TRGOVSRIllST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
»«n>taina aa Jugoslavijo: celoletno 180 Din, 20 ■/. leta 90 Din, sa */. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din - Plato ln to«. «v umgM.
Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — leieion st. au ov.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23.
Uto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 10. junija 1933.
štev. 67*
žtnobto stališče
v Neki tukajšnji tvrdki je poslala zagrebla tvomica S. 0. D. D. A. D. okrožnico, v kateri jo opozarja na svoje izdelke. V tej °krožniici pravi med drugim, da ni namenoma razstavila na 'ljubljanskem velesej-ker se z razstavljanjem na velesejmu podcražuje režija, zagrebška tvrdka pa 86 hoče tej podražitvi izogniti zato, da mo-re nuditi svojemu kupcu blago ceneje. Ne borno razpravljali o teni, zakaj zagrebška brdska tudi kar v okrožnici ne na1 vede, za koliko je znižala ceno svojim izdelkom, ker ®i je prihranila režijske 'stroške za razsta-vo, temveč hočemo le načelno izpregovoriti 'Par besed o stališču zagrebške' tvrdke.
Predvsem rhoramo omeniti, da je zagrebška tvrdka s svojim pojmovanjem1 trgovskega poniena velesejmov silno osamljena. Niti ena večja tvrdka se ne bo strinjala s tem nemodernim nazorom zagrebške tvrdke, ki v velikem trgovskem svetu ipač sploh ine bi bil mogoč. Kajti velesejem je za vsako produkcijsko tvrdko edinstvena prilika, da opozori javnost na svoje izdelke in sicer na način, ki je najbolj efekten in k'i mora imeti uspeh, če je seveda blago'dobro. Kajti na velesejmu vidi kupec blago pred seboj, ttiore ga primerjati z dragim blagom, more Pravilno preceniti vse njegove dobre strani, da mu je odločitev za nakup olajšana do skrajnosti. Dobra tvrdka bo že zato razstavila na velesejmu, do dokaže, da se 'more njeno blago primerjati z vsakim dobrim in zato je tudi že razstava blaga na velesejmu že sama po sebi dokaz dobrega kvalitetnega blaga. Nobene okrožnice, nu-letaki, nobena časopisna reklama ne morejo imeti tega učinka, ko lepo aranžirana razstava na velesejmu.
Zato pa je tudi le slab izgovor ono prazno govorenje o režijsikih stroških. Mnogo več režijskih stroškov ko razstava na vele-sejmu povzročajo že samo okrožnice, če naj govore tako mnogim, kolikor ima velesejem obiskovalcev. Ljubljanski velesejem ima n. pr. okoli 100.000 obiskovalcev, da bi mogla zagrebška tvrdka opozoriti vse te obiskovalce na svoje blago z okrožnicami, bi jo že to veljalo znatno več, ko pa razstava na velesejmu. Če se kalkulira z režijskimi stroški, potem je treba tudi prav kal-k ul ir ati!
^ogledati pa je treba stvar še z druge plati. Tu je ljubljanski interesent, tam zagrebška tvrdka z, izdelkom, ki ga ljubljanski kupec niti ne pozna. Zagrebška tvrdka pošlje ljubljanskemu interesentu svoj letak ali ponudbo o svojem izdelku. Tudi če bi ljubljanski interesent proučili vso ponudbo, se za nakup najbrže le ne bo odločil, ker pač izdelkov iz samega opisa ne Pozna dovolj., čisto druga pa je stvar, če vidi izdelek pred seboj, če se more prepričati o njegovi dobri uporabnosti. Če mu količkaj ustreza njegova cena, ga bo tudi kupil.
Pa zagrebška tvrdka bi mogla ugovarjati, da to, kar razstava, more doseči tudi potnik. Priznamo, da je kupčija po potnikih zelo uspešna, toda razstave le ne more nadomestiti popolnoma. Potnik vendar ne mere nositi s seboj oele razstave, še manj pa more o iskati vse one ki na razstavi vidijo izdelke Ce bi pa t’0 tnik stori],
potem bi pač bda tudi nj^ TOŽijski gtr0_ sla tako visoki, da bi biJi v pThmeri z stroški za razstavo naravnost malenkostni.
Ne poskušajo velike trgovske tvrdke spremeniti že vpeljane trgovske poti in Se manj se bo to posreo.lo zagrebški tvrdki, temveč bo šla pot za uspešno prodajo blaga vedno po teh postajah.
Najprej se z razstavo izdelkov na udoma-^ttih velesejmih opozori široko javnost na svcyje izdelke, to opozorilo se izpopolni s ^'»opisno reklamo, da obiskovalec ne pozabi na blago, ki ga je videl na velesejmu. In šele sedaj pride na vrsto letak in Pismena ponudba ter potnik, ki mora priti že na pripravljeni teren, da najde odjemalce za nov izdelek. Tako gre trgovska
pot in kdor te poti noče razumeti, ta tudi ne bo dosegel onih uspehov ko tisti, ki razstavlja na velesejmih. Zlasti pa velja to za itvrdke, ki iščejo odjemalce, ki o tej tvrdki še nikdar niso nič slišali. Za te tvrdke pa je razstava na velesejmu že skoraj edina pot k uspehu.
Tako od vsega režijskega argumenta zagrebške tvrdke ne ostaja nič drugega, ko ponesrečen poizkus slabega izgovora, zakaj ni razstavila na velesejmu. Upamo, da ji zadostuje en takšen ponesrečen poizkus in da bo na prihodnjem velesejmu tudi ona med uspešnimi razstavljavci.
Zcg#vu*o- pc&pctfUi
Iz statistike, ki jo je za prvo četrtletje sestavila Zbornica za TOI, je razvidno, da je bilo v prvih treh mesecih t. 1. prijavljenih 234 trgovinskih im pomožnih trgovinskih obrtov, odjavljenih pa 844. Za 610 je bilo torej odjav več, ko prijav.
So to številke, ki bi morale navdati s skrbjo vse, ki odločujejo o našem gospodarskem življenju. Kajti to stalno nazadovanje trgovine, to stalno odjavljanje trgovinskih obratov dokazuje, da postaja trgovina nerentabilna, in da jo zato ljudje opuščajo. In opuščajo jo vedno bolj, ker so odjave trgovin vsako četrtletje večje, vsled česar je tudi vedno večja brezposelnost med trgovskimi nameščenci.
Čeprav je pri nas dosti ljudi, ki bi najraje čim preje doživeli konec vseh trgovcev, pa vendar mislimo, da nam ni treba nositti vode v morje in odgovornim činite-ljem dokazovati odlične vloge, ki jo ima v narodnem gospodarstvu trgovina. Zadostuje naj, da omenimo vsem znano dejstvo, da miti rusko kolektivno gospodarstvo ne more biti brez trgovine. Tako zbirokratiziranega življenja, ko bi se vse kupovalo le v državnih prodajalnah, ne prenese noben narod, ker ni samo tako zbirokratizirano življenje neznosno, temveč tudi mnogo predrago in vrhu tega še popolnoma nezadostno, ker mora izločen je konku rence poslabšali kvaliteto blaga.
Je zato v 'interesu vsakega naroda, da ima čim bolj razvito 'trgovino, ker je trgovina še vedno najcenejši in najboljši posredovalec blaga in s tem ustvarja blagostanje ter množi narodno premoženje. Samo narodi z razvito trgovino so bili in so bogati narodi, samo narodi z močno trgovino imajo sredstva za kulturen razvoj. Propadanje trgovine vodi zato brezpogojno k obubožanju naroda in samo tisti, ki je slep tudi za to največjo nesrečo naroda, more biti ravnodušen, kadar mu številke kažejo, da se je propadanje trgovine začelo. Že skoraj dve leti pa nas opozarjajo številke, da trgovina naravnost silno nazaduje in v vedno večji meri.
Res je, da je tega propadanja v mnogem kriva kriza in vsled nje povzročena manjša kupna moč prebivalstva, a še dolgo to ni edini vzrok propadanja. Treba samo Hi na katerokoli zborovanje trgovcev in vsak more zvedeti za vse vznike, vsled katerih propada trgovina. In med temi vzroki se imenuje kriza skoraj na zadnjem mestu, dočam so glavni vziroki čisto drugi. Kroš-njarstro, konzumi in karteli uničujejo trgovino mnogo bolj ko v8e posledice krize! Prevelika davčna obremenitev je nadaljnji vzrok, da propada itrgoviina, kakor jasno dokazuje naš današnji članek o davčni preobremenitvi motornih vozil. Docela razrvane kreditne razmere, previsoke obresti, napačne uredbe so nadaljni razlogi propadanja trgovine, da naštejemo sa-imo glavne.
O vseh teh ovirah so trgovci že neštetokrat govorili, pa čeprav je mogoče prav vse te vzroke odpraviti, se nič ne stori za njih odpravo, temveč se dopušča, da še naprej uničujejo trgovino.
Kaj res hočejo uničiti trgovino, da je mogoče tako dosledno omalovaževati vse zahteve trgovstva! Kaj res še niso spoznali odločujoči krogi, da propada stan, ki je bil vedno steber narodnega blagostanja! Na občnem zboru kranjskega združenja je njegov predsednik Sire vsled tega katastrofalnega propadanja trgovine že zaklical, da bedo kmalu spadali med revnejše sloje tudi vsi trgovci, saj je le v kranjskem okraju moralo zapreti v enein letu 99 trgovin
svoje lokale!
Ne gre več s preziranjem trgovskih zahtev brez škode za vse naše narodno gospodarstvo! Številke odjavljenih tngovin-skih obratov dokazujejo to s strahotno jasnostjo. Zato upamo, da bo vsaj v zadnji uri upoštevan glas trgovstva in da se bo vsaj v zadnji uri nekaj storilo za trgovstvo', ki na zadnji postojanki z zadnjimi silami brani svojo eksistenco!
Nevarnost popolne prepasti trgovine je na višku, zato mora tudi pomoč priti čim preje!
Zveza trgovskih združenj
V dneh 17. in 18. junija t. 1. se ho vršila v dvorana Narodne čitalnice v Kamniku
XIII. redna letna skupščina
Zveze trgovskih združeni.
V soboto, 17. t. m. ob 15. uri »e bo vršila v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku predkonierenca »veznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj in delegatov.
V nedeljo, 18. t. m. ob pol 8. uri bo
Zvezna skupSiina
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Računski zaključek za leto 1902.
4. Proračun za leto 1933.
5. Volitev zveznega predsedstva in nadzorstvenega odbora.
6. Predlogi, strokovne razprave in resolucije.
V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši po členu 10 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno neglede na število navaočih delegatov.
*	Odbor.
polno motorizacijo vojske. Jasno je, da je danes udarna sila vsake vojske odvisna od števila motornih vozil, ki so ji na razpolago. Če je v državi dovoljno zasebnih motornih vozil, potem je vojska brez skrbi, ker more z mobilizacijo teh vozil takoj priskrbeti si potreben park motornih vozil. 'Zato polagajo v vseh državah največjo važnost na to, da je v državi .čim več zasebnih motornih vozil in v mnogih državah prejemajo kupci doiločenih modelov motornih' vozil celo 25 % nabavnih stroškov kot državno subvencijo, ker pride na ta način vojska še najceneje do potrebnih motornih vozil.
Pri nas pa vsega tega ne raaumemo in s pretiranimi davščinami ubijamo vsak avtomobilski in motociklistični promet. Kako pretirane so te takse, na ji pokaže pregled vseh davkov in taks, ki jih mora plačati lastnik 250 kg težkega motocikla: državni davek, 2'50 Din od
tok poti
Vzevetikt takse- so (Me- tcQwuio. <z motornimi voziti
Ne samo priprosti ljudje, temveč tudi naši šolani [ljudje so bili od nekdaj mnenja, da je vsako -motorno vozilo luksuz. Splošno je bilo mnenje, da je viden znak bogatega buržuja njegov avtomobil. Zato pa je bila pri nas tudi že od nekdaj navada, da se ni ■smatral noben davek na avtomobile ali motorna vozili a dovolj vrisok. Čim več go plačevali avtomobilisti in motociklisti davkov, tem bolj so bili ljudje zadovoljni in vsakdo, kdor je tem naložil kakšno novo davčno breme, se je mogel ž njim pohvaliti pred ljudmi. Toda vse na svetu ima svoje meje rin tudi avtomobili ter motorna vozila prenesejo davčno obremenitev le do gotove mere. Kadar so davki in takse previsoke, takrat se nehajo tudi vožnje z avtomobili in motocikli. In pri nas smo tako dolgo prenapenjali loke, da smo ustavili promet z motocikli.
Kako zelo so prevelike davščine udarile avtoimobiilski in motociklisti "hi promet, kaže najlepše statistika uvoza motornih vozil v našo drža vo.
Uvoz motornih vozil je znašal:
potn. tovom. motocikl. avtomobilov
1.	1931	1366	574	1001
1932	376	174	331
1933.	I. četrti.	12	o	0
Kmalu bomo na tem, da bo uvoz sploh popolnoma prenehal še za osebne avtomobile, ker za potniške rin motocikle je že. Kaj bo in kaj je že posledica vsega lega?
Predvsem so nad vse udarjena vsa podjetja1, ki imajo posla s popravili motornih vozil. Tako so morali mehanične delavnice, ličarji, sedlarji, kleparji in drugi obrtniki odpustiti večino, mestoma do 90 odstotkov vseh svojih nameščencev. Pireje živahne delavnice so danes prazne in puste. Tako smo s pretiranimi taksami povečali brezposelnost.
Drugo posledico je čutila naša državna blagajna, pa tudi vse naše samoupravne blagajne. Če niso motorna vozila v prometu, petem tudi ni potrošnje bencina in trošarina na bencin mora pasti. Če pa niso metoma vozila v rabi, potem tudi lastnikom ni treba plačevati nobenih taks in samouprave, ki so računale, da jim bodo višje takse prinesle večje dohodke, so morale spoznati, da so imele vsled plretirano visokih taks še manjše dohodke ko preje, ker se pač sedaj motorna vozila manj uporabljajo. Račun z visokimi taksami je bil torej čisto napačen.
Tretjo in največjo škodo pa ima naša narodna obramba. Po vsem svetu se pripravljajo generalni štabi, da izvedejo po-
vsakega kg banovinski 2-kega kg banovinska trošarina mestna taksa prijavna taksa saobračajna knjižica kolek v tej knjižici pregled tehtanje
evidenčna tablica
Din od vsa-
625 — Din
500’— „ 100-— -, 375-- „ 50-- ., 10-- „ 100-— „ 30— „ 10-- „ 25-- „
Skupaj 1825-— Din
1825 Din je torej treba plačati od enega 250 'kg težkega motocikla. Kje pa so še izdatki za bencin, za obroče in za vse drugo!
Ni čuda, če se iljudje ne voziijo več z motocikli in če je čisto propadla trgovina z motocikli.
Prenapet lok poči in to so dokazali previsoki davki na motorna vozila. Upamo, da bodo naše oblasti že v interesu naše narodne obrambe to spozanale in ugodno rešile spomeniioo, ki jo je predložilo banski upravi združenje ljubljanskih trgovcev.
NAŠA DELEGACIJA ZA LONDONSKO KONFERENCO
Delegacija, ki bo zastopala na svetovni gospodarski konferenci v Londonu našo državo, je sestavljena tako-le: .vodja delegacije zunanji minister Boško Jevtič, člana sita: naš londonski poslanik Djurie in pa bivši trgovinski minister Ivan Mohorič, eksperta: svetnik finančnega i 'ministrstva Ljubica Mikid in načelnik trgovinskega (ministrstva Pilja, tajnika pa Ni k odi je Jocano-vi6, tajnik zunanjega ministrstva in. doktor Vladislav Markovič, šef kabineta zunanjega ministra.
Hašc g&spodacsh/o’ v 1. tc6*nesefyu. 1933
7® ftococita yw/Uf*U{a hacodnc 6ohUe
V prvem tromesečju je ostal položaj našega gospodarstva v glavnem neizpremc-njen. Vendar pa pada v oči presežek, ki ga je dosegel nag izvoz nad uvozom in ta suiicit znaša 113 milijonov, dočim je izkazovala v lanskem prvem tromesečju naša trgovinska bilanca deficit v višini 69 milijonov Din.
O poslovanju Narodne banke pravi poročilo, da je bilo v znaku sezonske zman jšane gospodarske delavnosti. Najnižji obtok bankovcev je bil dne 22. marca (4-529 milijonov).
Na denarnem trgu ni bilo posebnih sprememb. Kreditna kriza je zelo težka in se ni izboljšala. Pomanjkanje denarnih sredstev se je še povečalo. Vloge pri vseh denarnih zavodih so znašale k dne 1. marca 1933 9-983 milijonov proti 10.226 milijonom koncem decembra 1932. Vloge so se torej znižale za 230 milijonov ali za 2-5 odstotkov. Od marca 1932 so se vloge znižale za 1892 milijonov ali za 16 odstotkov. Tečaj dinarja je bil v prvem tromesečju stabilen.
Ves promet na naših treh borzah je znašal '211 milijonov napram 255 milijonov v lanskem prvem tromesečju.
Te6a| aajih vrednostnih papirjev j© naza-
doval in sicer vojne škode od 250 koncem leta 1932 na 182-50 v marcu, 1% Blair •od 36-25 na 35. Indeksno število zasebnih vrednostnih papirjev je nazadovalo od 78-2 v januarju na 76-3 v marcu, dočim je indeks bančnih delnic naraste 1 od 98-9 na 99-8. Indeks delnic agrarnih podjetij je padel od 52-3 na 43-9, gozdarskih od 40-6 na 39-2, parobrodnih od 75-9 na 71 in raznih industrijskih od 78-3 na 76-5.
Pri Poštni hranilnici še nadalje raste število čekovnih računov in izdanih hranilnih knjižic. Stanje posojil pri Drž. hipotekarni banki pa se je znižalo za 30 milijonov na 2.242 milijonov.
Stanje vinogradov in sadnega drevja je ugodno. Stanje živine v vsej državi zadovoljivo.
Kar se tiče industrije se opaža zmanjšanje proizvodnje pri železni rudi in premogu, v manjši meri pri soli in lignitu. Proizvodnja špirita je ostala neizpreme-njena. Pri drugih rudah še nadalje raste proizvodnja. Progresivno poslabšanje našega notranjega trga se opaža pri industrijah, ki prodajajo svoje izdelke doma.
Vsled tega morajo ta podjetja polagoma omejevati svojo produkcijo. To zmanjšanje je znašalo v marcu pri nekaterih podjetjih že 30 odstotkov proizvodnje. V izjemno dobrem položaju pa se nahajajo one industrije, ki so vsled zmanjšanega uvoza zavladale na domačem trgu. Za vso industrijo pa so nastal© velike težkoče vsled neurejenih kreditnih odnošajev, in velikih izgub, ki so ji nastale vsled raznih konkurzov in insolvenc. Pri lesni industriji se je opazilo koncem tromesečja manjše oživljenje vsled izvoza trdega lesa. Industrija za destilacijo lesa izkorišča samo 40% svoje kapacitete, industrija celuloze pa sploh ni delala.
V kmetijski industriji je situacija različna. Industrija za predelovanje mesa izkorišča polovico svoje kapacitete, a je prodala v letošnjem tromesečju za 10 odstotkov manj ko v lanskem. Stanje mlinske industrije se je poslabšalo, ker je potrošnja padla. Tudi industrija sladkorja trpi od manjše potrošnje. Vsled mešanja špirita z bencinom se je potrošnja špirita dvignila, dočim sicer potrošnja v državi pada. Z zmanjšanjem kupne moči prebivalstva se je tudi zmanjšala potrošnja jedilnih olj. Vendar pa je mogla ta industrija delati s 50 do 60 odstotki svoje kapacitete. Stanje usnjarske industrije ni ugodno, ker pada domača potrošnja vsled vedno večje uporabe gumija za podplate.
Vsled manjše gradbene delavnosti se je poslabšal položaj tudi za one gradbene industrije, ki delajo za domači trg. V najtežjem položaju so cementarne v Vojvodini, dočim morejo dalmatinske tvornice oementa izkoriščati še 30 odstotkov svojo kapacitete. Od vse naše industrije so v najbolj ugodnem položaju tekstilne fabrike. Industrija papirja se pritožuje nad padcem konzuma in težkočami pni uvozu siro-vin. Papirnice delajo samo s polovico svoje kapacitete.
Obseg zunanje trgovine je znašal v prvem tromesečju 1311-6 proti 1.338-5 milijonom v lanskem tromesečju. Obseg se je torej zmanjšal za 2%. Zelo se je povečal izvoz koruze, bakra, goveje živine, suhih čeSpelj in tobaka v primeri z lanskim letom. Zelo pa se je zmanjšal izvoz pšenice. Vendar pa se more smatrati razvoj naše zunanje trgovine kot ugoden.
Število brezposelnih je znašalo koncem februarja 25.346, koncerni marca pa 22.609 in se je v primeri z lanskim letom povečalo za 2.393 ali za 11-15 odstotkov.
(jotpodacdvb P/UtotMMkepa Mu/oda
Za občni zbor Pokojninskega zavoda za namešSeooe, ki bo v nedeljo, je izdalo vodstvo zavoda obširno poročilo o poslovanju zavoda. Poročilo dokazuje, da je Pokojninski zavod zelo utrdil svojo pozicijo kljub neugodnim časom.
Število zavarovancev se je znižalo in sicer od 10.364 v 1. 1931 na 10.032. Je pa zavarovancev še vedno več ko 1. 1930., ko jih je bilo 9881 in 1. 1929 z 9315 zavarovancev. Skupni zavarovani prispevki so znašali 456 milijonov Din.
Izdatki za rente se stalno dvdgajo, kar kaže ta tabela:
štev. rentnikov	izpl. rente
in drag. doklade
1926	668	2-64	milijonov
1929	982	4-53	milijonov
1930	1107	5-27	milijonov
1931	1280	6-24	milijonov
1982	1436	7-62	milijonov
Skupna bilančna vsota izkazuje 300-6 milijonov Din (l. 1931 257 milj.). Efektivna zavodova imovina se je povečala v štirih letih za 119 milijonov od 124 na 243. Leta 1928 je znašala 123-6, 1. 1929 153-3, 1. 1930 191*5, 1. 1931 218-2 in lani 242-7 milijonov dinarjev.
Trajno naložen denar je bil naložen (v milijonov Din):
1926 1930 1931	1932
v drž. papirjih 14-0	49-7	37-4	32-1
v nepremičninah 14-7	25-9	41-4 63-2
v posojilih	36-8	89-6 114-5 123-9
Zmanjšanje naložb v drž. papirjih je v zadnjih dveh 'letih navidezno, ker so se te zmanjšale le vsled padca tečajne vrednosti papirjev. Na drugi strani pa se je vsled padca tečajne vrednosti povečalo obrestovanje teh papirjev in sicer od 8-6% v 1. 1926., 9-1 % vi. 1930, na 11-9% in 13-9% v 1. 1931, oz. 1. 1932.
Vsled padca tečaja vrednostnih papirjev
je bilo treba v vsem odpisati 7*8 milijonov. V gotovem pogledu pa je mogoče smatrati ta odpis tudi kot del skrite rezerve.
Vrednost nepremičnin se je dvignila od 41-4 na 68-2 milijona Din. Od nepremičnin odpade na zemljiška (v Ljubljani in Splitu) 1-9, na hiše v Gajevii ulici 33-2, na druge hiše v Ljubljani 13’7, na hišo v Mariboru 9*1 sin na hišo v Celju 5-4 milijonov.
Posojila so narasla od 114-5 na 123-9 milijonov, od katerih odpade na posojila: zasebnikom 59-1, banovini, oz. z banovinskim jamstvom 28-4, na občine 29-6 in zadrugam 6-8 milijonov.
Lami je bilo dovoljenih novih posojil za 17*5 milijonov in sicer za 4-5 meničnih, 9-3 hipotekarnih posojil in 3-7 stavbnih kreditov.
(Xd/Ua,pta^fi
Čista imovina P. Z. se je lani obrestovala povprčno po 8-5%, torej višje ko druga leta, ko znaša 7-9%, 8-1% in 7-8%. — P. Z. bo mogel plačevati vse obljublje-obrestuje le, če se njegova čista imovina obrestuje višje ko po 6%. Višjeobrestova-nje je bilo doseženo predvsem vsled tečajnega padca vrednostnih papirjev in g tem nastalega višjega obrestovanja, dočim so 4e nepremičnine manj obrestovale ko druga leta, kar je .posledica padca stanovanjskih najemnin.
Zaostanki na obrestih od dovoljenih posojil so znašali 1-9 proti 0-5 in 0-3 milijona v prejšnjih letih.
Naložbo pri bankah so se znižale od 14-6 na 13-3 milijonov.
Zmanjšal pa se je tudi predpis prispevkov Ln sicer od 31-4 na 29-4 mil/ijonov. Ponovno so vsled krize narasli zaostaflki pri plačilu premij in sicer za 3 milijone Din.
Indeks cen Narodne banke
Oddelek za proučavanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je izdal pregled indeksa cen za mesec maj v primeri s prejšnjim mesecem in lanskim majenv.
Maj april maj 1933 1933 1932 rastlinski proizvodi	59-3	62-1	73-5
živalski proizvodi	55-2	56'2	53 5
industrijski	71*8	72-7	65-0
mineralni	71-8	72-2	650
splošni indeks	64-9	66-3	65-4
izvozni predmeti	57-4	57.5	gj.g
uvozni predmeti	74-8	75. j	07.7
Splošni indeks se je torej znižal za 1-4 odst. Najbolj je nazadoval indeks za rastlinske proizvode in sicer pa 2-8. To predvsem vsled padca cen pšenici, detelji in senu, dočim se je koruzi malo popravila. V padanju so tudi cene za svinje, vole, ovoe in zaklano živino, dočim so za kože in jajca v dvigu. Mineralni proizvodi so popustili le malo, industrijski pa za 0-9. Izvozni predmeti so le malo nazadovali, manij ko uvozni.
Ibtpnjtc domače protmkt
Vanilin sladkor'
in-
Prašek
za
pecivo:
Za naš
Umi •• !«>»)»>«
prsimvodli prstek m i
rumenil* la
»nUl
• ADRIA«
TROOVC1, foralrafle naSe domaCe proizvode, mi jamčimo za najbolfSo kakovost istih
ffimidkjKnmatauiM
Za izvoz suhih gob in dr. v Ameriko.
Tvrdka Sigfredo Chlamtatsch-Clamans, Buenos-Aires, Casilla de Correo No. 400, se zanima za razpečevanje suhih gob, zdravilnih zelišč in majarona. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno.
Ponudba za zastopstvo. Tvrdka Jakob Kraus, agentura in komisija, Zagreb, Trg Kralja Petra 5 a, ponuja svoje posle kot zastopnik za Zagreb, Hrvaško in Slavonijo. Tvrdka prevzame zastopstvo za vse trgovske posle brez razlike stroke.
Tvrdka Alessandrini Rag. Filippo, Ascoli Pičeno, Viale Indipendenza, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi producenti ter izvozniki mehkega (jelkovega) lesa. Interesentom se je direktno obrniti na imenovano tvrdko.
Tvrdka Jose Pujol Marti, Barcelona, via La.vetana 23, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki jajc. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno tvrdko.
Tvrdka »Kaltleim - Industrie »Certus«, Ges. m. b. H., Hamburg, Besenbinderhof
32« išče za svoje izdelke zastopnika v Jugoslaviji. Interesentom se je direktno obrniti na prej navedeno firmo.
Ing. Anton Bocker, Wien III., Dapcnte-gasse 3, kot zaupnik upniškega odbora v poiavnavi se nahajajoče tvrdke Schmidt stahlwerke A. G. Wien, sporoča, da so naprodaj: 1. električne jeklene peči, 2. ena kompletna valjarna, 3. ena kompletna oprema za tvomico pil, 4. stroji za orodje vseh vrst, 4. dvigala za delavnice. — Eventualni interesenti se na to prodajo opozarjajo.
Tvrdka Louis Aichbergor, Wels, Ober-osterreich, želi stopiti v kupčijske zveze z izdelovalci sodčkov za pivo, slada kakor tudi a izvozniki hmelja. Interesentom se je obrniti direktno na prej navedeno tvrdko.
Qd/uaiDfaM,fifo%&
Dragutin Domjanič, največji sodobni vatski pesnik, ki je pesnil tudi v kajka'l sketm narečju, je nenadoma umri v Zagr® bu. Večna slava spominu velikega umef nika!
Besedilo pakta štirih je bilo objavije^ V prvem členu se pravi, da se štiri v«*1 sile obvežejo, da bodo v okvirju DrušF narodov vodile z vsemi silami politiko d janskega sodelovanja med vsemi velesi) mi za ohranitev miru. V nadaljnjih 5 čl* nih se pravi, da bo ta politika veljala zli sti čl. 10, 16. in 19. pakta Dr. N., uspel razorožitvene konference in gospodari obnovi Evrope. Pakt velja za deset let, tentiuno je francosko besedilo.
Zunanji minister Boško Jevtič je v (X govoru na interpelacijo posl. Čiriča podi najprej historiat boja za sklenitev pakt štirih, naglasil uspeh Male antante, da bilo s pomočjo Francije bistveno sprentf njeno prvotno besediilo od Mussolini! predlaganega pakta 'in da novi pakt sprt jema Jugoslavija z zaupanjem. Veseli s nove možnosti zbližanja Italije s Francij ter upa, da bo sedaj mir v resnici zagoto? ljen. Skupščina je sprejela izjavo ministf Jevtiča z odobravanjem na znanje.
Francoski zunanji minister Boneour i poslal državam Male antante pismo, v k* rem francoska vlada pismeno potrjuje v> jamstva, ki jih je dal ustno zunanji mM ster glede novega pakta.
Mussolini je imel v senatu velik govo1 o pomenu novega pakta štirih velesil. Koncern svojega govora je dejal: »Sedaj s< pričenja nova doba, ki naj nam' za des^ let jamči mir, v kateri dobi bodo rešeJ* važni notranji problemi narodov.«
Z velikim priznanjem zaslug Francij* za sklenitev rimskega pakta je govori' Mussolini v rimskem senatu in izjavil, d* bodo sedaj z lahkoto rešena vsa vprašanj* med Francijo in Italijo.
Svetovni tisk nad vse pozdravlja no'1 paikt štirih, zlasti pa so navdušeni italijaH' ski in angleški listi.
Čeprav je pakt štirih sestavljen čisto 1 francoskem smislu so vendar Poljaki n* zadovoljni z novim, paktom in ga odklanja jo. (Poljaki pravijo nadalje, da novi pa^| škoduje ugledu Društva narodov in imel slabe posledice za srednje in mal® države.
Razorožitvena komisija je zavrnila pred' loge italijanskega delegata 'polkovnika 0>' glAolija, da ima Jugoslovanski Sokol voj*' Ski zmačaj. Proti italijanskemu predlogu 30 glasovali delegati U. S. A., Francije, J* panske, Holandske, Češkoslovaške, RoanU' nije, Belgije, Poljske, Švice in AvstraWje' za italijanski predlog pa delegati Španija Delegati Nemčije, Madjarske du drugih df" žav so se glasovanja vzdržali.
Tardieu, bivši francoski ministrski pred' sednik, je na velikem shodu v Amrest11 napovedal odločno borbo proti sedanji l®' 'vičarski vladi in to vsled njene slab** nančnie, nekmertslke in. slabotne zunfll1!0 politike.
Češkoslovaška vlada je prejela do 15. vembra terminirana izredna pooblastil#-da ukrene vse, kar je potrebno za zboljŠ8' nje cen in ureditev produkcijskih ter konzumnih razmer v republiki.
Atentat na Venizelosa je organiziral atenske policije, ki so ga aretirali. ObeneJi1 z njim so aretirali Še dva policijska urad nika in šoferja poslanca Mauromstrajla, k1 so sodelovali pri atentatu.
Berlinski »Vorwarts«, glavno glasi*® nemško soc. dem. stranke, bo izhaj** Pragi, kamor se je tudi preselilo vods^v° nemške soc. dem. stranke.
Nemška vlada je čisto zaprla vse pr^ hode na avstrijski meji. Niti osebam, imajo potni list v redu, ni dovoljen prehod oez nemško mejo. Samo legitimacija člafl' stva narodno-socialistične stranke dovolj^1' je prehod čez mejo.
Španski ministrski predsednik Azana K podal ostavko vsega kabineta, da bo im® predsednik republike možnost zaslišati ve dilne politike o rekonstrukciji vlade.
Belgijska vlada je sklenila, da ne pla$ Ameriki dne 15. junija zapadlega obrok* medvojnih dolgov.
Francija je zopet poostrila določbe o poslovanju tujih državljanov v Franciji. ,
Število brezposelnih v Veliki Britank se je v zadnjem tednu znižalo za 120.0^ na 2,58 milijonov.
80.000 kmetskih delavcev stavka v šVy niji.
denacsb/o
POŠTNA HRANILNICA V MAJIT
Tudi v mesecu maju so se povečale hranilne vloge pri Poštni hranilnici in sicer za 8.5 na 482.3 milijonov Din. Od začetka lota so vloge narasle za 39.6 milijonov. Število vlagateljev se je povečalo za 3513. Število čekovnih računov je naraslo za 131 22.485. Vloge po čekovnem 'računu so narasle od 844.9 na 884 milijonov Din.
KRITJE VALUT Senator Pittman, kii je eden ameriških delegatov za londonsko konferenco, je izjavil novinarjem, da je bil za časa washing-tonskih razgovorov dosežen sporazum o kritju, ki naj velja za vse valute sveta. Po tem sporazumu bi bila vsaka valuta krita 25% v zlatu in 5% odstotkov v srebru. Srebro bi dobilo stalno mednarodno ceno, ki bi jo določevale emisijske banke. Ceno srebru hočejo zvišati, ker bi se s tem povečala kupna moč narodov na Daljnem vzhodu in v centralni Ameriki.
*
VeL Britanija bo plačevala anuitete za 5 in pol odstotno dolarsko posojilo še naprej v zlatu, čeprav je v Ameriki zlata klavzula razveljavljena.
Švedska Državna banka je znižala obrestno mero od 3'5 na 3%.
Holandska emisija 3 in 6 mesečnih blagajniških bonov v višini 55 milijonov goldinarjev je bila prepisana za 65-12 milijonov.
Italijanska vlada bo še nadalje delovala na koncentraciji bank, ker je to edini način, da se premagajo sedanje težave. Nove podružnice bank ne bodo v Italiji več do-voljene.
Deficit v švicarskem proračunu se ceni za k 1933/34 od 150 do 180 milijonov švicarskih frankov.
V švedski j© podaljšan zakon o odpravi zlate veljave do konca septembra.
žunania tc^oi/ina
CARINE BODO ZNIŽANE ZA 10% Državni tajnik Hull, vodja ameriške delegacije na londonski konferenci, je izjavil novinarjem, da bo najbrže prvo vprašanje, o katerem bo sklepala konferenca, desetodstotno znižanje vseh carin.
*
Tur&k* vlada je s 1. junijem povišala vse uvozne carine. Izjema velja le za si-
rovine, ki jih potrebuje domača industrija.
50 milijonov dolarjev posojila za nakup bombaža in pšenice je dobila Kitajska v Ameriki. Posojilo se obrestuje po 5% in mora biti odplačano v 3 letih.
Londonska žitna konferenca, ki naj bi sklenila zmanjšanje s pšenioo posejane zemlje, še ni dosegla vsled odpora Avstralije in Kanade nobenega pozitivnega rezultata. Konferenca pa hi morala londonski konferenci predložiti že pozitiven sklep.
Nemški narodno-socialistični gospodarji strokovnjak Deutsch je izjavil na nekem predavanju v Bud&pešti, da se bo nemška zunanja trgovina skušala osamosvojiti od čezmorskih trgov. Severozapadne evropske države bodo 'morale ustvariti ožje gospodarske stike z južnovzhodaimi državami Evrope. Klavzula največje ugodnosti naj bi se odpravila.
Italijanska vlada je prevzela jamstvo za naročila sovjetske vlade v Italiji v višini 200 milijonov lir. S tem jamči Italija za tri četrtine vseh sovjetskih naročil.
M	AJ	1	barva, plesira in ke-
£6 V LA uran mWno sna« obleke,
klobuke itd. Skrobi In evetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, »uši, monga in lika domače perilo
PoUat„<£arna J0S- REICH
“a»ip 4—6. Selebnrgova ul. 3.
_______________T«»efon	St. 22-72.
TEŽAVE itaLIJANSKth ELEKTRIČNIH
podjetij
Italijanski elektrokoncemi »Unes« v Milanu (kapital 289 milijonov ib), >s. p. p«. v Turinu (kapital 847,5 mil. lir) in >Terni« v Rimu (500 mil.) so zelo zadolženi in niso že več let izplačali nobene dividende. Sedaj so se na prizadevanje ital. vlade začela pogajanja, da hi ta podjetja nakupili v®liki električni trusti in sicer »Edison« v Milanu (kapital 1350 milijonov lir), »Adriatica« v Benetkah (460) in »Centrale« (300 mil.) v Milanu, da bi na ta način mogla Prvoimenovana podjetja plačati vsaj del s voj ih dolgov.
TEDENJ
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet Din 2,475.388,85.
Radi občutno zmanjšanega prometa v inozemskih dinarjih (potom privatnega kliringa) je zaključil ta teden z znatno manjšim skupnim deviznim prometom. V primeri s pretečenim tednom, ki je celo presegel 3,689.000 dinarjev, znaša nazadovanje prometa v tekočem tednu približno 1,215.000 dinarjev, kar pa v očigled samo štirim borznim sestankom ni tako velika razlika.
Narodna banka je tokrat intervenirala razen v Curihu (106.000 Din) in Londonu (36.000 Din) tudi še v Newyorku, katerega je bilo z njenim posredovanjem zaključeno samo za 18.000 dinarjev. Intervencijski zaključki znašajo skupno 160.000 dinarjev.
Na poedinih borznih sestankih je bil dosežen ta devizni promet:
Dne 6.	junija	Din	59l.976'71	Din — Dunaj.
Dne 7.	junija	Din	437.995P5	Dunaj — Din.
Dne 8.	junija	Din	796.360-60	Din — Dunaj.
Dne 9.	junija	Din	649.055-59	Dunaj.
Po gornjih podatkih izkazuje četrtkov borzni dan največji, sredin pa najmanjši dnevni devizni promet in so na posameznih borznih sestankih prevladovali priv. klirinški zaključki v avstrijskih šilingih ter inozemskih dinarjih.
Gros zaključkov tvori kot običajno devi-za Dunaj, katere je bilo po privatnem kliringu nabavljeno za 1,418.000 Din ali za 180.000 dinarjev manj nego v zadnjem tednu. Poleg devize Dunaj so bili perfek-tuirani znatni zaključki v dinarski devizi in sicer za 735.000 dinarjev (v prejšnjem tednu za 1,432.000 dinarjev); napram minulemu tednu znaša nazadovanje samo v tej devizi nad 697.000 dinarjev.
Od ostalih deviz izkazujejo večji padec prometa Berlin, Curih in London kot je razvidno iz teh-le prometnih številk (vse v tisočih dinarjev, številke v oklepaj ih značijo deviznjj promet preteklega tedna): London 42 (148), Curih 147 (280), Berlin 34 (155); Amsterdam 2 (2), Pariz 8 (5), Newyork 56 (16), Trst 27 (2), Solun (boni) 0 (51).
V bonih grške Narodne banke v tem tednu ni bilo niti notic niti prometa.
Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili od torka dalje zaključevani po sledečih tečajih: 8-90, 8-85, 8*85, 885—8-90.
Devizna tečajnica očituje ponovno močno nazadovanje dolarskega tečaja, katerega padec znaša samo v teku tega tedna. 91-67 točk. Curih in Pariz sta beležila ob nespremenjenih tečajih z edino razliko, da je Pariz med tednom malenkostno popustil. Od torka na petek pa je nazadoval tečaj Londona za 0.22 točke, Prage pa za 0-12 točke, dočim so ostale na tukajšnji borzi beležene devize okrepile svoje tečaje kakor sleda: Amsterdam za 1-67 poena, Berlin za 2-23 poena, Bruselj za 1*11 poena in končno Trst za 0-56 poena.
Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, notic ostalih deviz ni bilo.
Devize
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Tret
Avstr. šil. v priv. kliringu
Dne 6. jun. 1933. najnižji najvišji Din Din
2307-07
1335-69
798-57
1108-35
193-75
4811-04
225-88
170-79
297-40
8-90
2318-43 1346-49 802-51 1113-85 195-35 4839-30 227--171 "65 299-80
8-90
Dne 9. jun. 1933. najnižji najvišji Din Din 2308-74 2320-10 1327-92 133872 799-68	803-62
1108-35 1113-85 193-53	195-13
4719-37 4747-63
225-88
170-67
297-96
8-85
227--171-52 300"—
8-90
Efektno tržišče
Tendenca nestalna.
Na sredinem borznem sestanku je bila zaključena Kranjska industrijska družba po tečaju Din 300-— za delnico. Drugih zaključkov v tem tednu ni bilo.
Izmed drž. papirjev je beležila vojna škoda s čvrsto tendenco in od torka na včeraj (196—200) okrepila svoj denarni tečaj za dve točke, blagovni tečaj pa za tri točke. Tudi Seligman je v tem razdobju učvrstil svoj denarni tečaj za dva poena dočim je včeraj njegova notica izostala-
Beglučke obveznice so bile ponujane v sredo po 34, v četrtek po 33, a včeraj po 32-50, medtem ko je njih povpraševanje noti ralo na prvem in zadnjem borznem
lANSKl-BORZl
sestanku tekočega tedna po 31-50 a vmesno po 32 dinarjev. Pravtako je popustil blagovni tečaj Agrarnih obveznic za dve točki (6. t. m. 28 — 9. t. m. 26), denarni tečaj pa se nasprotno okrepil za tri točka od torka (24) na sredo (27), od četrtka dalje pa beležil 25.
Investicijsko posojilo je tekom tedna (torek 43—44 — petek 42-50 do 43-50) utrpelo malenkosten tečajni padec tako v povpraševanju kakor v ponudbi. 8-od-stotno Blairovo posojilo je v povpraševanju nekoliko osciliralo in beležilo včeraj 33 napram 32-50 v torek, a 7 % Blair je notiral v torek—sredo 31*50, od četrtka naprej pa 31-— za denar in 33 oziroma 32 za blago.
Lesno tržišče Tendenca mlačna
Sezona za bukovino se bliža koncu, ker ni zadosti lesa posekanega v času zimske sečnje, sedaj se pa radi naredb v zaščito gozdov ne more več sekati. Povpraševanja po rezanem blagu se množe, vendar pa blaga vsled zgoraj omenjenih dejstev primanjkuje. Osobito primanjkuje parjene bukovine. Po dosedanjih izkušnjah bi bilo priporočati, da se izdeluje več parjene bukovine in to radi tega, ker se parjena bukovina pri dobrem manipuliranju ne skvari in se tudi lažje proda, kakor surova. V tesanem lesu je situacija precej dobra, medtem ko vlada v deskah stagnacija. Vedno bolj pa se čutijo v lesni trgovini desolatne kreditne razmere, ki skoro vsako produkcijo lesa onemogočajo. Ako se te prilike skoro ne popravijo, postane lahko položaj popolnoma nevzdržen, ker so vsa razpoložljiva sredstva ie danes izčrpana.
Povpraševanja:
50 m3 bukovih neobrobljenih plohov, 50 mm, suhih, I./II., pod	brod Sušak.
5 m3 moralov, jelovih,	28/58	mm,	4	m;
10 m* moralov, jelovih,	33/68	man,	4	m;
10 m3 moralov, jelovih,	58/58	mm,	4	m;
pod brod Sušak.
35.000 kom. brsta, 38X158X2100 mm, 5.000 kom. brsta, 33X 228X2100 mm, Iranko Postojna tranzit.
Bukovo oglje in bukovo cannello, franko Postojna tranzit.
Ponudba:
80 ni3 bukovih parjenih plohov, rezanih v boules iz hlodov od 40 cm premera naprej, v debelinah 35, 40, 50, 60, 70, 80 in 100 mm z nekaj malega 27 mm.
kupuje In prodala
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyrieva (Dunajska) cesta 36
Mednarodni borzni indeks
Na svetovnih borzah je bila v preteklem tednu tendenca ugodna. Večinoma so tečaji napredovali, a tudi kupčija je bila večja.
Koncem 1. 1927	13. 5. 20.5. 27.5. 8. 6.
= 100%	1933
Berlin	31-7	31-5	31-7	32-8
London	61-8	61-9	60-8	619
Pariz	64-6	62-5	63-2	665
Bruselj	32-9	31-5	31-6	33*5
Amsterdam	32-4	32-8	33-3	35"8
Stodkholm	10-9	110	11*3	11-7
Curih	45-9	46-3	48-3	47-9
Dunaj	36*1	36"6	35-7	34-6
Praga	56-4	56-5	56-9	56-9
Newyork	50"2	48-9	54-8	56"7
Mednarodni borzni indeks se je torej dvignil v primeri z 1. 1927. od 42"8 na 43"8 odst. V obeh zadnjih tedfliih je napredoval za 4-25%.
VELIKE IZGUBE AMERIŠKIH PODJETIJ
International Tclephone & Telegraph Corp. izkazuje za 1. 1932 izgubo v višini 3,93 milijonov dolarjev, dočim je imela 1. 1931 čisti dobiček v višini 7.65, 1930 13.75 in 1. 1929. celo 17.73 milijonov čistega dobička.
Elektro-Holding Electric Bond & Chau Co pa je 'imela letos na efektih 333 milijonov dolarjev izgube, lani pa je odpisala 441 milijonov. V vsem je znašala torej izguba več ko tri četrt milijarde.
(t
CIKORI1A
Maš pravi domači izdelek
Velesejem je uspešen
Kljub slabemu vremenu je obisk na velesejmu zadovoljiv. Posebno razveseljivo je, da je obiskalo velesejem dosti interesentov iz južnih krajev, ker so ti tudi dobri kupci. Tudi šole pridno obiskujejo velesejem in bdilo bi tudi napačno, če tega ne bi storile, ker pač nudi posebno za mladino velesejem zelo mnogo. Omenjamo samo krasno tujsko-prometno razstavo Dolenjske, razstavo »Zivalica« in drugo, kar je ko nalašč za mladino.
Posebno zanimanje vlada na letošnjem velesejmu za domače izdelke. Kakor smo že omenili, kaže letošnji velesejem prav razveseljive napredke naše domače produkcije. Tako vzbujajo pozornost izdelki Prve jugoslovanske tvomace za orodja v Slovenjgradcu. Baš glede orodja smo bili dosedaj skoraj izključno navezani na tujino. To se sedaj nehuje in slovenjgraška tvomica razstavlja kladiva, lopate, rezila, ali stance, forme za vlivanje mila in drugo. Ljubljanska tvomica Herkules razstavlja plombe, pri katerih izdelavi uporablja rezila slovenjgraško tvomioe. Tako se lepo izpopolnjujejo domače tvomice z domačimi izdelki.
Kupčija na velesejmu še razvija dobro. Večji zaključki so bili Storjeni v pohištveni stroki, elektrotehniki in v strojih. Kup-čijaki uspeh so imeli tudi razstavljalci štedilnikov, peči, šivalnih strojev, poljedelskih strojev, koles ih drugih predmetov. Pa tudi manjši razstavljalci imajo dosti uspeha s svojimi novimi izdelki, ki so seveda vseskozi senzacionalni.
Tudi več odličnikov je pjosetilo te dni velesejem, tako udeleženci občnega zbora Zveze za tujski promet. Med drugimi je obiskal velesejem tudi direktor »Putnika« Slavko Siriščevič in načelnik turističnega odseka v trgovinskem ministrstvu Jašo Gr-gaševič.
Za nedeljo se obeta zopet rekorden obisk velesejma in je zato vsem' svetovati, da si ogledajo velesejem še v soboto popoldne, ko ne bo navala in bodo mogli bolj natančno ogledati si razstavljene predmete.
Velesejem se bliža svojemu koncu in kljub krizi in dežju bo imogel pokazati na splošen uspeh, tako kupčijskd ko glede obiska. In ta dvojni uspeh naš velesejem tudi v polni meri zasluži.
KIBEIt
ali _	.
najSdidmjk
KllsAMIACTDEU
ijubl)ai*adaimahnova13
MEDNARODNA KONFERENCA 0 DELU
V Ženevi se je začela mednarodna konferenca za delo, katere so se udeležili kot opazovalci tudi zastopniki Združenih držav Sev. Amerike. Na dnevnem redu konference je vprašanje znižanja delavne dobe, zavarovanje brezposelnih in pomoč brezposelnim, odprava vseh posredovalnih uradov, ki delajo za denar in starostno, invalidno in posmrtno zavarovanje delavcev.
dcu/zfaa •z o>. >z.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 10
JdUfcf* ihUcucban Uev. Z?V?
£*tfyco$ pt&daiapafUcia $ cef»e • Stalna valoma pafUcia t/seU ved!
KASTELIC
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
ALEKSANDROVA CESTA 9
PRITLIČJE LEVO
GLAVNO ZASTOPSTVO JMHk ZA SLOVE MIJO:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki v r h
Zastopstvo „Kuverie“ konfekcijske tovarne d. z o. z. v Ljubljani
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik!
KailovSka c. 2 Volarski pot 1
0 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih
Ivan Genussi
Ljubljana
Igriška ulica štev. 10
Telefon 22-67
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstvo ln pleskarstvo
t j;;-*
V»a dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Ali ste že naročeni na »Trgovski list“
Tovarna mohoza in vivaina d- J.
Grosuplje pri Ljubljani
Motvoz Grosuplje
domai slovenski izdelek -c- Svoji k svojimi
Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe o dobavi 300 lojpait in 150 litrov alkohola; do 24. junija t. 1. pa o dobavi ‘200 brezovih metel. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Dobava petroleja. Dne 12. junija t. 1. se bo vršila pri Initendanituri Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2400 litrov petroleja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pr: isti komandi.)
Dne 14. junija t. !. bo pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija o dobavi 24.300 kg petroleja; do 19. junija t. 1. pa o dobavi živil (zdrob, testenine, «o-čivje, grah, mast, olje, kis, čebula itd.). (Oglasa sta na vpogled v pisaimi Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja zakupa restavracije zrakoplovne pristaniščne postaje in oficirske menaže v oficirskem domu v Zemunu bo dne 12. junija t, 1. 'pri Komandantu 6. vazduhoplov-nega polka v Zemunu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. junija t- 1- ponudbe o dobavi razne železnine. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe o dobavi sode, metel, krtač, sidola, voska, kolo-fonije, smirkovega prahu, tirneža ifcdi
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe o dobavi 125 kub. metrov hrastovega lesa, 500 kg cinkove pločevine, 1050 kg cinkovih trakov, 2000 kg modre galice in 250 kg salmijaka v prahu. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Zveza mesarskih združenj
Težka kriza je zelo pritisnila tudi mesarje, kil so zato v obrambo svojih interesov ustanovili Zvezo mesarskih združenj. Ustanovni občni zbor nove zveze je bil v sredo dopoldne. Ustanovnega občnega zbora so se med drugim udeležili tudi podpredsednik Zbornice za TOI, zaslužni obrtniški prvobonitelj Ivan Rebek ter koiie. pristav Zbornice dr. Koce, ravnatelj mestne
klavnice Pestotnik, predsednik Okrožnega odbora združenja obrtnikov Pristov, zastopnik Obrtniškega društva Ij^lič, zastopnik zagrebških obrtnikov Kaurič ter drugi. V imenu banske uprave se je udeležil zbora, ki ga je vodil Fr. Zajec, dr. Šink, za mestno občino pa obč. svetovalec Urba-\ Vsi so zagotovili mesarjem svojo podporo.
0 težkem stanju mesarjev je poročal g. VVindischer iz Novga mesta, ki je med dru-
gini predlagal: Kmetom je treba /pomagati,, a tako, da ne bodo. oškodovani mesarji. Klanje živine po kmetih naj se prepove, enako naj se prepovedo >?peharske zadTU-ge«. Davki tlačijo mesarje v preveliki meri. V resoluciji, ki jo je prečita! g. Žan,	•
zahtevajo dalje mesarji, da se spremeni	I
§ 150. obrtnega zakona in da velja glede	1
cen načelo svobodne trgovine. Število va-	<
jencev treba omejiti in šele na 2 pomočni-	]
ka bi smel priti en vajenec. Glede delovne dobe naj hi se z ozirom na posebne razmere pri mesarjih uvedla le okvirna: dolo-1 1 čila. Zdravniška oskrba za vajence naj se I zboljša. Uvede naj se v nadaljevalnih šolah tudi praktičen pouk.
Ko so bila še soglasno potrjena pravila, je bil izvoljen širši odbor nove zveze, ki pomeni novo izpopolnitev obrtniške organizacije.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Sobota, dne 10. junija: Okenee. Red D. Nedelja, dne 11. junija: Tartuffe. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
Ponedeljek, dne 12. junija: Okence.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Sobota, dne 10. junija: Jim-Jill. Operetna premiera. Red C.
Nedelja, dne 11. juraija: Jim-Jill. Opereta. Izven.
Ponedeljek, dne 12. junija: Zaprto.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
PORCELAN
svetiljke — kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto — vse gospodinjske in gospodarske potrebščine — ORODJE za vse gospodarske in industrijske panoge — OKOVJE za stavbe in pohištva, PLOČEVINO, VSO ŽELEZNINO - NOSILKE — CEMENT - kompletne KOPALNICE in STRANIŠČNE NAPRAVE. — Železje in prvovrstne češke ploščice za zidane štedilnike — železne ŠTEDILNIKE od najpreprostejšega do najfinejšega, dobite pri
Bogdan Žilic
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 11, poleg Figovca
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji, porcelanom in steklenino
Na drobno!	Zahtevajte	ponudbe!	Na	debelo!
STEKLENINA