POŠTNINA PLAČANA il f trgov ir a * i jv .o u s t r i j a * n h r t * p i W A M C E IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA RUGGERO MANNA 29. TEL. 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV : ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. Ivst 8. januarja 1949 Cena lir 15 tri jugoslovanske trgovinske pogodbe Čilu Maršal Tito je v svojem poro- Pred Ljudsko skupščino ugo- v*l, da je jugoslovanska zunanja Rovinai v preteklem letu dosegla aven- ki ustreza jugoslovanskemu SOspotiarstvu. Lo vsem tem bo Jugoslavija bodoče stremela za tern, da to raven zunanje trgovine tudi ohra-'• trgovinske pogodbe, ki jih je k iep-ila ali ki jih pripravlja, domujejo, da temelji gospodarska Politika jugoslovanske vlade na °ristni izmenjavi biaga z ino-etnstvom; pri tem seveda ostaja Ves‘a načelu, da treba pospešiti redelavo surovin, s katerimi je uSosiavija bogata, doma in po ožnosti izvažati polizdelke in , °končne izdelke ter tako zago-viti kruli naraščajočemu prebi-Slstvu. Industrializacija in z njo ‘arnžena elektrifikacija, ki danes ‘ Sevata ogromne žrtve od vse-a Prebivalstva, imata pač ta nateti. /trgovinska pogajanja z Anglijo, So bila zaključena 22. decentra, niso sicer dovedla do dolgo-ocne trgovinske pogodbe, vendar ae8a nova kratkoročna pogodba azmeroma obilno izmenjavo, ka-r navajajo poročila iz Beograda. °sežen je bil tudi sporazum gle- odškodnine za angleško podrejeno imetje v Jugoslaviji — ^redvsem za rudnik Trepčo — in tem je bila odstranjena največ-ovira pri urejevanju trgovin-'b odnosov med obema država-a. Na podlagi sklenjenega do-,°v°ra bo Jugoslavija plačala Ve-j i Britaniji 4,5 milijona funtov teriingov anaša rasopis v obrokih; v letu 1949 obrok 450.000 funtov. (Po - isnih vesteh so Angleži pri acetku pogajanj zahtevali 12 mi-. Jonov funtov odškodnine). Ve-^ a Britanija bo Jugoslaviji do-, vUala poleg raznih surovin ka-n°r nafte, tudi tkanine in kemič-. Proizvode. Ameriški gospodarja’ komentatorji pripominjajo, da s, 2Da lahko izvažale v Jugo-l=avijo industrijsko opremo, v ko-°r se ni po njihovih obvestilih žai dovolj konkretno obve-„a v tem pogledu nasproti Ju-soslaviji. ^jugoslovanski minister za zuna-Jo trgovino Popovič je po dalj-Pogajanjih v Moskvi 27. de-„Jbbra zaključil trgovinsko po-nrjb° s Sovjetsko zvezo. Podrob-nesii o pogodbi niso bile objavlje- „p^P koncu leta so se v Rimu r lc?la Pogajanja za obnovitev in j Zsìritey trgovinske pogodbe med si|S°SlavB° in Italijo. V istem ča-g se italijanska delegacija polj j8 v Beogradu za ureditev ri-ÌU °Va na Jadranu. (Ker je ob joslovanski obali mnogo rib, n 'bujajo italijanski ribiči lovit vzhodno obal Jadrana). s4azvoju jugoslovansko-italijan- ž „.. Jtgovinskih pogajanj sledijo d; j0 D'. . ’ ua je od uspeha teh pogajanj v (japebk° pozornostjo tržaški gospo-. rski krogi, ker se pač zaveda- 5^|*ki meri odvisen tudi gospodar- Sd razvoj Trsta. Z marčnimi go-i» arskimi sporazumi med ZVU :B°dar , tinisko vlado je bil Trst pri- klìi.V $ist 611 v italijanski gospodarski 0leeDl in vsa trgovina, razen ob-v;,ne> med Trstom in Jugosla- vijo skih "v razvija v okviru italijan-kontingentov. Na jugoslovanski b°nudbo iz lanskega leta za S-j.^Piicv neposredne pogodbe s j0 'jem ZVU ni odgovorila in n0 b° zatrdilu poročila ZVU Var-Petnu svetu preučuje v duhu s«ih sporazumov. Wa •irngem mestu omenjamo, tijCa° se Ancona z raznimi spome-V1 naslovljenimi na rimsko je ,°’ trudi, da bi zaščitila svo-uvisti pri sklepanju trgovin- siay.bPgodbe med Italijo in Jugo-:Tjo- Ali bi ne bilo nujno po-dgr-. da se tudi tržaški gospo-1 krogi zganejo? Sno, T-JG°S|,AV1JA - INDIJA n. A O L »i u » n n o : ^ 1 kies/ {?r Poroča »Financial Ti- * Učit utd hi iifauLicst j. i dijo -e Jugoslavija sklenila z in-Kbq :e!po trgovinsko pogodbo, ton , av*ja bo uvozila juto, 5.000 kkve, 800 ton dišav, 5,000 t. bombaževine, bombaž in cigaretni papir. Jugoslavija bo te nabave plačala s kompenzacijami, katerih račune bo vodila Indijska trgovinska banka. * * * ZASTOJ PRI ANGLESKO-SO-VJETSKIH POGAJANJIH Po poročilih iz Londona so pogajanja med Sovjetsko zvezo in Anglijo za sklenitev trgovinske pogodbe optičala. Anglija je zahtevala 1,500.000 ton žita, to se pravi dvakrat toliko kakor lansko • leto, da bi si prihranila dolarje, s katerimi mora kupovati žito v Kanadi. Tajnik za čezmorsko tr- govino Bottomley je izjavil, da hoče Anglija uvoziti več žita iz Sovjetske zveze, kar bi ga lahko plačala z izvozom strojev, ki jih v Kanadi in ZDA ne more plasirati. Med žitaricami, ki bi jih uvozila Anglija iz Sovjetske zveze je 500.000 ton pšenice. Pogajanja so bila trenutno prekinjena, ker je sovjetska delegacija bila mnenja, da je angleška zahteva glede uvoza žita pretirana. Delegacija čaka na nova navodila iz Moskve. Tako je izjavil Bottomley. * NOV JUGOSLOVANSKI ŽERJAV Jugoslovanski inženir Svetozar Stojanovič je zgradil nov hidravlični žerjav zelo priproste konstrukcije. Nov tip žerjava je boljši in cenejši od onih, ki so jih doslej uvažali iz inozemstva. Čehoslovaška išče pomoč tudi naZapadu Hamburg in sovjetska zapora Po poročilih nemških listov je sovjetska prometna zapora precej škodovala Hamburgu. Radi usmeritve prometa drugam zgublja hamburško, pristanišče okoli 150.080 ton prometa mesečno. Ta cenitev se opira na izkušnje v povojnem času in na promet, ki ga predvideva plan do junija 1948. Hamburg je zgubil: DOVOZ Fosfati Oskrba Berlina Razno blago (juta, gumij) 20.000 t 30.000 t, 15.000 t IZVOZ Kalij Les za Anglijo Razno blago 20.000 t 20.000 t 15.000 t ločajo pogodbe z inozemskimi kupci. Nov ukrep ima predvsem namen ščititi dobro ime jugoslovanskega izvoznega blaga in o-mejiti pritožbe iz inozemstva. Angleži se boje na mio Promet iz vzhodne cone se zdaj razvija čez Rostock in Wismar. Za ta pristanišča so povpraševanja po ladjah čedalje pogostejša. Češkoslovaški tranzit čez Hamburg se je zmanjšal približno za 30.000 t mesečno. Pred prometno zaporo je uvažala Čehoslovaška čez Hamburg okoli 50.000 ton rude mesečno, danes, komaj še 5.000—10.000 ton. To nazadovanje pripisujejo okolnosti, da Ce-hoslovaška ne sme uporabljati nemških čolnov za prevoz po Labi. Opaža pa se naraščanje tranzita čez, Gdinjo za Cehoslovaško. V Gdinji so tudi ugodnejše tarife. Poleg tega se mora tranzit na nemških železnicah plačevati v dolarjih. ZGUBA NEMŠKIH PRISTANIŠČ Računajo, da bo Hamburg zaradi nedavnega odloka glede usmeritve nemškega tranzita čez pristanišča držav Beneluxa zgubil 42% svojega dosedanjega uvoza. To se pravi, da bo Nemčija v bodočnosti uvozila za 1,4 milijona ton blaga več čez holandska in belgijska pristanišča in ne čez Hamburg. Po zatrdilu nemških listov bo Bremen zgubil celo 81% svoiega uvoza, t. j. 3.9 mil. ton, Emden pa 90 odst. t. j. 0.8 mil. t. svojega prometa. PODRAŽITEV V ZAPADNI NEMČIJI «Landesamt» za Renalijo in Vestfalijo objavlja statistiko, iz katere je razvidno, da so se tržne cene po denarni reformi znatno zvišale. Tako je n. pr. na koncu leta 1948 cena živil narastla za 13,6%, oblačil za 29,7%, električne struje pa za 7,2%. Gradbeni material se je podražil za 25%. Znatna pa je predvsem podražitev gradbenega lesa, ki znaša 50%. Med tem časom so ostale mezde in plače neizpremenjene. AMERIŠKI DIAMANTI ZA NEMŠKO INDUSTRIJO «Allied Industriai Diamonds Company» je dala pripeljati iz New-Yorka večjo količino industrijskih diamantov v vrednosti 296.000 dolarjev, in sicer z letalom. Letalo je že prispelo v Frankfurt in dragocena pošiljka je bila izročena JEIA-i (Joint Export-Import Agency). Nadzorstvo luoos’ovansKeoa izvoza Jugoslovansko ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo nov odlok o kontroli blaga, ki je namenjeno izvozu. Kontrolo bodo izvajali pad vsemi izvoznimi predmeti. Kontrola bo v prvi vrsti ugotovila, ali se kakovost teh predmetov strinja s pogoji, ki jih »Exchange« poroča, da je finančni minister Severnega Porenja in Vestfalske dr. H. Weitz izročil pristojnim angleškim zasedbenim oblastvom noto, v kateri se pritožuje, da so angleški zasedbeni stroški previsoki za njegove finance. Angleška vojska naj bi svoje izdatke prilagodila Marschallovemu načrtu in finančnim razmeram Severnega Porenja in Vestfalske. Od 3.5 milijarde mark izdatkov v finančnem proračunu odpade 800 milijonov nemških mark na izdatke za vzdrževanje angleških zasedbenih čet in angleškega uradništva. V seznamu angleških stroškov je po poročilu »Exehenges« tudi postavka za 20.000 garnitur ženskega spodnjega perila in za 100.000 otroških električnih vlakov (igračk). Nemški listi, ki navajajo poročilo »Exchanges« dodajajo, da to žensko perilo sicer ostane v Nemčiji, to se pravi, da ga prejemajo Nemke, ki so se odzvale klicu po angleško-nem-škem pobratimstvu, ali kakor pravijo v Nemčiji »fraternizira-nju«. AVTOMOBILI PACKARD. Znana tovarna luksuznih avtomobilov »Packard« je med 1948 letom proizvedla skoro 100.000 vozil. Računajo, da bo v tem letu tovarna presegla proizvodni rekord iz leta 1937, ko so izdelali 109.518 avtomobilov. V Trstu se opaža vse večji promet avtomobilov »Packard«, ki so večinoma zasebna last pripadnikov ameriških zasedbenih čet. V zvezi z najnovejšim sporazumom med ZSSR in CSR glede finančne in gospodarske pomoči, ki jo bo Čehoslovaška prejela iz Sovjetske zveze, poročajo iz Prage, da je Čehoslovaška prosila pri Mednarodnem denarnem skladu posojilo v znesku 300 milijonov dolarjev, ki bi ga uporabila za nakup strojev in surovin. Ko je Mednarodni denarni sklad odbil to zahtevo, tako poroča Associated Press, se je Čehoslovaška zadovoljila s 55 milijoni dolarjev. Toda Mednarodni denarni sklad ji je v jeseni odobril končno le 6 milijonov funtov. Cehoslovaki upajo, da bodo iz ZDA prejeli za 17 milijonov dolarjev industrijske opreme, ki so jo že plačali. ZDA so med tem časom prepovedale izvoz teh strojev. Iz Sovjetske zveze bo CSR prejela predvsem opremo za gozdno industrijo, v zameno pa bo poslala v ZSSR svedre za petrolejsko vrtanje. Računajo, da se bo izmenjava blaga med CSR in ZSSR v letu 1949 povečala za 45 odst. v primeri z lanskim letom. RAZVOJ AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA Zlate rezerve v ZDA so 19. decembra dosegle 24.230 milijonov dolarjev, t. j. najvišjo točko po vojni. V obtoku je bilo 28.269 milijonov dolarjev. Indeks cen v posameznih panogah se je sukal od začetka do 19. decembra takole: cene na debelo 12. dec. 163.7, 19. dec. 163.0, indeks industrijske proizvodnje 4. dec. 200.5, 12. dec. 204. ,619. dec. 207.5; indeks poslovna delavnosti 200.5, 200.6, 200,6; izkoriščanje zmogljivosti jeklene industrije (v odstotkih) 100.1, 100.0. 100.0: proizvodnja jekla (v milijonih t.), 1.80, 1.80; proizvodnja premoga (v. mil. t.) 9.99, 11.35; avtomobilska proizvodnja 125.156, 125.182, 125.452. Avtomobilska proizvodnja je dosegla vrhunec v povojnem času. VELIKO PETROLEJSKO PRISTANIŠČE V ANVERSU V okviru ERP bodo v An ver su zgradili petrolejsko pristanišče in petrolejsko čistilnico z zmog’jivo-stjo 1 milijona ton na leto- Dela bodo končana leta 1951. Pristanišče bo ob Seidl in bo zavzemala 50 ha zem’iišča. Stalo bo 250 milijonov belgijskih frankov. Belgijska v'ada je že odobrilal kredit 40 milijonov frankov občini v An-versu, ki bo gradila pristanišče. Z novo čistilnico bodo Be’g.ijci prihranili 20% vrednosti letne proizvodnje, ki jo cenijo na 2 milijardi belgijskih frankov. Čistilnico bo zgradila belgijska družba »Pertrofina« skupaj z belgijsko tvrdko »Le Albance« v Anverisu, ki je podružnica družbe »Anglo-Iranian«. NOVA GRŠKO-TURŠKO-AMERIŠKA CIGARETA do- V ameriških listih (New-York Times) so bili zdaj objavljeni podrobnejši podatki o veliki kupčiji, ki je bila sklenjena v Frankfurtu za dobavo 55 milijonov funtov grškega in turškega tobaka zapadni Nemčiji. Zdaj gre za to, da bi kupčijo odobrila še JEIA (Joint Export-Import Agenoy). Pri tem niso prizadete samo koristi zapadne Nemčije, Grčije in Turčije, temveč tudi ameriške. Po drugi svetovni vojni je JEIA, ki je vodila nemško zunanjo trgovino po smernicah anglo-ameriških zasedbenih oblastev, kupila samo okoli 5,5 milijonov funtov (2.5 milijona kg) grškega tobaka za nemško industrijo. Iz Združenih ameriških držav pa so v povojnem času uvozili v za-padno Nemčijo 40 milijonov funtov tobaka. Jasno je. da bi bili s povečanjem uvoza tobaka iz Grčije in Turčije prizadeti interesi Združenih ameriških držav. Da bi se posredniki izognili ameriškemu odporu, je bila v New-Yorku ustanovljena družba Ame-rican-Western European Tobacco Company, ki bo s posredovanjem manjših družb v Grčiji in Turčiji nabavila tobak in ga dobavila zapadni Nemčiji. eAì Pred svetovno vojno je Nemčija nabavljala tobak predvsem na Balkanu in Turčiji, to se pravi 98 odst. tobaka je bilo uvoženega iz teh dežel. American Western European Tobacco Company poudarja v svoji vlogi na JEIA-o, da nikakor ne bodo oškodovane koristi ameriških pridelovalcev tobaka. V Nemčiji bodo nami-eč pričeli proizvajati novo vrsto cigaret, ki bo vsebovala 75 odst. grškega in turškega tobaka in 25 odst. ameriškega. Prepis vloge za odobritev te kupčije, je bil poslan ameriškemu generalu L. Clay-u v Frankfurtu, P. Hoffmanu, upravitelju ECA, ameriškemu vojnemu in kmetijskemu ministrstvu, kakor tuni grški in turški vladi. V vlogi je tudi poudarjeno, da imata Grčija in Turčija v zalogi 180 milijonov funtov tobaka razen pridelka v letu 1948 in da je cd izvoza tobaka odvisna tudi blaginja domačega prebivalstva. Poleg tega pravi vloga, da vlada v Nemčiji veliko pomanjkanje cigaret, ki si jih delavci nabavljajo na črni borzi po visokih cenah. Nemčija bi plačala tobak z industrijskimi izdelki. „Ancona gleda na nasprotno obal" Samo promet z Jugoslavijo lahko reši pristanišče Objavljamo v izvlečku članek »Ancona gleda na nasprotno oba-lo«, ki ga je objavil rimski gospodarsko-finančni list »II Globo« (17. dec.) kot opis,iz Jakinal (Ancone). Članek je vsekakor poučen tudi za Trst1. V Anconi, kjer ni politična, strast zaslepila' pristojnih oblastev in javnega mnenja, govorijo go-rpodarstveniki prostodušno in lasno: priznavajo potrebo trgovine> z Jugoslavijo, ker je to držav al najbhžji in najnaravnejši klient Ancone. »Samo obnovitev prometa z Jugoslavijo bo prinesla življenje v to pristanišče«, piše »II Globo«. Vsaj v tolikšni meri velja) to tudi Za Trst, ki je neposredne), naslonjen na jugoslovansko zaledje. Toda gospodarsko politiko iv Trstu narekujejo politične! strasti, razni predsodki in deloma) meri tudi omejenost. Gospodarska) in trgovinska politika mora biti po mnenju, pristojnih slepo orodje v borbi proti stremljenju, Trstd, po gospodarski osamosvojitvi, at obenem tudi proti vsaki gospodarski pobudi domačega slovenskega) življa. Dopisnik omenjenega rimskega lista iz Ancone ugotavlja v uvodu, da nikjer v Italiji javnost ne sledi s takšno napetostjo raznim glasovom o trgovinskih sporazumih in pogodbah Italije z državami vzhodne Evrope kakor v Anconi. Zato ima neštevilnih razlogov. Dovolj je pogled na zemljevid Italije in položaj pristanišča, da se človek prepriča, da Ancona ne more živeti, ako nima stikov z državami, ki ležijo nasproti njej. Med temi je v prvi vrsti Jugoslavija. V razgovoru z meščani opaziš, da je zanje zasijal pred nekoliko meseci žarek upanja, ko se je razširil glas o možnosti sklenitve trgovinske pogodbe z nasprotno obalo. Ta nevidna pregraja, delitev Evrope in oviranje prometa, ki pritiska na ves svet in ki je na ustih polemizirajočih, zadobiva v Anconi obliko pravih klešč, ki pritiskajo na vrat in dušijo življenje v mestu. V zadnjih dneh zopet govorijo o tej pogodbi. Prebivalci Ancone želijo, da bi bila pogodba sklenjena in postavljena na trdna tla. Oni želijo predvsem, da bi pri sklepanju pogodbe z Jugoslavijo upoštevali posebne zahteve pristanišča Ancone. Dopisnik opozarja, da je prav to prebivalstvo mnogo trpelo med vojno. Ancona ima vsq lastnosti, da lahko postane privlačna in zvezna točka za Vzhod. Nato dopisnik opisuje, kaj je bilo vse storjeno za obnovo pristanišča. Kljub vsem naporom se promet ni razvil. V septembru je prispelo v pristanišče 34 italijanskih in 1 tuja ladja (s skupno netto tonažo 25.515, oziroma 2,745 ton). Izkrcano je bilo 53.257 ton blaga. Pisec brani stališče pridobitnih krogov v Anconi, ki se zavzemajo za to, da bi Jugoslaviji dovolili v Anconi »prosto cono«. Na koncu navaja spomenico trgovinske in industrijske zbornice v Anconi na rimsko vlado, ki zahteva, da se Ancona poveže s plovnimi progami z vsemi pristanišči na vzhodni obali, kar ne bo v korist samo Anconi, temveč vsej Italiji. * Nov način obdavčevanja avtomobilov. Italijanski parlament preučuje nov zakon o obdavčevanju linijskih avtobusov in avtomobilov za prevoz potnikov sploh. Davki za ta vozila bodo omejeni. Atomska energija namesto elektrarn »ZOE« - . FRANCOSKA ATOMSKA BATERIJA Francozi so z velikim zadoščenjem razkazovali domačim in tujim časnikarjem svojo prvo atomsko baterijo, ki so jo posVajvili v Fortu de Chatillon. Poročila tujih) listov pravijo, da so francoski učenjaki, ki jih vodi Fr. Joliot-Curie, pop&Inomd uspeli. Ime baterije »Zoe« je okrajšava, ki opisuje svojstva baterije. Črka Z pomeni »zero energie« (nič energi-je začetna črka za »eau lourde«, proizvaja toplotne energije. 0 po-Vneni uranijev ogljik (oksid.), ki se uporablja kot pogonska sila. E jezačetna črka Za »eau lourde«, t. j. za težko vodo, ki se uporablja pri tem fizikalnem postopku. Profesor Jolict-Curie je v prisotnosti časnikarjev napravil nekaj poizkusov, vendar ni izdal tajnosti o delovanju baterije. Vsa priprava obsega 125 kubičnih metrov. Grafitni cilinder je obdan z 2 m debelim zidom; grafitni cilinder obdaja aluminijast cilinder s premerom 1 m, ki vsebuje mala manj kakor 6.000 litrov težke vode. Ta se dviga 13/4 m visoko, v njem je vse polno aluminijastih cevi, ki vsebujejo uranijev ogljik. (U 02) pod silnim pritiskom. V tank s težko vodo in uranijem sta ppstaivljena tudi dva vzvoda is kadmija, s katerimi se lahko ustavi baterija v pogonu, medtem kot se delovanje baterije ureja z drugimi štirimi vzvodi tudi iz kadmija. Aurlol je po obisku prve francoske atomske baterije v Fortu de Chatillon izjavil, da upa, da bo ob koncu svojega predsednikovanja (1. 1953) lahko odprl v Franciji prvo »Atomsko vseučilišče«. C 135/1949 Prof. F. Joliot-Curie, izvedenec za atomsko energijo, je napovedal, da bo Francija v teku petih let zgradila drugo atomsko baterijo s silo 6.000 kWh in da bo v razmeroma kratkem času mogoče zgraditi središče atomske energije 1 z 20 baterijami; vsaka bo proizvajala 200.000 kWh. Skupno bo to središče proizvajalo toliko električne energije kakor danes vse elektrarne v Franciji. Profesor Joliot-Curie je dodal, da teh uspehov ne bo mogoče doseči prav tako kmalu in da je zaradi tega potrebno nadaljevati z gradnjo hidrocentral. Predsednik republike Vincent Učenjaki - žrtve atoma Radijsko izžarevanje iz ciklo-trona, ki razvija atome, je zahtevalo težke žrtve med ‘ameriškimi raziskovalci. Mnogi so skoraj prišli ob vid. To je izjavil načelnik Zdravstvenega odseka Odbora zai atomsko energijo dr. Shields Warren. Petim raziskovalcem so bile pri raziskovanju močno poškodovane oči. Nevarnejši so poskusi s ciklo-tremom kakor samo izvrševanje atomskih načrtov ameriške vlade z atomsko energijo. Med petimi, prizadetimi raziskovalci je 40-letni asistent v Institutu za atomsko raziskovanje na univerzi v Chicagu dr. Gerhart Groetzinger. CikJrtron mu je poškodoval oči že leta 1943. Profesor Gerald Kruger, ki si je hudo pokvaril oči, še vedno dela na univerzi- Tretji fizik dr. Llojd Smith, ki si je tudi pokvaril oči, poučuje na Vseučilišču »Berkeley« v Kaliforniji. Dr- Groetzinger je dejal, dal je pred dvema letoma opazil, dol mu je pričel pešati vid. Zdravi se še vedno in stanje se mu ni ne poslabšalo ne poboljšalo; pokvarilo se mu je samo eno oko. Najbolj je prizadet dr. Smith, ki trpi ria obeh očeh. NAČRTI ZA GRADNJO NOVIH ELEKTRARN V AVSTRIJI. Avstrija namerava povečati in zgraditi nove hidrocentrale na Tirolskem! in v Voralbergu. Za zdaj nameravajo izpopolniti naprave skupine Oertsel in zgraditi novo hidrocentralo »Voralberg« pri Lunersee. V načrtu je tudi gradnja električnega voda v smeri Belgije, Francije in Holandije. Za novo proizvodnjo električne struje se zanimajo zlasti električne družbe na Bavarskem in v Švedski. 32 Viden razmah gospodarstva FLRJ Petletni načrt izpolnjen Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je bila v številnih poročilih podana nadvse zanimiva slika današnjega! gospodarskega življenja bližnje jugoslovanske republike. MARŠAL TITO O GOSPODARSKIH STIKIH Z INOZEMSTVOM Razpravo o proračunu za leto 1949 je o tvoril predsednik vlade maršal Tito, ki je obravnaval zlasti načelna in splošna jugoslovanska gospodarska in socialna vprašanja. Leto 1943 je bilo, kakor je poudaril predsednik vlade, za Jugoslavijo najtežje v povojni dobi. Poleg notranjih objektivnih težkoč so se v tem letu pojavile razne ovire od zunaj, ki so deloma posledice znanega mednarodnega političnega položaja. V svojem poročilu je maršal Tito podčrtali da ni Jugoslavija dobila od za-padnih držav nikakšnih posojil ali večjih kreditov, medtem ko je n.pr. Poljska prejela po vojni od angleškega kapitala 134 milijonov dolarjev in od ameriškega 50 milijonov dolarjev; Ceho-slovaška pa 96 od ZDA, 19 od Kanade, 28 od Anglije ter 76 milijonov dolarjev od raznih zapadnih čezmorskih dežel; Romunija je dobila kreditov v znesku 25 milijonov dolarjev. Za razne dobave se je FLRJ obrnila tudi na dežele s kapitalističnim gospodarskim ustrojem, kakor so to storile tudi ostale države vzhodne Evrope. Tako ima Cehoslovaška redne trgovinske stike že s 17 zapad-nimi državami, med temi s Francijo (11 milijard frankov izmenjave), Belgijo (3,6 milijarde čk), Švedsko (240 milijinov čk), Avstrijo (2,2 milijarde čk) ter Bi-conijo (43 milijonov dolarjev). Poljska je že sklenila trgovinske dogovore s 16 zapadnimi državami, kakor n.pr. s Francijo (vrednost izmenjave 60 milijonov dolarjev), Anglijo (35 milijonov funtov) ter Biconijo (13 milijonov dolarjev). Jugoslavija je imela med 1. 1948 živahne trgovinske zveze s Sovjetsko zvezo in ostalimi državami vzhodne Evrope. Tako je bilo v prvih mesecih 1. 1948 od celotnega izvoza izvoženo v omenjene države: 72% bakra-bli-stra, 77,7% elektrolitičnega bakra, 59,5% svinca, 72 % živega srebra, 100% železne rude, 96,1% piritne rude in 73,1% kavstične sode. Z uvozom iz Jugoslavije je n.pr. Cehoslovaška krila 15% svojih potreb po bakru, 43,7 % po svincu, 49% po živem srebru, 49,7 po piritu ter 97,4% svojih potreb po kromu. DRŽAVNI PRORAČUN POVEČAN Proračun za leto 1949 je za 37 milijard dinarjev več kakor za leto 1948. in znaša 161,953 milijona din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Narodni dohodek se bo zvišal v letu 1949 na 242 milijard din v primerjavi z 191,9. milijarde din v I, 1948. Za investicije in kapitalno izgradnjo je v proračunu 51,195 milijarde din, za investicije v korist družbenega standarda pa nad 26 milijard din. Med najvažnejše planske naloge leta 1949 spadajo: zgraditev težke industrije; mehanizacija in racionalizacija rudarstva, da bi pridobili čim več premoga in raznih rud za izvoz; zgraditev vojaške industrije, ker je bil v tem pogledu lanski plan izpolnjen le za 50 odst.; zboljšanje železniškega prometa za zadostitev najnujnejših prometnih potreb; zboljšanje in racionalizacija kmetijstva za boljšo preskrbo prebivalstva; v ta namen bodo pričeli z gradnjo prekopa Donava - Tisa - Donava ter z izsuševanjem Skadr-skega jezera in 60 ha setvene površine. Na splošno pa bodo v kapitalni izgradnji šli v globino in ne v širino preko plana, kakor se je to dogajalo y lanskem letu. Glede poročil glavnih gospodarskih resorjev se moramo omejiti le na najvažnejše navedbe. IZPOLNITEV GOSPODARSKEGA NAČRTA Plan lahke industrije je bil v letu 1948 prekoračen za 3,3 odst., vendar je bilo izpolnjevanje neenakomerno. Napake so se pojavile pri razdeljevanju izdelkov. Neka cementarna je morala n. ur. prekiniti z delom, ker so bile njene zaloge prenatrpane, kljub velikim potrebam po cementu. Plan lahke industrije za leto 1949 je za 21,7 odst. obsežnejši od lanskega. Izdelati se bodo morali več proizvodov široke potrošnje. Težka industrija, ki je izpolnila plan 1948 za 97,1 odst., bo imela med vsemi panogami v letu 349 največje naloge; proizvodnja bo za 70 odst. večja kakor v letu 1948. V preteklem letu je morala težka industrija premostiti velike težkoče pri nabavi investicijskega materiala iz inozemstva. Inozemstvo ni izpolnjevalo obvez glede rokov. Za kovinsko industrijo je bilo n. pr. naročenega 22.000 ton materiala, stvarno pa uvoženega le 7.000 ton. V letu 1949 bo- dosegla proizvodnja surovega železa v primerjavi z 1. 1939 (100) v letu 1939 indeks 213 (lani 170), surovega železa 194 (lani 156), valjenega in vlečnega blaga 141 (Sani 129). Investicije za težko industrijo bodo znašale za gradnjo novih kapacitet in delavskih stanovanj 2450 milijonov din v Srbiji, 1730 v Sloveniji, 1230 v Hrvatski in 990 milijonov din v Bosni. RUDARSTVO Lanske naloge rudarstva so bile izpolnjene za 101,6 odst. Premoga so pridobili 91 odst. predvidene količine (15 odst. več kakor v letu 1947, za 76 odst. več kakor v letu 1939 in 65 odst. v primerjavi z zalogami v zadnjem planskem letu). Pri barvastih kovinah je bil plan izpolnjen za 100,9 odst. (12 odst. več kakor v 1. 1947 in 66 odst. več kakor v 1. 1939). Plan proizvodnje nafte je bil izpolnjen le 52,8 odst. V primerjavi z letom 1951 je znašala proizvodnja 8,5 odst. Vzroki neuspeha se morajo iskati v dejstvu, da ni Jugoslavija dobila iz inozemstva obljubljenih vrtalnih garnitur. Plan letošnje proizvodnje je za 21 odst. večji od lanskega in za 21 odst. nižii od plana določenega za 1. 1951. Svinca bodo proizvedli 30 odst. več kakor v lanskem letu, cinka 70 odst. živega srebra pa 6,7 odst. več, antinoma 6,5 odst. manj, 'nafte 284 več. POVEČANO IZKORIŠČANJE NARAVNIH BOGASTEV Za rudarska raziskovanja bodo znašale investicije 2,4 milijarde din. Jugoslavija ni še geološko dobro raziskana, a še od znanih ležišč se izkoriščajo samo nekatera. Samo v bazenu Kreke in Kosova leži okrog 6 milijard ton neizkoriščenega lignita; v Bosni so neizkoriščena ležišča črnega premoga, ki jih cenijo na stotine in stotine milijonov ton. V Jugoslaviji je en sam rudnik bakra, čeprav je znano, da se v Srbiji razlegajo ležišča bakra v dolžino več kot 120 km. Podobno je s Stanovanjsko vprašanje je po vsem svetu zelo pereče. Nič čudnega, če je nov francoski stanovanjski zakon izzval tudi v drugih državah veliko pozornost. Francija je v tem pogledu že med dvema vojnama bila za zgled mnogim tujim zakonodajcem. Nov. francoski zakon je v mno-gočem spremenil določbe o najemninah za nepremičnine ki so bile v bistvu v veljavi že 34 let. Najzanimivejša stran novega francoskega zakona je postopek za določitev novih najemnin. Ce se lastnik in najemnik ne pogo dita na prijateljski način, lahko pristopita k razsodišču. Tu jim je na izbiro dvojni postopek. S prvim postopkom se določa povišek najemnin na podlagi najemnine, ki je bila v veljavi 1. julija 1948. Povišek znaša 33 odst. na prvotno najemnino, in sicer vsakih 6 mesecev za dobo 5 let. Na koncu petega leta se bo tako najemnina povišala petkrat.. Značilen je drugi postopek za določitev poviška najemnin. Gre za določitev najemninske vrednosti stanovanja ali nepremičnin v začetku leta 1949. Določevanje najemninske vrednosti je precej komplicirano. Najemninska vrednost se določa na podlagi površine stanovanja ali zgradbe. Površino pa ne računajo kratko malo z merjenjem realne površine. Za prostore, ki ne ustrezajo n. pr. nekaterim predpisom (višina, okna itd.) bodo realno površino lahko zmanjšali do 40 odst. Tako določeno površino pa bodo lahko popravili z ustreznim poviškom, če je n. pr. soba svetla, če gleda na ulico itd. Posebne količine bodo uporabljali tudi pri upoštevanju položaja zgradbe, starosti itd. Končni rezultat, ki bi izražen v kvadratnih metrih (popravljena površina), bo služil za podlago pri določitvi najemninske vrednosti prostorov. Stanovanja so v tem pogledu razdelili na štiri kategorije. Vsaki kategoriji bodo predpisali posebno tarifo, ki je že določena in znaša 15 do največ 37 frankov po kategoriji za prvih 10 kv m, od 7—21 frankov pa za ostalo večjo površino. Tako določeno najemninsko vrednost bodo od 1. januarja 1949 do 1 julija 1954 povišali 20 odst. vsa- svincem in cinkom. Pojavi nafte in zemeljskega plina se raztezajo po vsej državi, od Slovenije čez Hrvatsko, Bosno, Vojvodino, Dalmacijo in Črna Goro; kljub temu ne izkoriščajo nafto samo v dveh revirjih in le na koncu 1948 so odprli nov revir pri Zagrebu. Velika so ležišča bituminoznih škriljavcev, ki jih bodo pričeli izkoriščati že v letu 1949. Strokovnjaki so namreč odkrili nov tehnološki postopek za pridobivanje bencinskih izdelkov. RAZMAH ZUNANJE TRGOVINE V primerjavi z letom 1947 se je obseg prometa s tujino v letu 1948 zvišal za 94%. S tem je bil presežen blagovni promet stare Jugoslavije. Sploh je bilo 1. 1948 leto razmaha jugoslovanske zunanje trgovine, ki se je zelo približala obsegu, ki zadošča zahtevam jugoslovanskega gospodarstva. Struktura uvoza se polagoma spreminja, v kolikor se uvoz končnih izdelkov zmanjšuje. Vendar je za leto 1949 določen nekoliko višji odstotek uvoza končnega po-trošnega blaga v zvezi s potrebo zvišanja življenjske ravni jugoslovanskih narodov. Zunanja trgovina je naletela na velike težkoče glede dobavnih rokov s strani inozemskih dobaviteljev. Tudi visoke cene so ovirale nabavo inozemskih industrijskih proizvodov. Za primer je minister za zunanjo trgovino navedel nabavo kamionov iz Cehoslovaške. Jugoslavija je plačala vsak uvoženi 7-tonski kamion 517.000 dinarjev. Ker se cena izvožene jugoslovanske rude giblje okoli 4 din za tono, je morala Jugoslavija izvoziti za nabavo enega samega kamiona 3 kompletne vlake — skupno 130 vagonov — že-lenze rude. Iz te rude bi lahko izdelali 650 ton železa v vrednosti 2,275 milijona din ali valjanega materiala v vrednosti 6,5 milijona dinarjev. Slabo plačane surovine in drago kupljeni končni izdelki so eden izmed razlogov, ki nujno narekujejo Jugoslaviji preobrazbo agrarne dežele v napredno agrarno industrijsko državo. Nagla industrializacija države je zaradi tega vodilna nit vseh ogromnih naporov jugoslovanskih narodov na gospodarskem področju. kih 6 mesecev. V tem primeru se povišek računa na prejšnji celotni znesek najemnine. Kakor se vidi je ta zadnji postopek zelo kompliciran, kar pa je ponoven dokaz, da je tudi rešitev stanovanjskega vprašanja zelo težka. Špekulacija z oddajanjem sob Da tržaško gospodarsko življenje ne sloni na zdravih nogah, občutiš na vsakem koraku. Strast po nag em in lahkem zaslužku nima meja. Goli špekulativni posli cvetejo. Mnogo ljudi živii od danes do jutri, brez trdnih korenin, ki bii poganjale iz solidnega dela v preteklosti in današnjosti, in ne oziraje se na bodočnost. Za danes navajamo samo primer na stanovanjskem področju, t. j. špekulacijo z oddajanjem sob. Dotok prebivalstva je še vedno velik, ker je v domišljiji mnogih južnjakov Trst še vedno deveta dežela stanovanj. Konjunktura, za špekulacijo s sobami je torej prvovrstna. Tako stane danes soba za samca povprečno 8—10.000 lir na mesec. V ulici Mazzini je neka gospodinja zahtevala za sob o kar 15.000 lir. Sama verjetno plačuje za stanovanje pod stanovanjsko zaporo kakšnih 1-000 lir ali celo manj. Posebna konjunktura vlada na Opčinah, kjer je nastanjeno ameriško vojaštvo. Ameriški častniki plačujejo bajne vsote za sobe in stanovanja. Imajo pač dolarje. Domačini so se razvadili in dogaja se celo, da skušajo izriniti domačega najemnika ali podnajemnika, ker ima pač samo lire, da bi na njegovo mesto privabili Američana. Za sobo plačajo Američani tudi 12.000 lir in še več. Podobno je z najemninami za stanovanja na svobodnem • trgu (k; niso pod stanovanjsko zaporo). Najemnine za manjša stano vanja se v mestu sukajo med 10.000 in 15.000 lir. Za količkaj udobno stanovanje pa ve plačujejo do 20.000 lir. Te številke nam daiejc. približno sliko stanja, ki bi nastalo ko bi odpravili stanovanjsko zaporo. Gorica brez zaledja Nad Gorico je v teku poizkus z umetnim dihanjem, da bi jo ohranili pri življenju, potem ko je bila proti vsem zakonom zemljepisa in zgodovine po sto in stoletnem skupnem življenju ločena od svojega naravnega zaledja. Takšen poizkus predstavlja «prosta cona», ki jo uvaja italijanski zakon (1. decembra 1948, objavljen v uradnem listu 23. decembra). Prosta cona se razteza v pasu od meje ob Soči do Vipave, tako da je z desnega brega Soče vključena le tkalnica (Cotonificio Triestino). Prednosti svobodne cone trajajo do konca 1957 leta. Glede monopolov (loterije, soli, tobaka, tobačnih papirčkov, vžigalnikov, lunina itd.), kakor tudi glede hišnega in davka na potrošnjo ostane vse pri starem. To velja tudi za dolgo vrsto raznih industrijskih izdelkov, kakor avtomobilov, koles, tkanin itd., tako da se olajšave nanašajo v glavnem samo na nekatera živila. Vlada odloči od leta do leta kontingente blaga, ki se lahko uvozi iz inozemstva brez carine. Sploh je zakon zelo elastičen. ITALIJA — BOLGARIJA S 19. decembrom je poteklo prvo leto izvajanja trgovinskega sporazuma med Italijo in Bolgarijo. Ker se nista niti Bolgarija niti Italija odpovedali sporazumu, se bo ta avtomatično podaljšal PREDNOSTI VOLNENE OBLEKE Maurice Dubrulle, predsednik Mednarodne organizacije za volno, navaja v nekem članku prednosti volnenih tkanin, ki jih je pred njim ugotovil že dr. Barker na mednarodni konferenci za volno v Bazlu v novembru 1931. Te prednosti je zbral v 11 točkah: 1) Volna vpija vodo hitrejše in jo zadrži delj časa kakor vsaka druga tkanina. Zaradi tega volna bolje ščiti pred mrazom v času ispremenljivega vremena. 2) Volna že sama po sebi proizvaja toploto. 3) Volna je najboljši izolator pred toploto. Volna je slab sprevodnik toplote in zaradi tega zagotavlja telesu stalno toploto. 4) Volna je lahka. N'eno vlakno je lažje kakor vsako drugo enakega obsega. 5) , Volna je zelo elastična in pri napenjanju ne poči. 6) Volna dopušča prodiranje ultravioletnih žarkov. Zato je tudi prikladna za kopalne obleke. 7) Barva je bolj odporna na volni kakor na drugih tkaninah. 8) Volna je naravno pokrivalo telesa. Ona ščiti telo ovce in je idealno pokrivalo za človeka. 9) Volna traja. Volnena obleka traja trikrat več kakor obleka iz drugih tkanin, izpostavljena zraku. 10) Volna je močna. Raztezni odpor volnenega vlakna je prav-tako velika kakor razteznost kovinske žice enakega premera. 11) Volna se ne rada vžge i® je odporna proti ropotu in tre»’ ljajem. VOLNA BO SE DRAGA «International Wool Stud) Group» ceni proizvodnjo voto® na 1.334 milijonov kg, medtem k0 znaša svetovna potrošnja 1'$® milijonov. Na zalogi so precejš" nje rezerve, ki znašajo 2/3 re' zerv iz leta 1947. Velika Britanija, Sovjetska zve' za in Francija so nakupile v A?' strali ji velike količine volne >® pripomogle k zvišanju cen. ^a’ lijanski trgovci se obotavljajo is so prepričani, da so cene dosegi® vrhunec, čez katerega ne pojde]0. Predsednik družbe «Forstmafl11 Woolen Comp.» je v neki izjaV1 obtožil zapadne države, češ da kupujejo velike količine volne 1 dolarji, ki jih prejemajo od ZDA' in na ta način povzročajo dvig3' nje cen. Nato morajo America01 kupovati volno toliko dražje. Ne' katere evropske države mislijo, ie dejal predsednik, da ZDA moraj0 postaviti Evropo na noge. Temu stališču ne sledi volja do del3' Od tod tudi pomanjkanje inida' tive s strani dela. kapitala in via nekaterih tujih držav. * V zadnjih dvanajstih mese cit1 je Ang ,i:;a izvozila v Sovjetsk0 zvezo blaga v vrednosti 5,4 mili' j ona funtov. Katero goriv o je najcenejše? “Premog, drVa, plin ali elektrika ? Kurjava je razmeroma draga ira vsak pameten gospodar in pred-1 vsem gospodinja se muči z vprašanjem, kako bi se dalo pri kurjavi prihraniti. V ta namen bil radi navedli nekaj praktičnih podatkov, ki se oslanjaljo na povsem znanstvene ugotovitve. f Vsak prostor, ki ga ne kuriš se glede toplote prej ali slej prilagodi toploti, ki vlada izven njega-Preden se toplota v stanovanjskem prostoru izenači s toploto/ izven stanovanja, Ostaja precejšnja razlika predvsem radi tega, ker grejemo ta prostor že s samim] bivanjem. Kuhinjo segrevajo tudi' že sama živila- Kako merimo toploto? Zato imamo kalorije. Kalorija je količinh, toplote, ki je potrebna, da se liter vode segreje za 1 stopinjo v 1 uri-Za to, da se toplota stanovanjskega prostora ohrani na primerni višini, je potrebna določena količina kalorij. Če hočeš 5 litrov vode segreti od 0 na 50 stopinj, je potrebno za to 5X50 = 259 kalorij. Ce hočeš doseči isti rezultat v teku pol ure, moraš število kalorij podvojiti. OD KOD DOBIVAMO KALORIJE? Kalorije naišta/jtajo pri izgorevanju goriva. Tako oddaja kalorije goreči les, premog ali pa tudi P 'in. Toda vsako gorivo ne oddaja enako število kalorij pri erta-ki teži: to imenujemo kalorično silo- Za primer navajamo kalorične sile najbolj znanih goriv: plin v mestih: 3.800 kal. na kub. in; električni tok: 865 kalorij na kwh; antracit (črni premog): 7.000 kaloriji na kg; koks: 6.000 kalorij na kg; les: 4.000 kalorij na kg. Takoj se vidi, da ima antracit največjo kalorično silo, toda prav zaradi tega je najbolj drag. (Pri tem ne upoštevamo električna strujo). Vsak si lahko izračuna, kakšna vrsta gon-iva mu je najbolj prikladna pač glede na kalorične) silo in možnosti, da si gorivo nabavi. Za primer navedemo, da je Za proizvodnjo 30.000 kalorij potrebno: 4 kg antracita, 5 kg koksa, 7,5 kg drvi, 7,9 kub. m plina in 34 kWh električnega toka. Garivto seveda raibi za proizvodnjo kalorij določen čas- Čas za) izgorevanje odvisi od peči, v Kateri kurimo- Če peč močno vleče, izgoreva gorivo hitrejše. Če kgi drvi izgori v dveh urah potem je jasno, da v eni uri odda 2.000> kalorij. KOLIKO KALORIJ POTREBUJEMO ZA ZIMSKO KURJAVO? Predvsem moramo preceniti prostornino stanovanjskega prostora, ki ga hočemo zakuriti. Poleg tega je važna razlika toplote v stanovanjskem prostoru in toplote izven njega, to je zunaj. Če hočeš zvedeti, ko'iko potrebuješ ka’orij za gretje stanovanjskega prostora, ravnaš tako-le. Recimo, da znaš«! toplota Zunaj — 5 stopenj in dat hočeš prostor segreti do 15 stopenj, in da znaša prostornina stanovanjskega prostora 27 kub. m, potem je račun ta-le' 2 X 27'X 20 = 1.080 kalorij. Število 20 predstavlja razliko medi Zunanjo toploto (—5) in toploto, ki jo želiš doseči v stanovanjskem prostoru. Seveda se pri vsem lem pojavljajo razne okolnosti: toplota nil zunaj vedno enaka, po’eg tega se ne izkoristijo vse kalorije, ki nastajajo pri izgorevanju, ker odhaja del s dimom iz stanovanjskega prostora- Postavlja se vprašanje, koliko goriva si moraš nabaviti za zimo, ki traja pri nas okoli 4 mesece-Na to vprašanje so izvedenci odgovorili približno to-le: Recimo, da znaša zunanja toploto 0 stopenj in da hočeš stanovanjski prostor — denimo 2 sobi s skupno prostornino 50 kub- nv — segreti do 18 stopenj in pod-nevu ohraniti pri tej toploti. Dovolj je, da približno 16 ur dnevnoi (od 24) ohraniš toploto pri 18 stopnjah, kajti ponoči je toplota 14 stopenj več kot dovolj. Da td dosežeš, moraš porabiti na dani 57.120 kalorij. Teh 57.120 kalcij ti da; 7,7 kg antracita, 9,5 kg koksa: in 14,3 kg drvi. Po vsem tem porabiš za gretje omenjenih dveh proHo-ov v štirih mesecih: 924 kg antracita, 1.140 kg koksa ali 1-710 kg drvi. Pri tem je■ upoštevamo, da se pri kurjavi izgubi mnogo kalorij, tako da se dejansko izkoristi samo 70% kalorij, ki jih vsebuje gorivo- Da bi olajšali našim citateli em. računanje, navajamo praktične) razpredelnico in sicer za več primerov. Predvsem je upoštevana> zunanja toplota 0 stopenj, v drugem primeru pa — 5 stopenj. Poleg tega sta navedena 2 primerni glede toplote, ki jo hočemo doseči) v stanovanjskem prostoru, in sicer 16 in 18 stopenj, ter štirje primeri glede velikosti (prostornine) Zunanji trgovinski odnosi ČEŠKOSLOVAŠKA TRGOVINA V L. 1948 Državni urad za statistiko v Fragi je objavil podatke o zunanji trgovini v prvih 11 mesecih 1- 1948: Stevi’ke so v milijonih Kč: uvoz izvoz + nov. 1948 2.418 3.367 +949 nov. 1947 2.451 2.699 +247 okt. 1948 januar 2.420 3.502 + 1.082 nov. 1948 januar 34.296 32.890 —1.406 nov. 1947 25.358 24.931 — 427 V prvih 11 mesecih 1948 je bi uvoz vedno večji od izvoza, takoi. da kaže trgovinska hhanca pri-man'kiliaj 1,4 milijarde Kč; primanjkljaj za isto dobo v preteklem letu ie znaša) 427 mi’ijo-tnov Kč. Odnos uvoza in iizvoea v letu 1947 ie bil isti, kot v letu. 1948. Po zaključenih p os ih v teku prvih 11 mesecev predvidevajo, da foio obseg zunanje trgovine dosegel 67 mili.' a-d Kč v istem razdobju leta 1947 50 milijard Kč- Ta porast 17 milijard Kč obsega zunanje trgovine dokazuje veliki napredek češkos ovaškega gospodarstva uresničenega v okviru dvoletnega načrta, predvsem na ipodročiju industrii i-ske proiz-1 vodni e, na katero odpada 82,2% vsega izvoza 1947 75,3%. * Družba »Montecatini« je zvišala delniško glavnico od 18 na 24 milijard lir z izdajo 60 milijonov delnic po 100 lir. prostorov, in sicer 50, 60, 70, " 80 kub. m. Količina goriva v kilogramih Pr' 0 STOPNJAH Prostor 50 m3 60 m 3 70 m3 80 ms Prostor 60 ms 50 m s 70 ms 80 ms Toplota infrac. Koks 16° 800 1010 80 905 1150 6« 965 1210 IS" 1450 1810 160 1290 1610 18« 1270 1580 160 1130 1610 180 1085 1360 5 STOPNJAH Toplota intrac. Koks 16° 1056 1320 180 1155 1445 16o 1270 1585 180 1390 1735 16o 1480 1850 180 1620 2025 16» 1690 2110 180 1850 2310 US 1500 1700 1810 273» 2420 3370 201° 203» US 1980 2i65 2380 260« 2770 302° 317» 3470 Ako hočeš na pr. izračunati, liko črnega premoga (antradla' porabiš za kurjavo stanovanji^ g'a prostora 60 kub. m, ki ga hcr češ segreti do 18 stopenj, in pri zunanji toploti — 5 stopen^ porabiš 1-390 kg antracita, 1-1* kg koksa ali 2-600 kg drvi. Ako primerjamo cene posah1^ nih vrst goriva na tržaškem ’ pridemo do zaključka, da so ra. merama za srednja stanova^) najbolj prikladna', drva. Stot j stane na drobno okoli 1.200 Iir\. kg drvi da okoli 4.000 kalo’ V Stot črnega premoga stane 2.200 Ur, 1 kg črnega Premn^ da približno 7.500 kalorij, to ■ nekaj manj kakor 2krat več k0 rij, ki jih da kg drvi. GOSPODARSKA DELEGACI^ FLRJ SE JE PRESELILA V NOVE PROSTORE Gospodarska delegacija Fede* tivne ljudske republike Jugosia1' je se je preselila v nove pr°st° na Beneškem trgu (Piazza Ve® zia) št. 1, I. V njenih dosedarU’ prostorih v ulici Valdirivo št. ’ III. nad. ostane še nadalje odde1 za potne dovolilnice, prav j ostane v starih prostorih v u 1 Cicerone št. 6 A še nadalje trS vinski oddelek. MAGNETICEN FONOGRAF vil Na tržaškem trgu se je p°ia j. »magnetičen fonograf«, t. j. P Prava za registracijo glasu. . prava natančno registrira V+, razgovor in ga čez pet minut ^ ko zopet odda. G'as se odti-^.;, z magnetiziranjem na jek'eno co in nato elektronsko ojača-Ze età 1900 je Danec Va dei»](, Foul on razstavil prvo takšno z ^ primitivno izde'ano priprav0 ^ reg,'stracco ga u. Med tem ^ {B-je e'ektr oakustika že tako na- , dova a, da se aparat 'ahko in ~-strijsko izde'uje in da lahk° Pje sname enourni razgovor ali Pe na žico, ki je dolga le 370 in 1932 so potrebova i zato 3» ^ žice). Z ustreza;o6im postopa ne razgovor z žice 'ahko zb* » tako da po tane ista ž ca uporabna. Z aparatom lahk° snameš tudi vsak te'efondd 7^. go Or, in sicer go or obeh g^ nikov. Takšen apa-at ( 'Z"10 e ameriške družbe Webster), s v Trstu 210.000 lir. Stran A Iz poročila VUJA-a OZN FINANCE IN GOSPODARSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA Vojaška uprava Jugoslovanske Srmade, ki unravlja istrsko podaje STO-ja, je naslovila Varilnemu svetu OZN posebno poučilo o političnem in gospodarim razvoju na tem področju v času od 15. sept. 1947 (dneva uve-^avijenja mirovne pogodbe) do i5- sept. 1948. Iz tega poročila bomo posneli naivažnejše podatke finančne in sBlošno gospodarske narave, ki ‘>am dajejo vsaj bežno sliko fi-na,Lnega in gospodarskega sta-BJa. V si ti podatki govorijo o gozdarski pomembnosti istrskega Področja na splošno, posebno pa Za gospodarstvo vsega Svobodne-8a tržaškega ozemlja. Ze po zamisli tvorcev STO-ja naj bi raz-v't0 kmetijstvo in živilska indugia dopolnjevala pretežno in-austrijski in trgovinski del, to je anasnje angloameriško področje .? vsem tem bi oiio v korist prebivalstva obeh področij, ko bi se Pted obema razvila živahna izdajava blaga. italija odbija pogajanja glede financiranja Poročilo poudarja, da je bilo a*utno vprašanje jugoslovanske-ša Področja STO-ja med vsemi Najtežje. Po čl. ll priloge VII irovne pogodbe z Italijo je ita-‘janska lira začasno postala za-°nito plačilno sredstvo na STO-u- Ker je po določbah mirovne B°godbe italijanska vlada dolžna Brgskrbeti potrebno valuto in de-12e obema področjema dokler se e Ustanovi poseben denarni si-za STO, se je VUJA preko Ugoslovanske vlade že trikrat *rMia na Italijo, naj izpolni ob-6Ze» ki jih v tem pogledu določa Biro v na pogodba. Italijanska vla-je po prvi vlogi odbila pred-°§. da bi začeli z zadevnimi raz-fv°ri, z izgovorom, da kroži v fBgoslovanski coni denar, ki je različen od italijanskega in da za-aui tega odpadejo pogoji za AGjavljenje člena 11. Ko je vla-a FLRJ poudarila, da prav za rav ni bila uvedena nobena spre-jBUlba in da so bile jugolire iz->™e pred Podpisom mirovne po-L . , je italijanska vlada odgo-., rda, da je ta ugovor neume-',en; češ da ima jugolira proti pijanski liri tečaj 1 jugolira za ' bietroliri. Na tretjo intervenci-3 Jugoslavije ni italijanska vla-B do zdaj dala pozitivnega od-J,Vpra- Poleg tega ni itali j a - ada izpolnila niti obveze dolo- "°Vne ’ra. Poleg tega ni italijanska ; -a izpolnila niti obveze dolo-‘ ne v členu 8. iste priloge mi-''Ue pogodbe, po katerem bi it rala plačati pokojnine bivšim .pijanskim državnim uslužben-•p; Na področju je 794 upokoji.1/ oseb; pokojnine znašajo 70 pijonov jugolir na leto. Tudi na [t .Vprašanje ni na zahtevo FLRJ 'ja dala nobenega odgovora. .Zaradi tega je bil valutni po-ja v jugoslovanski coni STO-ju n-e^ai časa precej kritičen, to-an° feolj, ker je na drugi strani gloameriška vojaška uprava °bp6^eVa*a izmenjavo blaga med lau/Ua Področjema, ki bi bilo D05° zavzelo velik obseg. Na l*ta r°č3u je vsled tega nastalo podov anje industrijskih proizvo-’ medtem ko je bila razpolož- kmetijskih proizvodov za- Coit ------------ y phva. VUJA je dobila s strahu v J izdatno pomoč v blagov-g0s] kreditih. Med drugim je Ju-bi *av:‘ja dobavila področju tudi . ■ ki ga je sama uvažala. Taft^ j® Jugoslavija dejansko nado-rnjrrua Italijo v izpolnjevanju Turt-Vtle pogodbe glede valute, kj * 1 Proračunski primanjkljaj, (dohBaŠa 768 milijonov jugolir ÌUgoi°dlcov je bilo 1.364 milijonov iil0rnlr>. krije Jugoslavija s poso- p Razvoj kmetijstva Seti°Čil° Posveča veliko pažnjo iZvo. 63-000 glav perutnine. V Mi Panogah kmetijstva so skr-%ižvod i^boljšanje in povečanje M nle- Največja pažnja je ena M«;.stvu, sadjarstvu ter vinogradništvu, živi- ŽIVILSKA industrija na PRVEM MESTU Živilska industrija zavzema s tovarnami Arrigoni, Ampelea, De Langlade in raznimi manjšimi na področju glavno mesto. Velike težkoče so se pojavile pri nabavi potrebnih surovin v industriji za predelovanje. Zlasti v jeseni 1947 je nastal na področju v tem pogledu zelo kritičen položaj. Storjeni so bili potrebni ukrepi za zadostitev vseh teh potreb. Med drugim predelujejo sedaj male ribe, ki jih doslej nikdar niso uporabljali za industrijsko predelavo. Te ribe konser.virajo v kisu in čebuli pa tudi v »filetih«. Septembra 1947 je bilo v coni 102 ribiških motornih čolnov s 30 splavi ter 19 ribiškimi kočami, poleg 107 manjših ribiških čolnov. Dejavnost živilske industrije pa se je znatno povečala s predelovanjem kmetijskih proizvodov, kakor fižola, zelene paprike, oljke, česna, sadja, itd. Ze zdaj lahko industrija proizvede 24 vagonov paradižnikov v dvojni koncentraciji. Destilacija tropin, smokev, češenj itd. vrže že zdaj S 1. januarjem je pričela obratovati proga Trst (Sv. Andrej) — Fulij. Na bohinijiski progi Trst (Sv. Andrej )—Dutovlje—Nova Gorica—Jesenice se blagovni promet dobro razvija. Na aing-loameriškemj področju STO-ja pa še ni vzpo- stavljen potniški promet, ki bi bil zelo pomemben zlasti za turistično povezavo Trsta z naj lepšimi! predeli Slovenije. Na južni železnici so izvršili razne tehnične izpopo’nitve. Pri Borovnici je Jugoslavija zgradila-novo progo, ki je nadomestila v vojni porušeni viadukt. V Ljubljani -so že v teku dela za zgraditev krožne železnice, ki bo znatno olajša'a promet tovornih vlakov čez važno ljubljansko železniško križišče. Med Sežano in Dutovljami je -bila na jugoslovanskem ozem'ju dograjena nova proga, ki veže južno progo z bohinjsko. Proga! 300 vagonov alkohola z visoko j koncentracijo. Važno je za področje tudi pridobivanje soli; soline obsegajo okrog 7 milijonov kv. m površine. Zdaj izdelujejo načrte za racionalno preureditev solin. Pridobivanje soli ni bila med letom 1948 zadovoljiva zaradi deževja in je dosegla le 50 odst. običajnega. TURIZEM — POMEMBNA POSTAVKA Za področje je turizem pomembna postavka. Odslej bodo posvečali veliko pažnjo letoviščem, kakor so Portorož, Savudrija, Umag, Ankaran in druga. Znano kopališče pri Sv. Nikolaju, ki ga obiskujejo tudi v veliki meri Tržačani, je bilo zgrajeno s pomočjo VUJE, ki je priskrbela potrebni material. Za obnovo v vojni poškodovanih turističnih objektov bi potrebovali okrog 2 milijardi lir. Poročilo se bavi končno z od-nošaji med oblastmi obeh področij STO-ja, ki pa predstavljajo za tukajšnjo javnost že znano vprašanje. bo imela velik pomen predvsem: za notranji jugoslovanski promet. Soška in Vipavska dolina sta se z njo prometno zelo približali ostalim predelom Slovenile ter -Slovenskega in Hrvatskega primorja. Na železniški promet na iSTCHu ne bo nova proga znatno vpliva'a in bo kvečjemu razbremenjevala openski železniški vozel, kjer sta se prej o-be progi stikali. V primeru velikega navala bi promet iz smeri Maribor—Ljubljana__Italija lahko usmerili čez Sežano po novi progi na Dutovlje-in Gorico. Sicer je tranzit čez1 ozemlje STO-ja praktičneiši, saj znaša razdalja Opčine—Devin le 13 km. Z novo progo je Nova Gorica dobila tudi zvezo z Reko (čez St. Peter) in tudi s Puljem (čez Divačo in Hrpelje). SOZ v letu 1948 Ce se v začetku novega leta ozremo na delo, ki ga je Slovensko gosp. združenje opravilo v preteklem letu, bomo ugotovili, da je v veliki meri izpolnilo pričakovanja in upanja svojega članstva. Preteklo leto je bilo polno preizkušenj in težav ne samo za slovenske pridobitnike, temveč tudi za celotno slovensko prebivalstvo na tržaškem ozemlju. Tukaj nam je nemogoče v kratkih obrisih podati vse zunanje in notranje delo združenja. Obširnejša poročila bodo podana na bodočem občnem zboru. V tem kratkem pregledu se bomo predvsem omejili na notranje delo združenja in manj na zunanje delo; o tem smo imeli priliko že večkrat obširneje poročati. Tako na pr. smo podrobno poročali o ’ intervencijah združenja pri ZVU glede gospodarskih šol in drugih gospodarskih zadevah. O intervencijah pri ZVU radi zastopstva pri posvetovalni komisiji za razdeljevanje izvoznih in uvoznih dovoljenj kontingentov, pri nabrežinsko-devinski občini za zastopstvo v komisiji za izdajanje obrtnic itd. Pri vsem tem pa je združenje dajalo svojim članom vsa potrebna pojasnila, obvestila in nasvete v trgovskih, obrtnih, davčnih, carinskih, finančnih, pravnih, tehničnih, in sploh ivseh poslovnih in administrativnih pogledih. Pripomniti moramo, da je združenje za svoje člane z uspehom posredovalo na Tržaškem ozemlju in izven njega pri raznih oblasteh in ustanovah. Prav posebno mnogo prošenj, prizivov in vlog je združenje sestavilo za svoje člane na finančni in davčni urad, kakor tudi na druge urade. Upati je, da bodo člani v večji meri izkoristili ugodnosti, ki jim jih nudi njihovo združenje. Razen tega je združenje dajalo svojim članom gospodarske nasvete in objavljalo vse važnejše dogodke iz gospodarskega življenja v svojem »Vestniku« na tem mestu. Naloge, ki si jih je nadelo združenje v preteklem letu, bodo tudi v novem letu 1949 temelj njegovega udejstvovanja. Splošna poživitev delovanja Slovenskega gospodarskega združenja je pač v korist samemu članstvu. Za dosego tega namena je potrebna številčna in kakovostna utrditev združenja. To bo mogoče doseči z živahnejšim delovanjem in tesnejšo povezavo s članstvom ter pritegnitvijo še ne včlanjenih slovenskih pridobitnikov. Združenje bo v bodoče skrbno ■ reševalo vsa vprašanja in priskočilo na pomoč svojim članom z nasveti in vlogami na oblastva. V teku zadnjih mesecev preteklega leta se je zatekalo k združenju po nasvete čedalje večje število prizadetih. Združenje bo napelo vse sile da pri tukajšnjih oblastvih izvojuje priznanje dejanske enakopravnosti, ki mu je bila zagotovljena od strani ZVU, in spoštovanje pravice njegovih članov, da se udejstvujejo in soodločujejo v gospodarskem življenju na Tržaškem ozemlju. Združenje bo vzdrževalo stike z mednarodnimi činitelji in predvsem s pristojnimi trgovinskimi organi držav v tržaškem zaledju z namenom, da pripomore k pospešitvi izmenjave blaga, kar bo v korist njegovim članom in vsemu gospodarstvu STO-ja. OBVESTILO Urad za delo sporoča, da morajo v smislu člena 5 ukaza 367 (72 C) ZVU vsi delodajalci vklju-čivši državna, poldržavna, občinska in druga samoupravna podjetja, do 15. januarja tega1 leta predložiti Uradu za delo seznam nameščenega osebja. Seznam mo- ova proga v trž. zaledju Vprašanje dobave električnega toka » J ... izvajati »dumping«, kar se v m Se v zadnji številki smo sponi, da je »Gospodarstvo« pobilo na tiskovni konferenci rašanje, kaj namerava ZVU reniti glede na nevarnost, da tržaško gospodarstvo občutno izadeto, alko se v pogledu pre-ibe z električnim tokom spravi popolno odvistnost od itali j an-h elektrarn. Te so same v za-2gi in v Italiji so marali ome- i potrošnjo elektrike. Ker so» a pogajanja/ z Ju,gos avijo pie- ljena ,češ da Italija nudi ener- 0 ceneje, je »Go sp od'arst v o « rasalo po kakšni ceni ponuja c Italija. ZVU jie na naše vprašanje od-voriila; 1) da ne bo glede poga-ij na B edu da a mkakšnih no- 1 pojasnil; 2) da v smislu ma-vne pogodbe cena, P° kateri dovili] a Jugoslavija oziroma Itali- tok STO-ju, ne sme biti višja kakor cena v Jugoslaviji odnosno v Italiji in 3) da danes Ita’ija dobavlja tok Jugoslaviji- Temu odgovoru moramo dodati nekaj pripomb. Po kakšni ceni ponuja Italija tok, ni torej mogoče zvedeti. Prav to bi bilo za našo javnost najbolj zanimivo; saj so se po uradnih izjavah razbila pogajanja na Bledu prav ob tem vprašanju. Po mirovni pogodbi so cene STO-ju dobavljenega toka res lahko nižje kakor v Jugoslaviji, odnosno v Italliji. Toda jasno je da so podpisnice sporazuma Jugoslavija in Italija že ob pristanku to klavzulo računale, da bosta pogajanjih s STO-jem zahtevali maksimalne cene, ki jih pogodba dopušča, to je cene, ki ne bodo nižje od cen v Jugoslaviji in Italiji. Izvažati blago ceneje, kakor je na domačem trgu, se pravi na pri izvajati »dumping«, kar se v mednarodni trgovini ima za nelojalno konkurenco. Danes, t. j. v posameznih zimskih mesecih, dobavljajo italijanske elektrarne tok jugoslovanskemu ozemlju, ki je bilo poprej vključeno v Jul. krajino. V nekaterih zimskih mesecih se proizvodnja soških elektrarn zniža. ZVU ne omenja okolnosti, da italijanske elektrarne lahko dobavljajo v tem času Jugoslaviji tok, ker so v poletnih in jesenskih mesecih, ko so soške elektrarne v polni meri dobavljale energijo, lahko polnile svoje rezervoarje. Gre torej za vzajemno kompenzacijo in jasno je, da bi njena prekinitev bila v škodo tržaškemu gospodarstvu. Izključna naslonitev na enega dobavitelja bi poleg tega pomenila izločitev konkurence — zopet v škodo Trsta. ra biti izpolnjen; v dveh prilogah. Vsi delodajalci, javni in privatni so dolžni izpolniti obrazce; v nasprotnem primeru zapadejo kazni po členu 19 omenjenega ukaza. IZ URADNEGA LISTA ZVU Zadnja številka uradnega lista ZVU št. 46 od 21. decembra 1948 prinaša naslednje važne odredbe: 1. ukaz št. 395 vsebuje splošno revizijo voznih dovoljenj za vozače motornih vozil; 2. ukaz št. 396 vsebuje razširitev obveznega jamstvenega zavarovanja na tovorne avtomobile opremljene za prevažanje oseb; 3. ukaz št. 397 vsebuje spremembe cestno-prometnega zakonika Vozna dovoljenja za vozače motornih koles. 4. ukaz št. 398 vsebuje ustroj vojaške uprave (Sprememba ukaza št. 308 z dne 26. julija 1948). Člen ukaza št. 308 z dne 26. julija 1948 se s tem nadomesti z nasljednjim členom: — Ravnateljstvo za finance in gospodarstvo — Glavni častnik ravnateljstva za finance in gospodarstvo je ravnatelj za finance in gospodarstvo in ima nalogo nadzirati, usmerjati in kontrolirati vse zadeve, ki ima- jo vpliv na gospodarski razvoj cone, na javne finance in na vse ustanove finančnega značaja, ki so neposredno podrejene osrednji vladi. Nadalje ima pravico izvrševati vse dolžnosti in naloge ministra za finance v smislu zakonov, ki veljajo v tej coni. Odgovoren je neposredno generalnemu ravnatelju. Namestnik glavnega častnika ravnateljstva za finance in gospodarstvo. Odstavek 2 govori o oddelkih, ki so dodeljeni in ki tvorijo ravnateljstvo za finance in gospodarstvo: a) oddelek za finance, b) oddelek za proizvodnjo, c) oddelek za trgovino, d) oddelek za javne naprave, e) oddelek za promet, f) oddelek za pristaniško upravo (dosedaj) imenovan pristaniško ravnateljstvo. Ostali odstavki govorijo o funkcija posameznih oddelkov. 5. ukaz št. 401 vsebuje sestav stalnih mest pri sodišču in ukaz št. 403 daje posebna pooblastila conskemu predsedniku. Detaljna pojasnila se dobijo v pisarni združenja. Prodaja napravljenih oblek ne gre od rok Napravljene moške obleke niso pri nas priljubljene mestnemu in podeželskemu prebivalstvu. Iz tega razloga se ni industrijska izdelava oblek na tukajšnjem porečju nikdar razvila v pomembne obrate. V povojni dobi je edino podjetje, ki se je bavilo z industrijsko izdelavo oblačil prenehalo z delom. Za zadostitev malenkostnega povpraševanja se tržaški trgovci naslanjajo na italijanske tovarne, ki pa se same borijo s težko krizo. Izvedenci inenijo, da si kvečjemu 10 odst. prebivalstva nabavlja napravljene obleke. Dobri posli se beležijo le pri dežnih plaščih. Povpraševanje je vsekakor večje za boljše vrste napravljenih oblek, "zlasti pa plaščev. Prodaja ženskih napravljenih oblek je brezpomembna. Sploh pa igra v tem pogledu odločilno vlogo ukoreninjena navada. Značilno pa je n. pr-, da si vsaj 50 odst. za modo občutljivih Francozov in Belgijcev kupuje serijsko izdelanih oblek, da ne govorimo o praktičnih potrošnikih v Ameriki, kjer skoraj ne najdeš krojača obrtni-ka, ki bi ti izgotovil moško obleko. Trgovci pa menijo vsekakor, da se bo tudi pri nas potrošnja serijsko izdelanih oblačil morala nujno povečati. Tovarnarji, ki imajo pri tem seveda največji interes, že pripravljajo obširno propagandistično akcijo, da bi pridobili med množicami potrošnikov čim več odjemalcev. Ce bi se to v resnici zgodilo, bi bilo škoda, da bi domača industrija podlegla v konkurenčno borbo s tujimi, -zlasti italijanskimi podjetji. _ _ . Omeniti je še, da se za tržaški bavijo z izdelavo perila. Na tem področju so se pričela uveljavljati podjetja iz osrednje in južne Italije. Ta podjetja nimajo še tradicije na tukajšnjem trgu, nudijo pa baje ugodnejše pogoje glede cen, ker je njihova proizvodnja cenejša zaradi manjših plač in mezd. Tudi na tem področju bi vsaka domača tržaška pobuda naletela na hudo konkurenco s strani italijanske industrije in obrti. KROJAČI IN ŠIVILJE ČEDALJE DRAŽJI V zadnjem času je tržaška javnost bila iznénadena zaradi velikega skoka cen za izdelavo moških in ženskih oblek. Pojav je seveda povezan z vprašanjem povišanja življenjskih stroškov, vendar je veliko vprašanje, ali niso morda nove zahteve krojačev in šivilj pretirane. Ne gre samo za koristi odjemalcev, temveč samih krojačev in šivilj, kajti poleg nevarnosti, da se potrošnja zmanjša, obstoji še druga, da bo namreč konkurenca iz Italije počasi izpodrinila domače krojače in šivilje. Danes zahtevajo v krojaškem »salonu« za izdelavo moške obleke že do 15.000 lir, in sicer samo za delo. Za predelavo stare suknje zahtevajo v tržaški okolici okoli 8.000 lir. V Trstu se dogaja, da zahtevajo »boljše« šivilje za izdelavo ženske obleke 15.000 in še več. Samo za žensko krilo (do pasu) zahtevajo čez 3.000 lir. Navedli smo nekaj primerov najvišjih cen. S tem hočemo ugotoviti, da je vmes tudi mnogo krojačev in šivilj, ki se zadovoljijo s skromnejšimi zahtevami, ker uvidevajo, da je pretiravanje v škodo njim samim. Zaloge in potrošnja petroleja Načelnik oddelka za petrolej pri Upravi za gospodarsko sodelovanje (ECA-ERP) je na sestanku petrolejskih industrijcev v Parizu navedel, da računajo, da bodo države, ki so pristale na Marshallov načrt v Evropi, potrošile v letu 1949 47 milijonov ton oetroleja (leta 1947 38 milijonov in 1. 1948 29 milijonov ton). Potrošnja dokončnih petrolejskih izdelkov v Evropi bo znašala v letu 1950 okoli 50 milijonov ton. Petrolejska proizvodnja je v ZDA narastla v lanskem letu za 10 odst., v drugih državah (razen v Sovjetski zvezi in sovjetskih zavezniških državah) pa za 20 odst. Glede povečanja petrolejske proizvodnje prednjači Francija, ki je v preteklem letu rafinirala 11 milijonov ton. * AMERISKOITALIJANSKA PETROLEJSKA DRUŽBA Ang eški strokovni 'ist »The Mining Journal« poroča, da »California Texas Oli Company« in FIAT skupno ustanavljata novo čistilnico petroleja v severni Italiji. Nova družba se bo imenova a »Società Raffineria Padana O i Minerali- N.ena g'avnića bo 1 milijon lir ter bo razdeljena na 1-000 de'niic po 1.000 lir. Nafto bodo dovažal1! iz Arabije v majhno pristanišče med Savono in Vado Ligure - Ligino. Od tod bo petro- ’ejski vod peljal do Trecate. to ie 150 km daleč. Vod bodo zgradili pod zemljo; imel bo primer 8 palcev (21,34 cm) in bo dovajal 1-200 litrov nafte na minuto. To bo največja petrolejska čisti’nica v Italiji, njena zmogljivost bo znašala 1/3 vse današnje proizvodnje italijanskih čistilnic. Zgradbe bo-do pokri'e okoli 8.000 kv- m povr-šine in bodo dokončane dio decembra 1950. Fo eg potrebnih strojev bo čistilnica imela 12 rezervnih tankov (po 11 m visokih in s premerom 36 m), 27 rezervoarjev (18 m visokih s premerom 11 m)l in 8 rezervoarjev (10 visokih in s premerom 8 m). Ti rezervni tanki bodo preskrbovali čisti’nico z nafto v primeru, ko bi počil petro-letaki vod. V Ligini bodo zgradili rezervoarje, ki bodo vsebovali 45 000 ton nafte. Cisti’niča bo stala H milijard- V Mi’anu trdijo, da bo podjetje financirano z ameriškim kapitalom. * SOVJETSKA SUPERSONICNA RAKETA Sov etski časopis »Vokrug sveta« opisuje poizkuse s sovjetska raketo, ki je s svojo Orzino prekosila hitrost glasu in je torej supersonična. Raketo so spustili na dan Rdeče armade 25. junija! in je letela nad glavami začudenega prebivalstva■ Izkoriščanje odpadkov -vir pomembne industrije V tržaškem časopisju so se v zadnjih časih že večkrat pojavile kritike proti tržaškemu mestnemu podjetju za čistočo. V tem pogledu je dejansko Trst zaostal pri zastarelih načinih pobiranja ih izkoriščanja smeti in odpadkov. To je deloma odvisno od dejstva, da je bilo podjetje vse do leta 1942 v rokah zesebnikov, ki so seveda gledali na lastni dobiček in so podjetje izpopolnjevali le, v kolikor je to šlo v njihovo neposredno korist. Izpopolnitev in zboljšanje te splošno koristne dejavnosti ima v prvi vrsti svojo -socialno ozadie. Gre za izboljšanje delovnih pogojev številnega osebja, ki je zaposleno pri podjetju, t.j. vsega skupaj nad 200 oseb brez 400 delavcev, ki so zaposleni pri čiščenju mestnih ulic. Gre pa tudi za zboljšanje higienskih razmer na čemer je seveda zainteresirano vse tržaško prebivastvo. Vse premalo pažnje pa je bilo doslej posvečeno vprašanju industrijskega izkoriščanja velike količine odpadkov, ki jih zdaj mestno podjetje odlaga v žaveljskjh močvirjih. Vsa sedanja organizacija obstoji v tem, da nekaj žensk prebira brez vsake higienske zaščite in na primitiven način vse snovi, ki so uporabne za industrijsko predelavo kakor kosti, kovine, papir, steklo itd. Vse tako pridobljene surovine gredo v | predelavo tujih industrijskih obra- ' tov skozi roke številnih prekupčevalcev. Ostali material (povprečno 10 vagonov dnevno) pa je doslej ostal neizkoriščen, čeprav predstavlja izvrstno sredstvo za pridobivanje raznih gnojil. Občinski tehnični urad je sicer že 1. 1946 predložil angloameriški vojaški upravi načrt, ki predvideva zgraditev naprav, ki bi vsaj delno zadostile današnjim potrebam smotrnega izkoriščanja odpadkov. Glavna zgradba bi se sestajala iz silosa, kjer bi zbirali vse mestne odpadke. Silos bi bil opremljen s tekočim trakom, ki bi mehanično ali polmehanično prebiral in sortiral razne odpadke. Tem napravam bi bil dodeljen še oddelek za umivanje in za dezinfekcijo posebnih zbiralnih kovinskih posod, s katerimi bi preskrbeli vsa mestna poslopja. Proračun stroškov za uresničenje načrta je leta 1946 znašal okrog 150 milijonov lir. Zračunano je bilo, da bi dohodki podjetja ne samo krili vse obratne stroške, temveč da bi v zelo kratkem času amortizirali vse vložene investicije. IZ SMETI — GNOJILA Poudariti je, da bi s temi napravami še zdaleč in izkoristili vse možnosti za izkoriščanje smeti in odpadkov. Znano je, da ti vsebujejo kakor že rečeno, veliko gnojilnih snovi. Proti vsem higienskim predpisom bi bilo seveda uporabljanje odpadkov brez njihove predhodne industrijske predelave. Vzorno dograjenih industrijskih podjetij za popolno izkoriščanje mestnih odpadkov imamo zlasti v severni Evropi že mnogo. Sodobna znanost pa si zelo prizadeva, da bi naš a najboljše formule za smotrno izkoriščanje teh odpadkov v kmetijske namene. To pride v poštev zlasti na področjiih, kjer je intenzivno obdelovanje zemljišča neobhodno potrebno za zadostitev prehrambenih potreb gosto naseljenega prebivalstva in torej tudi v primeru tukajšnjega področja. Ni tu mesta, da bi se spuščali v podrobne tehnične razprave, ki so seveda zadeva izvedencev. Omenili naj bi le, da bi lahko mehanična, bio-logična in kemična predel aval mestnih odpadkov nudi'a našemu, kmetijstvu po zelo nizki ceni dragoceno gnojilo v ustrezni in lahko uporabni obliki. Sila potrebe je sicer že med zadnjo vojno nare- kovala tudi v Trstu izrabljanje odpadkov kot nekako polumetno gnojilo. V ta namen so na primitiven način drobili odpadke in jih kolikor toliko usposabljali za poljedelsko uporabo. Skratka, v neposredni bližini mesta bi lahko nastala prav pomembna in donosna industrija, ki bi izrabljala neizčrpno domačo surovinsko bazo. Glavni obrat bi lahko izpopolnili z vrsto manjših podjetij, kot je tovarna za razne industrijske predelave kosti, stekla, papirja itd. Na ta način bi lahko industrija stalno zaposlila večje število delavstva. Z dohodki nove industrije bi lahko mestno CENA SOVJETSKEGA LESA V ANGLIJI Poslanec J. Morrison je vprašal ^ministra za trgovino H. Wilsona, po kakšni ceni je Anglija nabavila 15.000 standardov mehkega; lesa iin 9-000 kub. m jamskega lesa) iz Sovjetske zveze v.letu 1948 in, kakšne cene se plačujejo angleškim dobaviteljem teh vrst lesa. H. Wilson je odgovori': Cene mehkega in jamskega sovjetskega lesa, ki je bil Uvožen 1. 1948, ustrezajo prevladujočim cenam za na-bavke iz drugih čezmorskih dežel. Ni v navadi, da se odkrijejo po-I dlrobnoisti g ede cene, ki jih vsebujejo pogodbe. Domači mehki les se ne da primerjati z lesom: (iz ZSSR: prav tako ni mogoče vzporejati cen čezmorskega lesa: s cenami, ki se plačujejo domačim dobaviteljem. OVIRANJE UVOZA LESA V NEMČIJO Po poročilih nemških gospodarskih listov niso angloameriška zasedbena oblastva še menjala svojega stališča, da je Nemčija izvozna država glede lesa in da ni torej v njenem interesu, da uvaža les. Zaradi tega so se tudi razdrle vse kombinacije gled ' uvoza večjih količin lesa iz Švedske. Vojaški guvernerji dovoljujejo samo uvoz lesa v primeru, ako ni za to nadomestila doma. Zasedbena oblastva so dovolila nemškim državnih železnicam nakup lesa v Švedski za 200.000 dolarjev. Dovoljen je bil tudi uvoz lesa za obnovo stanovanj, toda oblastva načelno odklanjajo uvoz jamskega lesa, čeprav so zaloge te vrste pošle. To stališče se je pokazalo tudi pri pogajanjih med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstriji je bil že dovoljen uvoz rezanega lesa v vrednosti 1 milijona dolarjev, toda vojaške vlade niso odobrile tega zaključka. Dovolile so samo uvoz 1200 kubičnih metrov macesna, ki ga rabijo ladjedelnice. Iz Jugoslavije bodo verjetno uvozili v Nemčijo rezani les, in les za papir. Po načrtih zapadnih držav se bo uvažanje lesa v Nemčijo do leta 1953 polagoma stopnjevalo, tako da bo sečnja v tem letu ustrezala letnemu prirastku 11 milijonov fm («festmeter»). Brazilija je ponudila Nemčiji večje količine lesa, toda cene niso ugodne. ANGLIJA BO IZVAŽALA LESENE HIŠE. Angleška lesna industrija bo letos serijsko zgradila okrog 140.000 lesenih hišic. Doslej so znatne količine teh hišic izvažali zlasti iz Švedske, zdaj pa Anglija računa, da bo sama ta proizvod izvažala. Proizvodnja lesenih hiš bo zahtevala znaten uvoz mehkega lesa in raznih lesnih sortimentov. MADŽARSKA PERUTNINA ZA ANGLIJO. Madžarska je pričela izvažati znatne količine perutnine v Anglijo. V septembru je Madžarska dobavila Angliji 800 stotov perutnine, v oktobru pa 1.500 stotov. Predvidevajo, da bo ta izvoz še narastel. podjetje za čistočo moderniziralo in spopolnilo svojo organizacijo, obenem pa bi v bodoče zmanjšali občutne dajatve, ki jih zdaj nalagajo mestnemu prebivalstvu za plačilo te občinske usluge. Kakor že omenjeno so bili sestavljeni tozadevni osnovni načrti ki še niso popolni in predloženi 1. 1946 pristojnim organom. V kolikor nam je znano niso ti načrti naleteli na razumevanje pri tukajšnji vojaški upravi. Ce ni bila pobuda dokončno odbita, so io vsaj odgodili za nedoločen čas/ Né moremo vedeti, po kakšnih načelih uvršča oddelek za javna dela pri VU v svoj program razne projekte in zakaj se daje prednost predvsem onim, ki sicer zaposlijo začasno nekaj delavstva, a so po Izvršitvi popolnoma neplodni, večkrat pasivni, za zdaj pa gotovo nepotrebni. KRIZA ITALIJANSKE KLOBU-CARSKE INDUSTRIJE Italijanska klobučanska industrija preživja- že del j časa težko krizo. Zaloge klobukov se kopičijo, ker je na notranjem in na/zunanjem tržišču povpraševanje malenkostno. Značilno je, da skorai vse države na svetu odklanjajo dovoljenja za uvoz klobukov, ker jih ne smatrajo za življenjsko-potrebne predmete, za katere bi .se sp'aéalo trošiti tujo valuto. Pred vojno je Italija izvažala povprečno nad 7 milijonov klobukov vsako leto, lani na jih je poslala v inozemstvo le okrog 3 milijone. Visoke proizvodne cene so največja oviira za boljše kupčije. * * * Angleški nylon za inozemstvo Sedanja proizvodnja vlakna iz nylona znaša v Veliki Britaniji okrog 1,3 milijonov funtov. Računajo pa, da se bo v začetku leta 1950 ta proizvodnja zviša’a na okrog 10 milijonov funtov, ko bo pričela obratovati s polno zmogljivostjo velika tovarna v Ponty-poolu, ki je last družbe Britisb Nylon Spinner. Ta tovarna bo največja v Evropi in bo razpo'a-gala z izvrstno industrijsko opremo. Značilno je dejstvo, da pride na notranji angleški trg le malo proizvodov iz nylona. Težko je na primer, da angleška žena najde par nogavic od nylona, ki so v mnogih državah v Evropi že predmet široke potrošnje. Ang'eška industrija nylona mora namreč delati skorai izključno za izvoz. Vsak funt izvoženega nylona, ki ga izdelujejo iz domačih surovin, predstavlja za Veliko Britanijo čisto pridobitev dragocene va'ute,. * AVSTRIJSKI ŽELEZNIŠKI PARK ZA ZSSR Avstrijski listi poročajo, da je Sovjetska zveza da'a zapleniti velik del avstrijskega voznega parka, t. j. 540 lokomotiv in 5.600 že'ezniških voz, ki pripadajo ZSSR kot vojni p'en- Po poroči’u ameriške agencije »United Press« bo Sovjetska, zveza predala avstrijski vozni park, in sicer za dolarje ali švicarske franke. Posel naj bi izvrši'a USIA, t. j. sovjetska uprava sovjetske lastnine v vzhodni Avstriji. Za to kupčijo se menda zanimajo Francozi, Belgijci in Holadci. Po drugih vesteh bi priša v poštev tudi Ita1 Pa kot kupec. * PROIZVODNJA PREMOGA V ANGLIJI. V prvi polovici letošnjega leta je Anglija proizvedla 160.060.500 ton premoga, t. j. okrog 7.000 ton več kakor v istem obdobju lanskega leta. Celokupni letošnji plan proizvodnje premoga znaša 211 milijonov ton. Kljub dobrim uspehom v prvem polletju ni še gotovo, ali bo Anglija uspela izpolniti predvideni plan, ker je zlasti v prvem tromesečju drugega polletja proizvodnja v rudnikih premoga znatno zaostala. TRGOVINA Z LESOM IB O JES. VALUTE V MILANU 23-XII 5-1 Min- Maks. Funt šterling zl- 9.300 9.300 9.200 9.300 Napoleon 7.200 7.250 7.200 7.250 Do'ar 645 646 645 646 Francoski frank 130 130 130 130 Švicarski frank 165 166 163 166 Funt št. papir 1.900 1.920 1.875 1.920 Avstrijski šiling 16 17,50 16 17 Zlato 960 1.000 945 1.010 BANKOVCI V ZURICHU dne 31- decembra 1948 ZDA 3,98 Belgija 7,47 Angija 11,69 Ho’andska 74,25 Francija 0.81 Švedska 78 — Italija 0,61 Palestina 9,50 Avstrija 10,35 Španija 11,20 Cehoslovaška 0,90 Argentina 47,50 z A VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 23-XII 5-1 Min- Maks. Južna žel. 2.410 2.450 2.400 2.450 Splošne zavarov. 8 900 8.900 8.675 8.900 Assicuratrice 995 1.000 975 1.000 Riun. adr. sic. 2.050 2.175 , 2 050 2.175 Jeroimič 1.400 1.400 1.400 1 470 »Mra-Trst« 700 700 700 700 »T ošin 5 150 5.150 5.150 5.150 Martino’ič 1.150 1.150 L150 1.150 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 Tripkov.ič 5.900 5 900 5.900 5.925 Okenski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Terni 490 518 490 518 ILVA 276 282 271 282 Zdr. j ad. 1 ad jed. 265 272 265 272 Ampe'ea 300 300 300 300 Axrigoni 320 320 320 320 Soške cementar. 135 135 135 135 TRŽNI PREGLED Vesti o razprodaji predmetov' široke potrošnje v zvezi z božičnimi! in novoletnimi prazniki se zelo razlikujejo. Večja potrošnja živ 'd in oblek je v tem obdobju normalen pojav. Prevladuje mnenje, dai so ostali nakupi potrošnikov pod količino, ki so jo predvidevali. Novoletni posli so bili vsekakor slabši od predbožičnih in so v> primerjavi s prejšnjim letom gotovo nazadovali. Cene raznih, Predmetov splošno niso zabeležile, znatnih izprememb in kažejo tendenco k stalnosti 'ali samo zmernemu napredovanju- Inventariziranje zalog in letni obračuni so začasoma odstranili pozornost trgovcev od aktivnega) tržnega udejstvovanja- Ker so na drugi strani skladišča dobro založena, napovedujejo začasni poslovni zastoj- Pozornost poslovnih ljudi je zdaj med drugim obrnjena na napovedano podražitev železniških tarif, ki bi morala stopiti v veljavo v drugi polovici januarja. Gre za stotine milijonov lir, ki bodo povišale postavke za prevoz blaga in bodo imele brez dvomai za posledico nadaljnjo podražitev. Obtok Ure se je povišal v novembru za nadaljnjih 4,5 milijarde lir in je dosegel 877,6 milijarde lir. Povečanje denarnega obtoka je sorazmerno manjše cd prejšnjih mesecev, menijo pa, da se je obtok v decembru zopet znatno povečal. * ŽIVINA Ponudba živine najdkriljuje povpraševanje- Med prazniki je tržišče absorbira’o velike količine goveje živine, prašičev, zlasti pat drobnih živali. Pričakujejo, da se ho ponudba povečala, povpraševanje pa zmanjšalo, kar bj moralo! povzročiti nadaljnje pešanje cen, ki se je doslej obdrža’o v tesnih mejah. Stalne cene se opažajo pri prašičih; zmanjšali so se nakupi s Istrani industrije mesnatih izdelkov. Za primerjavo bomo navedli cene na naslednjih tržiščih: Modlena: Voli I. lir 350—370 zat kg žive teže, II. 270—290; krave I. 280-310, II. 210-240; teleta 430 dd 500. Prašiči od 30—50 kg teže lir 360—380, od 50—100 kg lir 390 do| 410. od 100—120 kg lir 340—350, dd 150 kg lir 350—360, nad 150 k,gl ilir 370—420, prašički do 20 kg lih 460—470, nad 150 kg lir 370-420, prašički do 20 kg lir' 460—470, nad/ 20 kg 450-480. Rov.iigo: Voli Ilir 270—320; krave 260—310; biki 240-290; teleta 420 do 470. ŽITARICE Na tržišču žitaric se opaža znatna razlika g ede cen od trga dol trga. Vsekakor vlada na tem področju za zdaj precejšnje mrtvilo, kljuib temu pa so vise žitarice, zlasti na pšenica, koruza in riž otiranj/1 e stare krepke cene. V Benečiji so velja’e v začetku! leta naslednje cene: pšenica I- lir 9.900 do 10.100 za stot f co pro-izva j a' ec, II. 9.600—9.800, III. 9.3001 do 9-500; oven 3.900—4.100; rž 6.700' do 7.000; ječmen 5.600—5.800; koruza 6.400—6.600. MLEČNI IZDELKI Pri maslu ni bilo izprememb. Šibkejše so cene siru. Na tukajšnjem in na b'ižniib tržiščih je kvotiralo maslo na debelo od 1-050—1.200 lir za kg. Na kraju prriizvodnie stane zdaj parmezan 1947 lir L100—1.130 za kg, 1948 lir 760—800. OLIVNO OLJE Kaže, da se je gibanje cene navzgor olivnega olja za zdaj končalo. Vsekakor še ni nikakšnega znamenja, da so se cene dokončno,1 ustalile. V južni Italiji p'ačujejo Avtobusno podjetje F. ZACCARIA Trsi, utica Moreri 7 - tel, 7109 Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3 - tel, 5125 ODHOD IZ TRSTA Novigrad 6.30 (ob delavnikih), 8.00 (ob nedeljah). Reka 7.00. Ljubljana-Postojna 7.00. Portorož 12.30. 19.45. Buje 6.30, 16.30. Koper 63.0, 12.30, 16.30, 19.45. PRIHOD V TRST Novigrad 19.00 (ob delavnikih), 19.15 (ob nedeljah). Reka 18.00. Ljubljana-Postojna 18.30. Portorož 9.00, 9.30, 11.00, 18.45, 19.00. Buie ! 9.30. 11.00. Kooer 9.00, 9.30, 11.00, 11.30. 18.45, 19.00, 19.30. Proga Koper—Sežana Obhod iz Kopra ob 8.10 in ob 12.30. Prihod v Koper ob 12.00 in ob 17.30. Proga Sežana—Koper Odhod iz Sežane ob 8.00 in ob 14.00. Prihod v Sežano ob 10.30 in ob 17.00. olivno olje najboljše kakovosti dol 650 lir za kg; najslabša olja pa ne iizpod 550 lir za kg. Nekoliko višje cene veljajo v osrednji Ita ijl LES V Trstu so ostale cene lesa v glavnem neizpremen.i ene. Iz Italije prihajajo vesti o sorazmerna dobrih kupčijah z lesom, vendar so ceng ostale nespremenjene-Na italijanskih tržiščih se cene sukajo okrog naslednjih kvotacij: smrekovina din jelovina konična od 2—6 cm debeline in širine nad 16 cm; »tombante« lir 20.000 do 22.000 za kub. m; I. isortiment lir 34-36.000, I. B lir 30-32.000, II. 26-28.000, III 18—20.000; tramovi »u. Trst« italijanskega izvora lir 12—15.000, isti uvoženi litr 15 do’ 17.000. Žagani iglavci, tržni sorti-ime-nt: javor 25—40.000, kostanj 14 do 24.000, češnja 22—32.000, bukovina 16—30.000, uvožena parjena bukovina 45—60.000. domača parjena bukovina 36—42.000, oreh 25,—45.000, brest 18—26.000, topola 16-24.000. robinia 24—36.000, hra-stovina domača 24—40.000. jugoslovanska 50—65.000, lipa 20—36.000, vezane plošče iz topo'e 3 mm lir 130—140.000, od 4—6 mm lir 130 do 135.000. KOLONIALNO BLAGO V Trstu se je potrošnja kave povzpela že na predvojno višino. Na tem področju je bilo zaradi tega v zadnjih časih zabeleženo precej živahno poslovanje. Cene kave se držijo krepko. V proizvajalnih središčih se cene kave nagibajo navzgor, kar velja zlasti za brazilsko kavo. Za funt »Santosa« zahtevajo na licu mesta 30— 34 stotink dol., na ladji pa 50 stotink dol. V porastu so tudi cene vzhodne kave, čeprav je poudariti, da se kava tega izvora ni na tukajšnjem tržišču uveljavila. Povišek cen kave na vzhodu je posledica znatnega povpraševanja s strani ZDA in deloma novega tečaja funta šterlinga. Kava »Moka« se je n. pr. v enem teanu v drugi polovici decembra podraži la za 40 lir pri kg. Nasplošno se v Trstu opaža največje povpraševanje po najfinejši in najslabši vrste kave, medtem ko je za kavo srednje kakovosti povpraševanje sorazmerno mnogo manjše. Kakao prihaja na tržišče 5 vedno v znatnih količinah. Ce' prav vlada na svetovnem trg pomanjkanje tega blaga, ni P[! tukajšnjih cenah kakaa opazi*1 večjih sprememb. Tržišče čaja poteka normal^ značilno pa je, da za blago lS kakovosti zahtevajo različne cen z razliko do 200 lir za kg. KrcP ko se držijo cene popra: na <* belo kupujejo črni poper 1.450—1.500 lir za kg, beli pa r najmanj 1.550 lir. V novembru je Cehoslovas» uvozila čez Trst iz Brazilija vagonov kave. Pričakujejo 1,8 daljnje pošiljke. SE VEDNO PREMALO BAKbA Proizvodnja bakra še ne za^ stuje naraščajočim svetovnim P trebam. Pomanjkanje bakra 1 zbudilo zlasti v ZDA znatno 28 skrbljenost. Ameriške oblasti se na pr- obrnile na upravitel ERO Hoffmana s prošnjo, ukrene vse potrebno, da bi se Pr izvodnja- bakra zvišala v deže8j ki so vključene v Marshallov t". črt. Poročajo, da računajo z® ' predvsem na afriško ležišče baK Uipj za bodočnost niso v tem P. giedu zadovoljivi. Potrošnja kra v ZDA se /je podvojila, v b ropi pa stalno napreduje, čepr ^ ni še dosegla predvojne ravni- # izključeno, da bo cena bakra kratkem zopet poskočila. CEHOSLOVASKI ČEVLJI SOVJETSKO ZVEZO CSR bo na podlagi nove trSj vinske pogodbe izvozila v SoVJ ^ sko zvezo okoli 10,5 milij011^ parov čevljev v skupni vredn 1.72 milijarde čk. Med to koli*11 usnienf je 6, milijonov parov u»iy- ^ in 4,5 milijona parov gumij®5 čevljev. CSR bo poleg tega izvir ilsk1*1 žila v ZSSR v prihodnjem za 280 milijonov čk avtomob obročev. PODRAŽITEV BOMBAŽ^ V LONDONU „. Na londonskem tržišču se je višala cena vseh vrst bom6^ (4.5 penijev za funt). Arr.erlS.c sovjetski in indijski bomba2 podražil za pol penija za funt- Izdaja: Založba »Gospodarsb Odgovarja: Dr. Oblak Stan1 Tiska »Zadružna tiskarna« v Trs*11 L. PANGQS STROJNO MIZARSTVO TRST, UL. MASSIMO D’ AZEGLIO 16-18 - TELEFON 9O-102 ftavbno mizarstvo - navadno in umetniško izdelano pohištvo - trgovske in ladijske opreme CENE ZMERNE - PLAČLJIVO TUDI V O B R O K 1 ^ TELEFON 54 -[20 SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI -0. 0. TOVARNA AKUMULATORJEV - & Baterija vseli prednost R. K. D. A. T. 3. m. vks'^ KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINfiB®11^ ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREM* > AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBBE1 TRST, UL. FABIO SEVERO ih/t optici jet j t: S.T.A.I1- družba, z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-00 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi * * * €eise zmerne ♦ « ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENjA ZA ITALIJO IN IUGOSLA VU° trgovina s papirjem na debelo Trst, ul. F. Severo 10 = Tel. 64=53 nudi vse vrste pisarniškega tiskovnega in ovojnega papi1'^ Velika zaloga papirnatili vrec in ovoj. papirja za jestvinča-ri6'