Bercli-toldov in njemu enakih bogov. Ta notranja beda je edini uspeh vse bahave zunanje politike; še 4est mesecev take slavne politike, pa bi bil rezultat enak. kakor če bi nam sovražnik okupiral deželo! Vzporedno z zunanjo, je dr. Adler prerešetal našo notranjo politiko in pokazal je v svojem govoru, da se ni posrečila sprava ne na Češkem, ne v Galiciji. Po pravici pa vprašuje Adler; Kaj pa se je sploh posrečilo Stiirgkhu? Da je spravil pod streho brambno reformo in zakon o vojaški tlaki, to ne more biti njegov ponos; kajti v tem parlamentu, čigar večina m toliko opozicionalnih strank se meče pred militarizmom na trebuh, bi bil to vsak minister dosegel. Vse drugo, česar se je polotil, je pa Stiirgkhu izpodletelo; še bolj pa obremenjuje njegov račun to, česar se m lotil. Vlada je sama otežčala spravo na Češkem. Na GaliŠkem pa baje ni imela toliko vpliva na škofe, da bi jih bila odvrnila od politike, ki ie pogubna ne le za gališko deželo, ampak za vso državo. S skelečimi udarci je dr. Adler ožigosal reakcionarno strujo, ki dviga v Avstriji vse pre-drzneje glavo; in poglavje avstrijske socialne politike je razgrnil, da je postala očitna vsa zoprna nagota. ; Izredno zanimivo je bilo, kar je dr. Adler dejal o civilni in vojaški politik! v Avstriji ki sta si venomer v laseh. Za Berchtolda pa bi bilo posebno poučno, kar je govornik omeni o Albaniji Ce bi bila Avstrija začetkom balkanske vojne izjavila, da je njeno geslo; Avtonomna Albanija, pa Balkan balkanskim narodom, bi bila balkanska zveza nedvomno sprejela ta predlog, obvarovani pa bi bili vseh homatij. ki so pozneje nastajale in ustvarjale vojno nevarnost _ ne od zunaj, ampak od znotraj! Meščanskim strankam je socialistični govornik zaklical, naj sprejmejo to, kar se je zgodilo kot nauk za bodočnost, pa naj ne nosijo vlečke onim, ki mislijo le na vojno, na vojne priprave, na vojne kupčije! To je bil upravičen klic' Bodočnost pa bo pokazala, kako znajo meščanske stranke upoštevati tako zgovorne nauke zgodovine. + Proračunski govor dr. Adlerja. Ne vem, če imam pravi vtisk, zdi se mi pa, da dosedanji potek proračunske debate ne daje primernega izraza čuvstvom širokih množic prebivalstva. Vtisk imam. da se je nekoliko barvajoče, zakrinkavajoče metode, katere se ministrski predsednik tako mojstrsko stilistično poslužuje, prijelo tudi dosedanje razprave v zbornici Se nikdar, odkar morem politično misliti, ni bilo prebivalstvo, ni bil vsak posamezni razred prebivalstva v stanju take nevolje. take zoprnosti, takih strahov, da takega obupa kakor sedaj (Socialni demokratje pritrjujejo.) Se nikdar ni bil pesimizem, ni bila mračnost, ki leži rad to deželo, tako opravičena in tako globoko občutena kakor sedaj. V dobi, ko se gospodarski razvoj onstran naših meja. na Nemškem, na Angleškem, v Italiji, celo na Ruskem mogočno razcvita. imamo pri nas zabeležiti stanje ovire, kakršnega še ni bilo. Ne maram prihajati s primerjanjem rentnih kurzov, s številkami konkur-zov. s stanjem naših financ; reči Vam hočem le, kar Vam ni novo. kar pa plava vsem ljudem v Avstriji na ustnah: Da se razširja ta zaostalost. ta strašna, bridka beda iz vseh panog gospodarstva tja v posamezne obitelji, da gloda vse naše narodno gospodarstvo ogoljeno kost, in da se vsaka posamezna obitelj od dne do dne bolj bliža lakoti. (Živahno pritrjevanje.) Preko tega nas ne spravijo fraze o zunanji mogočnosti in o prestižu. Številke naše statistike delovnega trga nam kažejo, da je število delovnih posredovanj, to se pravi število delavcev, ki so res našli dela, od marca 1912 do marca 1913 padlo, in sicer je oj 100 delavcev, ki so ga iskali, našlo dela v kovinarski industriji marca 1912 še 47, marca 1913 pa le še 29; pri strojih in aparatih je padlo to število od 38 na 27, v lesni industriji od 52 na 28. (Cujte, čujte!) Ali to so še vedno industrije, ki nekaj profilirajo — kakor bi dejal ministrski predsednik — od prijazne zadnje plati militarizma (veselost), ker so pač v gotovem razmerju do orožne industrije. Toda naša uboga tekstilna industrija je padla od 57,8 delovnih posredovanj na 29,3. In potem morate pomisliti, da so oni, ki imajo dela, še za eno tretjino do polovice brezposelni, ker delajo le po tri do štiri dni na teden, namesto po šest. O stavbni obrti že kar nočem govoriti; saj veste, da so tukaj tožbe strašne. Posl. L6w: Stavbna obrt je popolnoma na tleh. Dr. Adler: Da, in to bo še slabše. Doslej se je zidalo še s starimi hipotečnimi krediti; zdaj pa so zazidani in jih pa sploh ni več dobiti. Drugo merilo, ki ga imamo, so naše strokovne organizacije. Tu naj Vam poda vpogled dejstvo, da je znašala podpora brezposelnih prvega četrt leta 1911 24.600 kron, leta 1912 pa že skoraj 52.000 kron. Pri tiskarjih — človek bi mislil, da so manj odvisni od konjunkture — so izdali v prvih treh mesecih tega leta za podpore trikrat toliko kot navadno, in vrhutega še za bolniščino 86.000 kron več kakor druga leta. Naša zveza testilnih delavcev je prejšnja leta porabila povprečno i>o 15.000 kron za podpore brezposelnim, od lanskega novembra do letošnjega februarja pa po 35.000 kron na mesec (Cujte! Cujte!), torej več kakor dvakrat toliko. Temu je še prišteti veliko nad 50.000 kron za izredne podpore brezposelnim. Te številke navajam le zato, da primeroma pokažem, kaj se odigrava v posameznih rodbinah delavcev. In če vzamete velikansko draginjo vseh življenskih potrebščin, boste priznali. da je položaj, kakršen je sedanji, grozen, in človek sploh ne razume, kako morajo ti ljudje še živeti. Strahota je. po kakšnih bedno majhnih stanovanjih žive. To je sramota za prestiž Avstrije zares boli sramotna in moreča kakor mnogo drugih reči, s katerimi sc uganjajo parade. (Živahno pritrjevanje.) Ali take niso le delavske razmere, tako je po vseh razredih in vse naše narodno gospodarstvo je v strašnem stanju. Vrhutega je še danes na tisoče vojakov na mejah. Koliko jih je. tega nam tie povejo. To bi bilo na zunaj najstrašnejše razkritje. Dr. Diamanti : To vedo le tuji vojaški atašeji. (Veselost.) Dr. Adler: Mi ne smemo vedeti tega; to pa vendar vemo, da jih je kljub odpustom še na tisoče in tisoče ob mejah. Le tega zopet ne vemo, kakor tudi oni ne. zakaj so pravzaprav tam. Noben dan ne mine, ne da bi dobivali pisma. (klici: Tudi mi)... pisma, ki nas rote. naj i)osredujemo, naj storimo kaj, zakaj oni prezebajo, deloma stradajo, imajo zanikrna pri-strešia, pa ne vedo, zakaj. Prosijo nas, naj posredujemo pri vladi, da jih pošljejo domov. Vojna in mobilizacija ie priljubljena le pri nekaterih ljudeh, ki pripadajo obrti; ali oni, ki so prazaurav poklicani na vojno, niso tako vzhičeni. Premagovanje samega sebe, ki ga vte-pajo državljanu kot edino dolžnost, najvišji zakon za vse državljane: Molči pa plačaj! — ali pa za proletarca in vojake: Kuš pa ubogaj! — ne poraja vedno zaželjenih vzgojnih rezultatov; in potem se zgodi, da da človek močnejšega temperamenta kakšno besedo od sebe, ki ]e prokleto nedolžna, pa postopajo proti ubogemu človeku po paragrafih nečloveškega, zastare lega in nevzdržnega zakonika, po zastarelem in od nas že davno zavrženem procesu, in ustvarjajo se obsodbe, ki so barbarične. Proti mašini ne moremo ničesar storiti; to je avtomat, ki razširja grozo, in mu ni prit! do živega. Socialni demokratje nimajo navade prositi za milost; ali tukaj je milost več kakor milost. To je pravica in dolžnost! Oni, ki so ustvarili zlo, ki so spravili te ljudi v nesrečo, so dolžni, da vsaj oslabe posledice svoje krivice in svoje okrutne mašine, ter da ne prepuste ubogih ljudi bedi. ampak da jih pomiloste. Saj veste, kako deluje naša politična mašina tudi sicer. Šele pred kratkim smo imeli proces zaradi žaljenja veličanstva z mnogoletno ječo, ob katerem človek ne ve, ali naj se ogorči ali naj se. smeje, ker bi dejal, da so ti sodniki ušli iz norišnice. Ali kaj naj storimo? In kakor v gospodarstvu, tako je v naši politiki. Pravijo, da se ne sme škodovati ugledu Avstriie na zunaj. Odpustite, če upletem tukaj povsem trivialno anekdoto. Oče gre s sinom na oglede Na poti tja, kjer se zdi sinu potrebno, da pokaže svoj prestiž pri nevesti in njeni rodbini v najlepši luči. pravi sin očetu: »Ata. venomei praviš, da sem norec; bodi tako dober, pa ne pravi tega tam.« Na to mu odgovarja oče: »Jaz ne povem ničesar; le ne povej ničesar ti.« (Veselost.) Tako se godi nam. (Veselost.) Caso pise nam konfiscirajo. da se le ne bi kaj slišalo o nezadovoljnosti prebivalstva, parlamenta nam ne skličejo, da se le ne razodene stanje naše države na zunaj; potem pa puste tia Hrvaškem gospodariti Čuvaja! O Ogrski ne maram govoriti, to spada na drugo stran. Za seda! imamo že z Avstrijo dovolj. (Dalje.) DR. OTON BAUER: Agrarne carine. Ko so se ideje angleške šole svobodne trgovine razširile po evropskem kontinentu, so našle mnogo odmeva med agrarci. Države na kontinentu so pridelovale še več žita, nego so ga potrebovale za živež domačega prebivalstva. Same so izvažale žito; ni se jim bilo tTeba bati žitnega uvoza. Agrarci pa se niso zanimali za industrijske carine. Zato so tedaj zagovarjali svobodno trgovino. V letih sedemdesetih sem je nastal preobrat, Evropski izselniki so pridelovanje ameri-kanskega žita hitro razširili. Razvoj paroplovbe, gradba novih železnic in vodnih poti so vrgle amerikansko žito na evropski trg. Tu je napravljalo evropskemu žitu nevarno konkurenco. Žitne cene so pešale. V Angliji je stalo tisoč kilogramov žita: v letih mark (= 1 K in 18 v) rine višja nego cena na svetovnem trgu. Carina zagotavlja domačim poljedelcem vedno višji dobiček, nego bi ga imeli pri prostem tekmovanju. Pod varstvom obrambne carine sc žitne cene v tuzemstvu niso zvišale; carina je le povzročila, da so cene v tuzemstvu počasneje padale nego cene na svetovnem trgu. Pod vplivom izkoriščevalne carine se zvišajo žitne cene. Avstrijski carinski tarif z dne 13. februarja 1906 določa žitne carine v sledeči višini: 1871—1875 1876—1880 1881—1885 1886—1890 1891—1895 246-4 206-8 180-4 142-8 128-2 Evropsko poljedelstvo se je zbalo, da pri tako nizkih žitnih cenah ne bo moglo obstati. Pridelovanje žita se je zmanjšalo. V Angliji je z žitom obdelano površje znašalo: v letih akrov (1 aker = 0-4047 ha) 1871—1875 ............... 3,373.140 1902 .... . 1,772.840 Poljedelstvo na kontinentu se je balo, da bo moralo ravno tako kakor angleško zmanjšati pridelovanje žita. Amerikanska nevarnost, »evropska denarna kriza« sta gnali agrarce v tabor zaščitnih carin. Zahtevali so carino na žito. da bi ceno, prekomorsko žito ne moglo preplaviti domačega trga. Carine naj bi rešile poljedelstvo evropskega kontinenta; tuie, nevarne konkurence, ohranile naj bi državam Evrope njih najstarejšo in najvažnejšo proizvajalno panogo. Starejše ograrne carine imenujemo zato leliko obrambne carine. ;V zadnjih letih pa se je gibanje cen na svetovnem trgu zopet docela premenilo. Ponudba je počasneje naraščala nego potrebe. Cene žita naraščajo. V Londonu je veljalo v tretji četrtini leta 1000 kilogramov žita: v letu 1 mark 1902 ..... . . 141-6 1903 134-6 1904 .................. 134-1 1905 .................. 137-7 1906 133-3 1907 .................. 152-7 1908 .................. 146-0 1909 • . 187-5 pšenica . . Minimalne carine (za države s katerimi smo •klenili trgovinske pogodbe.) krone za . . 6:30 Avtonomne carinske postavke (za ostale države) 100 kilogramov 7:50 rž .... . . 5-80 7-— ječmen . . . . 2-80 4-— oves . . . 6-— koruza . . 2-80 4-— za Carina na moko je določena na 15 K 100 kilogramov. Cene živine in mesa ne določajo carinske postavke, ker na zakonu o živinski kugi sloneče zaprtije onemogočujejo uvoz mesa in živine celo proti plačilu carine. O vplivu na žitne cene nas pouči sledeči obrazec: Cene za 100 kg žita ; Š n & 2 3 i._ 5 » m c a eo -v X > o •■S 2a 11 C 3 E 3 S£. gl «•3 5 ► O »K S* S* •So °a > S C ■=a i> 3 SD > o 18- O >a > v markah razlika med cenam 1902 141 60 108-80 143-90 2-30 35 10 1903 134 60 Hi-90 144-80 10 20 82 90 1904 134-10 12ti-30 190-60 56-50 64-30 1905 13770 124-80 156-10 18 40 31-30 19.6 133 30 118 20 144-- 10-70 25 80 1907 152-70 150-80 21180 5910 6!-— 1908 146 — 176-— 215-40 H9M0 39-40 1909 187-50 169*20 268-30 80 80 99 10 Evropskemu poljedelstvu ne preti več »amerikanska nevarnost«. Tudi pri prostem tekmovanju ne bi poginila: Visoke cene na svetovnem trgu mu zagotavljajo obstanek. Žitne carine kot obrambni carine so postale nepotrebne. Povpraševanje po žitu od strani evropskih držav je tako veliko, da se mora na vsak načih uvažati žito iz inozemstva. Cena žita v tuzemstvu je zato vedno enaka uvozni ceni inozemskega žita, torej enaka ceni na svetovnem trgu, voznim stroškom in carini. Cim višja je carina, tem dražje leliko prodaja domači poljedelec svoje žito. Carina ni več potrebna, da obvaruje domače poljedelstvo pogina; sedaj ima nalogo, poljedelcem ohraniti kolikor mogoče visoke cene in dobičke, povečati zemljiško rento na stroške delavske mezde in industrijskega dobička. Obrambna carina se je izpremenila v izkoriščevalno. Nove agrarne izkoriščevalne carine so od starih agrarnih obrambnih carin ravno tako različne kakor nove industrijske kartelne zaščitne carine od starih industrijskih vzgojeval-nih carin. Obrambna carina mora biti vedno le tako visoka, da ie vsota carine in prevoznih stroškov enaka razliki proizvajalnih stroškov domačega in tekmujočega tujega poljedelstva, lz-koriščevalna carina pa- agrarcem ne more biti nikoli dovolj visoka: čim višja je carina, tem večji je njih dobiček. Obrambna carina je varstveno sredstvo pri padajočih cenah na svetovnem trgu. Kakor hitro so cene na svetovnem trgu dovolj visoke, da ohranijo domačemu poljedelstvu obstanek, izgubi obrambna carina pravico do obstanka. Izkoriščevalna carina pa izvršuje pri vsaki ceni svojo nalogo. Bodisi, da so cene na svetovnemu trgu visoke ali nizke, cena v tuzemstvu je vedno za polni znesek ca- Ta tabela nam kaže gibanje cen na svetovnem trgu: cene žita v enem najvažnejših uvoznih pristanišč (London) in v enem naivažtiejših izvoznih središč (Odesa). Cene seveda so različne, kakor so bile različne letine. V splošnem se da konstatirati brezdvomno tendenca rastočih cen. Žitna cena na Dunaju je bila vsako leto nekaj višja nego cena v Londonu in v Odesi. Razlika rti vedno enaka, l em večia je. čim slabša je letina v Avstriji in čim boljša je letina v inozemskih proizvajalnih deželah. Toda razlika raste tudi očitno, ker domača produkcija žita vedno težje zadovoljuje domače povpraševanje po žitu; carine učinkujejo torej vedno uspešneje. Od nove carinske tarife iz leta 1906 sem je razlika med cenami žita na Dunaju in v Londonu narasla od mark 10-70 na 80-80, razlika med cenami žita na Dunaju ;n v Odesi od mark 25-80 na 99-10 narasla. Od leta 1902 je žitna cena v Londonu narasla za 45-90 mark, žitna cena v Odesi za 60-40 mark žitna cena na Dunaju pa za 124-40 mark. Ce ne bi imeli carine na žito, potem 1000 kilogramov žita ne bi stalo mark 268 30, temveč 214-70. ker se žito podraži potom carine v znesku 63 kron = 53-60 mark. Žito bi bilo potem vedno še za mark 70-80 dražje, kakor je bilo leta 1902 — v tem se zrcali različnost letin v raznih proizvajalnih deželah in razlika voznih st rosico v — toda žito bi bilo še vedno za 53-60 mark ceneje, kakor je danes Naše poljedelstvo bi seveda tudi pri žitni ceni, znašajoči mark 214-70 obstalo — tudi ta cena bi bila še za 70-80 mark višja kakor cena leta 1902. Poljedelstvo torej ne potrebuje carinske zaščite. Od povišanja cene, katero je nastopilo leta 1902. ie delni znesek, namreč 70-80 mark. posledica dviganja cen na svetovnem trgu; za ta del podražitve avstrijsko zakonodajstvo ni odgovorno; drugi delni znesek dviganja cene, ki znaša 53-60 mark, pa so povzročile carine. (Dalje prih.) Ogrski pananta in avstri.ska justica. Ogrski panamist je zapletel v svojo umazano afero tudi avstrijsko justico, o kateri sodi. da bo pomagala skrivati njegove nemoralne manipulacije z državnim denarjem. Stvar ie sledeča: Ogrski ministrski predsednik toži poslanca Desyja zaradi razžaljenja, ker ga je imenoval »največjega evropskega panamista«. Poslanec Desy pa hoče ministrskemu predsedniku poleg drugih svinjarij dokazati, da je odtegnil 4,800.000 kron državni blagajni in jih uporabil za volilne namene: kot finančni minister v Khuenovem kabinetu je sklenil z neko akcijsko družbo pogodbe in si izgovoril, da družba de! kupnine v znesku 4,800.000 kron izroči volilnemu fondu vladne stranke. Generalni ravnatelj družbe. Pavel Elek, ie vknjižil ta znesek med »Tajne izdatke«. Člani družbe so ravnatelja obdolžili, da je med tajnimi izdatki vknjiženi znesek spravi' Od sobote do pondeljka predstave op 1.—3 3.-5.. 5.—7., 7.—9., 9.—11.; v ned e! to oh pol 11. dopoldne. Cene pri tem sporedu nekoliko zvišane. V Soboto otvoritev vrta. Ipralo sc bo pri dnevni iuči od 5. naprej. (Novost). Klno-Jdeal*. Te dni nredpiodaja ob 10, z utraj Quo vadiš? |epo v svoj žep. Ker ta obdolžitev izjemoma fii bila resnična, je sklical razsodišče in tam dokazal. da je bil znesek kot provizija izplačan Volilnemu iondu vladne stranke. Stvar je prišla na uho poslancu Desyju, ki je Eleka predlagal za pričo v svoji pravdi: kar ie pred razsodiščem dokazal, ne more pred sodiščem utajiti. S tem pa je Lukacs pred sodi-sčem in pred javnostjo obsojen. Za ministrskega predsednika je bila sedaj Klavna skrb, da ispravi neprijetno pričo s pota: Elek je moral »zboleti«. In res je pisal sodišču, naj ga takoj fcasliši, ker bo ob času glavne razprave najbrž .»bolan«. Sodišče — predseduje mu že iz prve 'razprave znani justični lump dr. Baloghy — je bilo takoj voljno, ampak Desyjev zagovornik je ugovarjal, vsled česar je predčasno zaslišanje izostalo. Zdaj ni Lukacsu druzega kazalo, kot da je Elek takoj »obolel« in odpotoval v tujino: nastanil se je v nekem zdravilišču v Badenu pri Dunaju. Ne da bi se sodišče po sodnem zdravniku prepričalo o njegovem zdravstvenem stanju, je kratkoinmalo sklenilo, da bo glavna priča zaslišana rekvizicijskim potoin od okrajnega .sodišča v Badenu, kateremu je predložilo rafinirano sestavljena vprašanja, da ostanejo Luka-cseve kupčije lepo zakrite. Na zahtevo Desyja in njegovega zagovornika, da osebno prisostvujeta zasliševanju priče s pravico do samostojnih vprašanj, je pisal dr. Baloghv badenski sodniji, naj naznani dan zasliševanja tožencu in njegovemu zagovorniku in naj jima — ako prideta in ako ni zakonitih ovir — zagotovi pravico po § 125 ogrskega kazenskega pravdnega reda (da morajo stranke in njih zastopniki biti povabljeni k zasliševanju in da smejo poseči v zasliševanje s samostojnimi vprašanji). V sredo dopoldne — nekaj ur pozneje kot rekvizicijsko pisanje budimpeštanskega sodišča — sta se pri badenskem sodniku dr. Lammlu zglasila kot Desyjeva zastopnika budinipeštan-ski odvetnik dr. Gal in dunajski advokat doktor Pressburger z zahtevo, da ju pripusti k sobotnemu zasliševanju Eleka. Na nemalo začudenje Desyjevih zastopnikov je dr. Lammel zahtevo odklonil, češ da smatra zasliševanje priče za — akt predpreiskave in da sme prisostvovati le preiskovalni sodnik. Enako stališče je zavzel predstojnik okrajnega sodišča dr. Hink. na kar sta Desyjeva zastopnika zahtevala formalen sklep, ki jima je bil še tisti dan izročen. Zanimivo je, da sta Desyjeva zastopnika naletela na enako pravno naziranje tudi v avstrijskem ju-stičnem ministrstvu — Lukacseva »justica« ni zaman opozorila avstrijske justice na »zakonito oviro«. Avstrijska justica je prevzela v tej pravdi jako čudno vlogo. Badcnsko sodišče se v svojem sklepu sklicuje na § 162 avstr, kazenskega pravdnega reda, ki odreja, da preiskovalni sodnik zaslišuje priče v odsotnosti udeleženih strank. Ampak § 162 je v tem slučaju popolnoma neuporaben, ker badensko sodišče ne zaslišuje Eleka v štadiju predpreiskave, badenski sodnik ni preiskovalni sodnik, temveč nudi le budim-peštanskemu sodišču pravno pomoč in zaslišuje Eleka. ki bi imel biti na glavni razpravi zaslišan. Po § 39 avstrijske jurisdikcijske norme se sme pri pravni pomoči avstrijski sodnik ozirati na postopanje, predpisano v tujem pravu, ako je bila izražena tozadevna želja in ako tako postopanje ni prepovedano v domačih zakonih. Zelja je bila izrečena, ogrski kazenski pravdni red predpisuje povabilo udeleženih strank, avstrijski zakoni ga ne prepovedujejo — zakaj je badensko sodišče odklonilo zahtevo Desyjevih zastopnikov? O stvari bo govorilo še dunajsko višje deželno sodišče, ki bo razsodilo o nadzorstveni pritožbi dr. Pressburgerja. Odločbo višjega deželnega sodišča je pričakovati z napeto pozornostjo, ker kuriozno pravno naziranje ba-denskega sodišča po sili zbuja v človeku sum, da ni zraslo na badenskem zeljniku in ker je javnost opravičeno interesirana na tem. da se avstrijska justica ne umaže z malopridnimi aferami ogrskega panamista. IAibliana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima sejo prihodnji torek. Razpravljal bo o mestnem proračunu za leto 1913. Provizorij poteče koncem majnika. — Deželni odborniki sl zvišujejo plače! Cas, ko se je razgrnilo kranjskemu prebivalstvu usmrajeno politično močvirje klerikalne stranke in ko posluša vsa dežela z največjo nejevoljo škandale deželnih upraviteljev, se zdi klerikalnim deželnim odbornikom najprimernejši, da si povišajo plače. V deželnem odboru pripravljajo za prihodnje deželnozborsko zasedanje predlogo, ki naj že itak drago deželno upravo še podraži in ki naj bankrotno deželno blagajno »olajša« še za nekaj tisočakov vsako leto. Zgled dunajskih krščanskih malikovalcev boga Pobasaj je nalezljiv in ljubljanski učenci dunajskih mojstrov korupcije in koritarstva nečejo za svojimi učitelji v ničemer zaostati. Deželnih oblastnikov ravnanje naravnost izziva prebivalstvo, da pograbi metlo in prepodi klerikalno kliko iz deželnega dvorca! — O »mezdnem gibanju« deželnih odbornikov smo dobili sledeči dopis: Deželni odborniki s svojo beraško mezdo ne morejo več pošteno izhajati. S štirimi tisočaki se ob današnji draginii ne da živeti — kaj čuda, da so se deželni kristjani naveličali pasje tlake in da hočejo deželnemu zboru predložiti svoje mezdne zahteve. Doslej ie gospa Bogomila izdatno pomagala dež. odbornikom pri delu in deželni odborniki, razbremenjeni v deželnem dvorcu, so še postrani ujeli kak sold: dr. Pegan s pravdanjem, dr. Zajec s kurirarnjem, dr. Lampe z maševanjem. Ampak zdaj ie te ženske pomoči konec in konec ie postranskega zaslužka! Lepo je, da vlada med izkoriščanimi tlačani vzorna sloga: dr. Pegan, dr. Zajec in dr. Lampe so kakor redkokdaj čisto enih misli, vsa trojica ie za to. da si napravijo deželni odborniki nekoliko večjo žlico zg zajemanje iz deželne sklede. Tudi deželni grof Barbo je za ta slučaj pozabil na svoje grofovsko in ne zametava mezdnega gibanja, ki je sicer v navadi le med plebejsko sodrgo. Zgago dela in solidarnost kali samo dr. Triller; ta misli, da je za svoje delo (hm! hm!) že sedaj dovolj plačan. Brezobzirnost brezobzirna! Križem rok pohajkuje po deželnem dvorcu, ko si njegovi tovariši ubijajo glave, kako bi draginjske doklade najpravičnejše razdelili med slomškarje, ko tuhtajo, kako bi z gasilskim fondom pogasili protiklerikalni požar v deželi, ko jih mučijo še vse druge »deželne« skrbi. Ker o vseh teh stvareh ne razume nič, čisto nič, ga seveda v deželnem dvorcu za nobeno delo ne morejo, uporabiti in mu nobenega odkazati ne morejo. Za svoje deželno pohajkovanje je dr. Triller kajpakda s štirimi tisočaki še predobro plačan! Ampak velika brezobzirnost je napram tovarišem: ako že za delo ni, na} bi bil vsaj za plačo! S tem spravlja svoje kolege v zadrego in njiJi mezdne zahteve v nevarnost: zakaj ne dr. Peganu in ne Zajcu, ne dr. Lampetu in ne grofu ni do tega. da bi ljudje — kaj vedo, da dr. Triller ni za rabo! — s prstom kazali nanje: Glejte jih, deželne požeruhe! — Iz Šiške. Te dni je deževje plavilo ceste v Sp. Šiški po stari navadi. C. kr. policijski stražniki so čudoma zrli jezera po cestah. Ma — mislili so, da so zopet v Trstu! V občinstvu pa je vzklilo upanje, da je morebiti le kak stražnik napravil ovadbo na svoj predpostavljeni urad zoper — upravitelje Celovške ceste, ker je cesta ob času nalivov življenju nevarna. Ali je to kdo storil — ali ne — ne vemo. Ce se je našel kdo med njimi, da je izvršil v tem oziru svojo dolžnost — hvala mu lepa! Škandal ob dežju kriči do neba. — Mali jubilej. 16. maja t. I. je preteklo 15 let, odkar je »Občno konsumno društvo v Idriji« vpisano v zadružni register. Pred 5. leti je društvo praznovalo svojo desetletnico kar najslovesnejše. Izšla je tudi takrat brošura »O konsumnih društvih«, ki jo je uredil sodr. Anton Kristan, takratni ravnatelj »Občnega konsumnega društva v Idriji«. (Brošura se dobi v založbi »Zarje« po 20 vin. komad.) — Klerikalna strahovlada. Deželni odbor (ali gospa dr. Šušteršiče va?) je razpustil gospodarski odbor v Litiji; začasno opravlja posle tega odbora g. France Rozina, sobni slikar v Litiji. Inženirske zbornice za Dalmacijo. Kranjsko, Istro, Goriško in Trst. »Wiener Zeitung« prinaša odredbo ministrstva za javna dela. po kateri se imajo ustanoviti inžernirske zbornice za zgoraj omenjene kraje. — Nov brzovlak iz Monakovega na Reko začne voziti s 1. julijem. Iz Monakovega bo odhajal zjutraj ob 7. uri 5 min., v Soinograd pride ob 10. uri 35 min., v Beljak ob 3. uri 20 min. v Ljuhljano ob 5. uri, na Reko ob 10. uri 15 minut zvečer. — Umrli so v Liubliani: Alojzij Sušnik, sin tesarja in hišnega posestnika, 11 mesecev. — Ignacij Koščak, poljski dninar, 25 let. —. Marija Jenko, delavčeva žena, 24 let. — Josip Strupi, železniški uslužbenec v pokoju. 70 let. — Josip Perterkelj, posestnik, 37 let. — Simon Anderlich, iužne železnice stroievodja v pokoju, 66 let. — Potres. Tukajšnja opazovalnica je zaznamovala v torek potres 80 kilometrov stran od Ljubljane ob jadranskem obrežju. — Nezgoda na južni železnici. V sredo zvečer okolo pol devetih je ponesrečil sprevodnik Alojzij Škrbine med vožnjo iz Zaloga v Ljubljano. Pri vojaškem vežbališču je padel z voza, ko je zaviral. Spodrsnilo mu je in je padel med voze. Levo roko ima zmečkano in na glavi je dobil tudi poškodbe. Škerbinc je imel še toliko moči, da je zlezel sam izpod voza in da je poklical svojega tovariša Ignacija Kuharja na pomoč. Z rešilnim vozom so prepeljali Škerjanca v ljubljansko bolnišnico. Odrezati so mu morali levo roko nad zgornjim členkom. Škerbinc je star 37 let. Nesreča v Gruberjevem prekopu. V sredo dopoldne je delavec Alojzij Barkel padel v Gruberjev prekop. Za njim je skočil pleskar Adolf Mlinar iz Most. tvegajoč pri tem svoje življenje in je Barkela še živega potegnil iz vode. Preden je pa prišla zdravniška ppmoč. je 36 let stari Barkel umrl. — Pod vlak je hotela skočiti v pondeljek zvečer 36letna Marija Pibernikova iz Mokronoga, a so namen še pravočasno preprečili. Zdravnik je konstatiral, da je umobolna ter odredil. da so jo z rešilnim vozom prepeljali na opazovalni oddelek v deželno bolnišnico. — Samomor. V Idriji se je v noči od nedelje na pondeliek v svojem stanovanju obesil na hlačni pas 25!etni rudar Ivan Krapš. Usnjati pas je bil pritrdil na omaro, in sicer tako nizko, da se je še s skrčenimi nogami dotikal tal. Ce bi se ga bilo preje našlo, bi se ga bilo gotovo otelo smrti. Tako pa je mogel zdravnik konšta-tirali le smrt vsled obešenja. Zdravnik je izjavil. da je Krapš izvršil samomor v duševni zmedenosti vsled alkoholizma. Obesil se je posesinik Jože Snbtmjak iz Šenčurja na svojem domu pod streho. Bolehal je že dlje časa na glavobolu. Bil je star 41 let ter zapi šča 3 male otročiče in ž^-no. — Ubil se je Luka Vogelnik, rojen 1. 1876. v Hrašah pri Lescah na Gorenjskem. Šel je v torek močno pijan na pod posestnika Gašperlina v Šenčurju prenočevat, od koder je padel na tla ter bil na mestu mrtev. — Krvava bitka med vaškimi tantl In vojaki. V torek se ie pri novomeškem okrožnem sodišču vršila dolgotrajna razprava o krvavi bitki med fanti iz Leskovca pri Krškem ter vojaki topničarji, ki so na bivšem topničarskem strelišču pospravljali material. Vojaki so prišli tudi v bližnji Leskovec v vas. Med njimi in med domačimi fanti se je vnel prepir, ki se je izcimil v poboj. Več vojakov ie bilo težko ranjenih. Izmed fantov so bili štirje Maroltove rodbine. Bili so na več mesecev težke ječe obsojeni, le eden je bil oproščen. — Nesreča. V petek ponoči je šel gledat v Cirčicah pri Kranju hlapec posestnika, po do- mače pri Cesnju, v lile t k živini. Ko se približa h kobili, udari ga ta s kopitom s tako silo v prsa. da je takoj obležal in drugo noč umrl, — Najdene stvari. 1 rjava denarnica z vsebino. 1 železna »Drehstange«, 1 črna mala denarnica z vsebino, 2 zvezka, 1 dežnik. 1 denarnica. 1 šivalne potrebščine, 1 športna verižica. — Izgubljene stvari: 1 svilnata šerpa, 1 denarnica z 10 K. 4bankovci po 10 K, 1 otročja jopica( mornarska), 1 zlata zapestnica v obliki verižice, 1 pes, srednje velikosti, rumen, z malo rano na hrbtu, 1 zlat prstan s 3 belimi kamenčki, 1 ključ, 1 črna denarnica z 22 K 4 vin., 1 črna denarnica z čez 5 K denarja, 1 očala s koščenim držalom, 1 zlata zapestnica. 1 ura z verižico. I dežnik s srebrnim držalom. 1 črni mali psiček. 1 srebrna žepri> ura z 1 pokrovom in 1 denarnica z 9 K vsebine. — Diuiničarski mojster Ljudevit Štrlcelj, načelnik ljubljanskega gasilnega društva, je včeraj zjutraj nenadoma umrl vsled kapi. — V mestni klavnici so zaklali od 4. do 11. maja 68 volov, 7 bikov, 7 krav, 175 prašičev, 169 telet, 33 koštrunov in 140 koziičev; vpeljali pa so 239 kg mesa, 106 telet in 53 koziičev. — Quo vadls? se ponavlja od jutri do pon-deljka v kinematografu »Ideal«. Pred mesecem, ko se je prvikrat predvajala ta velikanska slika, je zbudila splošno pozornost in si je ni mogel vsakdo vsled prevelikega navala ogledati. Predstave vsak dan od 1. do 3.. 3. do 5., 5. do 7., 7. do 9.. 9. do 10. Cene nekoliko zvišane za ta spored. Predprodaja vsak dan ob 10. dopoldne. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 23. t. m.: Specialni večer. 1. Vas na otoku Borneo. (Potovalni film.) 2. Izdelovanje pip. (Industrijski film.) 3. Vodik. (Znanstveno.) 4. Izsekavanje gozda v Braziliji. (Naravni posnetek.) 5. Otročja molitev. (Drama.) 6. Rogač. (Znanstveno. Kolorirano.) 7. Janez je nahoden. (Humoristično.) 8. Slapovi v Jamtlandu. (Potovalni film. Kolorirano.) 9. Brlog smrti. (Kolo-rirana drama v dveh delih.) 10. Rojstni dan Luke. — Jutri v soboto: »Quo vadiš?« — V torek: Kristalna kroglja. (Senzacijska drama.) — Moric predsednik. (Komična učinkovitost.) — Maks se vozi na jadra. (Komična učinkovitost.) Štajersko. NAZNANILO. Naznanjam slavnemu občinstvu, da pridem prihodnji teden s kinematografom v Trbovlje ter bodem predaval najiiovejše slike. Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogi obisk. Alojz Brecelj. Koroško. — K umoru v vili Palese v Beljaku poročajo, da so morilca svaka umorjene Palesejeve pripeljali v nedeljo v Celovec. Pred celovškim preiskovalnim sodnikom je Urban umor priznal, trdil pa je, da je izvršil dejanje v popolni zmedenosti misli. Pripovedoval je, da je imel sklep ustreliti samega sebe. Vzel je nato nekemu potniku, ki pri njem stanuje, samokres, šel v bližnji gozd, oddal par strelov za poskušnjo, ni pa imel korajže nameriti orožje nase. Nato je šel k Palese in jo je v svoji razburjenosti med prepirom ustrelil. Urbana preiskujejo sedaj zdravniki psihiatri. — Ustrelil se je v Celovcu 311etni posestnik in jermenar na Starem trgu št. 19 Josip Hinterman. Samomor je izvršil v svoii sobi. med tem ko je bila njegova žena v kuhinji. Ko je prišla v sobo je ležal mož s prestreljeno glavo in s samokresom v roki mrtev na tleh. Vzrok samomora še ni znan. _ — Smrtni padec z razglednega stolpa. V Brežah je padel z razglednega stolpa na znanem Petrovem hribu občinski svetnik in trgovec Hubert Hauser. Obležal je na mestu mrtev. Goriško. — Nabrežina. Odbor podružnice splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Goriško v Nabrežini naznanja, da ustanovi pevski odsek in opozarja sodru^e in sodružice, ki imajo veselje do petja, da se nemudoma oglase pri sodružici Caharija Mariji in sodrugu Colju Alojziju. Pripravljalni odbor je izvoljen in cim se oglasi zadostno število članov v odsek, se začne s petjem, s katerim bo doseglo društvo kar največ uspeha. — Odbor. — Nabrežina. (Shod »Vzajemnosti«.) V nedeljo popoldne se je vršil v prostorih organizacije kamnarskih delavcev naznanjeni shod našega izobraževalnega društva »Vzajemnost«. Shod je bil izobraževalnega značaja in je v tem oziru popolnoma dosegel svoj namen. Člani in članice društva so se udeležili shoda v polnem številu. Shod je otvoril in mu predsedoval sodr. Deisinger. Na dnevnem redu je bilo: žensko Ribanje, namen in pomen izobraževalnih društev in izvolitev odbora pevskega odseka. O prvi točki dnevnega reda je poročala sodružica OoMiil. rva, ki je podala zgovorno sliko o položaju delavskega ženstva v sedanjem družabnem sistemu. Le s preustrojitvijo družabne oblike v socialističnem zmislu bo žena resnično svobodna in enakopravna. Navedla je koristi, ki don^ša dravskim žtvam razredna organizacija; poživljala je dcfavke in cMavske žene, da naj podpirajo boj in stremljenje delavcev, ki hočejo živeti dostojnejše in popolnejše. Zensko gibanje se lepo razvija tudi na Slovenskem. To razveseljivo dejstvo naj r.ani daje pogum v boju, ki ne bo brez koristi in uspeha. O drugi točki je poročal sodr. Golouh. Podal je zgodovino delavskih kulturnih organizacij, ki so postavile temelj razrednim in političnim socialističnim organizacijam. Intenzivno in vsestransko mora biti naše delo. Izobraževalno društvo izpopolnjuje delo in naloge strokovne organizacije, ki stremi predvsem po pridobitvi boljših delovnih in mezdnih pogojev, in politične .organizacije, ki ima izvesti razredna politična stremljenja 'j težnje socialno demokratičnega delavstva P * darjal je nujno potrebo močnega izobraževalnega društva med nabrežinskim delavstvom \ daje stranki na Goriškem navečji kontuL zavednih neumornih socialističnih borit®' »Vzajemnost« razpolaga sedaj z lastno zbrS knjižnico in hoče tudi po vzorcu tržaški •LMskeea odra. asianoviti ,» S dramatične, zenske in mladinske odseke. Ta m bo delo popolno in uspešno. Odbor »Vzajel nosti« si je v zavesti ogromnega dela, ki bode moral izvršiti in mnogih težav, ki Jih treba premagati. Ali sodelovanje in podpirahie sodrugov. k, so se že v lepem številu pridS društvu,krepi m ,zpodbuja odbornike, ki S 2S?.£a -i"1110 vztr^no Pomoč delavcev t strankinih organizacij in institucii KntiTrm < poročevalec še omenil > Zenski list« ki k zna/ aiovensKem. Predsednik društva Deisinger , ter naznan^da^rr^rt-0 I^)S,avaniu dru^v< 1. junija javno veselicov Nabrež^lzvoljen^ bil nato odbor pevskemu odseku v’katerem zastopane tudi ženske TnHi Ka.ie*,em. ¥ društvo pričakovati obilega uspeh? Članom^ članicam »Vzajemnosti« priporočamo nenmSs! m sistematično delo v prid 5^55X in koristne kulturne inštitucije' 11 skliciSzaknede{joa2^nta KbTo °SSSS?- konferenco Ifomfe izoblaževatoega društv* Na konferenci se bo riupj^KL"® skita volitvah, o tisku in or3Z j?S'' pridite v polnem številu, usTeh Si rtŽft odvisen od vaše zavednosti. - Odbo - Podgora. (Za dežetaozborske volitw Sodiugom volilcem naznanja poSm' voli j nih>prosfo!ihVvsak ^a7^rnjen v druStv" posetao vofiuiihP°rfe“a ^ izbris volitev (laie “odrt-V KoS viT® n k !™ S' priporočamo vsem sodrt. VOlllno pravico da kp fak ni rov » v>vel*izdajalci«. V pondeljek s>. bil dve razpravi po § 305 k z Sn VonC-z Ravnice je hil prišel v m>L-' nan Yonoil> sv. Antonu v OoriSi. Tam rekc^e Tl? M W tais kralja. Pri raSjiavf^t «nTUSrda“iisPiiSkl in'“ ”< “ " um aoKazati, da bi se hi! pregrešil nrnti ? ofc k. z. Vončina je oproščen iR- hil Pihir v, Odo,,:* t- L,rugi obtoženci. \ so bi izarniS? I8ž‘ i P-0zinii še ie bilo. lata v OoriS -° demonski. »Živio kralj ‘Peter!M je’m^da Mf*- k' '6 M V «•» LdiSeft°WK,itič5e ekonomK^ v ' • ilbrandt s sledečimi izvajat miri* nS timna y'?druKa Prosto občestvo, k meri na skupno korist svojih članov Ako s jo predstavljamo izpopolnjeno s pridružitvi« vselii konsumentov in s priklopitvijo vse P^K ooedinci stoS^ dosedanie^a Prometa meq poedmu stopilo skupno gospodarstvo. Pomet. konsumnih zadrug se razodeva predvsem v seže m h uspehih glede na scenitev in izboljša, nje blaga za elane kot konsumente in glede r^ staVhenčeZv SfStVeH° hl tellničn° povzdigo nav sp Sp noki*? Pl u^ent°v. Ampak ves pome: se sele jiokaze, ako si predstavljamo omenjene in « nriHn^-fS--Priclružitv^0 vsel’ konsumentm s priklopitvijo vse produkcije. Velika ljudski vAkpp^ .-a- samozadovoljnosti srednje« veskega rokodels va prišla v proletarsko o& visnost od podjetnika, dospe po tej poti polagoti^ ?o°HSr^00iS , !tve izpod iarma velikega kapk n : Pr°ti konsumnim društvo®. ! ^ cf3 jzvira iz nezadostnega uim\ vanja stvaru Pobijanje konsumnih društev imenu srednjih slojev ni nič druzega kakor ov4 c i V lme1I?,u neznatnega preostanka sama stojnih. velike množice, ki se je že davnt zvi nila v odvisnost, da se vzpne do skupne last, rime, Katera v edini možni obliki vrača izgul^ ljeno neodvisnost in nudi »samostojnim«, ki ko, maj se životarijo, najugodnejši prehod v pozk cije nastavljencev velike, sposobne organizacij^ ki je postala za nas vse neizogibna. Notranja razcepljenost našega naroda slon navsezadnje na < d\ »»nosti množic od privatnem posestnega mtciesa. Odprava te odvisnosti. H notranje razcepljenosti je nacionalno poslaft stvo konsumnega zadružništva. Notranja razcepljenost našega naroda, ki ga na zunaj slab in trga našo narodno kulturo, sloni navsezad' nje na tem, da so se množice zavedle svoje odi brez stavke. = Tehnični napredek in število delavcev. Zanimive podatke o učinku tehničnega napredka na število delavstva podaja za nemško cementno industrijo Fritz Ritter v svoji najnovejši knjigi. Od leta 1894 do 1900 je naraslo število v cementni industriji zaposlenega delavstva od 18.300 na 31.400. Vsled krize leta 1900 je močno opešala poraba cementa; leta 1901 je delalo v nemški cementni industriji le 25.800 delavcev. Od leta 1904 dalje krepko rase poraba cementa; ampak število delavstva raste vsled uvedbe novih amerikanskih peči (1. 1905) le do 28.200 v letu 1907., potem pa zopet pojema. Leta 1910. je delalo v nemški cementni industriji le 24.100 delavcev. Vsled amerikanskih peči je odpadlo v znatnem obsegu ročno delo; telo gotov cement polnijo v sode stroji sami. V mnogih tovarnah je vsled zgradbe nove peči izgubila delo večina delavcev. Cementarna v Grošovicu je potrebovala pri stari peči 168, po novem sistemu pa le 38 delavcev, da je v 24 urah izdelala 1800 sodov cementa. Cementarna v Leimenu je izdelala leta 1899 731.600 sodov cementa z 1110 delavci, šest let kasneje 937.300 sodov s 764 delavci, leta 1909 celo 1,110.000 sodov s 653 delavci. Leta 1890 je izdelal delavec povprečno 650 sodov na leto, 1909 pa 1700; vzlic temu je plačevala tovarna leta 1909 povprečno le po 3.76 marke na dan, 1890 pa po 2.61 marki. Ves dobiček od pomnožene rodovitnosti dela vsled tehničnega napredka odneso v kapitalistični družbi lastniki proizvajalnih sredstev (strojev, orodja, tovarn) — kapitalisti.___________________ Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja jn zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 40 letni uspeh, ki ga potrjujejo na tisoče priznanj. V Želodčna = = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. jema lekarna G. PicCOli, Ljubljana. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, ssss Biljardi. s==== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. —* Napitnina je odpravljena. ] A. Zupančič knjigovez v Ljubljani Slomškova ulica štev. 3) priporoča svojo na novo urejeno knjigoveznice) za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigovešL, stroko spadajočih del. - Razen vezan a rim knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebj! priporoča za naročila trgovskih knjig (protok! lov) različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrj nih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepi tout, pnklade za različne podobe, fotografije it j, Cene nizke. Postrežba tol\ Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanskaul.j r. z. z o. z. "“V Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaključka za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. • • * • Stereotipija. s Litografij* Občno konsumno društvo v Idrij naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge Član*«/ obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotk Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne \ od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost v| najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje zau' svoje prihranke svojemu zavodu. " Načelstvo. Občno konsumno društvo ------------—-------- v Zagorju------------------— (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) vabi svoje člane na izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 1. junija 1913 ob 2. popoldne \ dvorani gosp. Riharda Mihelčiča na Toplicah. DNEVNI RED: 1. Volitev treh nadzornikov in enega namestnika. 2. Volitev predstojištva. Vstop imajo samo člani. Zagorje, 13. maja 1913. Za nadzomišlvo: FVan Klopčič, Ivan Wallen^ zapi&nikat. t predsednik. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-IScvvjork, Bucm-s Aires-Rio rte Janeiro najnovejšimi brzoparnlki z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezličntm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. £5 S 53 Z »le £5 S S Z Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. -------- Nova proga Trst* Kanada:----------------- 1. Odhod 15. marca v Portland. 2. Odhod 12 aprila v Quebec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko ln Koroško: SIMON KMETETZ Ljubljana, " ■■■ Kolodvorska ulica stev. 26. ---- —