93Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
1
sUzana Todorović
izRazi za medčlOveške OdnOse, Občutke  
in člOvekOve lastnOsti v naRečnih idiOmih 
slovenske istRe
Cobiss: 1.01
Prispevek obravnava izbrane narečne izraze, s katerimi Istrani opisujejo medčloveške od-
nose, občutke in človekove lastnosti. Narečno izrazje je avtorica zapisala v Borštu, Drago-
nji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, Tinjanu, Sečovljah, Strunja-
nu, Kopru, Izoli in Piranu. Analiza besedišča šavrinsko ali rižansko govorečih Istranov je 
pokazala, da je večina zbranih izrazov – ki spadajo v pomensko polje čustva in občutki – 
romanskega izvora, maloštevilni pa so domači, tj. slovanskega/slovenskega izvora.
Ključne besede: slovensko istrsko narečje, istrskobeneško narečje, prevzemanje in izvor 
besed, slovenska Istra
Terms for Interpersonal Relations, Sensations, and Personal 
Characteristics in Dialects of Slovenian Istria
This article explores selected dialect terms used by Istrians to describe interpersonal rela-
tions, sensations, and personal characteristics. The dialect terms presented were compiled 
by the author in Boršt, Dragonja, Krkavče, Nova Vas nad Dragonjo, Padna, Sveti Peter, 
Tinjan, Sečovlje, Strunjan, Koper, Izola, and Piran. Lexical analysis revealed that most of 
the terms compiled, all of which belong to the semantic field of feelings and sensations, 
are of Romance origin. Moreover, a few terms were found for which the population of the 
Koper and Piran countryside know only the local Slovenian dialect word.
Keywords: Slovenian Istrian dialect, Istro-Venetian dialect, lexical borrowing, origin of 
words, Slovenian Istria
uvod
Narečno izrazje, prikazano v pričujočem prispevku, smo zbrali med razis kavami, 
ki so bile opravljene v slovenski Istri. Pri delu smo se oprli na dvojezično sloven-
sko-italijansko vprašalnico, ki zajema okoli 1500 vprašanj oziroma pojmov in med 
drugimi vključuje tudi razdelek oz. pomensko polje čustva in občutki. Omenjeno 
pomensko polje obsega 74 vprašanj, ki se nanašajo na medčloveške odnose, ob-
čutke, človekove lastnosti ipd. Iz pridobljenega narečnega gradiva je avtorica iz-
brala 22 izrazov,1 ki jih poznajo istrskoslovenski in istrskobeneški govorci. Njihov 
obstoj smo potrdili tudi v sosednjih, čakavskih govorih in pokazali prvi in zadnji 
vir izposoje. Obstoj leksemov in njihov izvor smo poiskali v ustreznih narečnih in 
etimoloških slovarjih.
Besedje romanskega izvora, ki je bilo zbrano v istrskobeneških raziskovalnih 
točkah, je v prispevku obravnavano kot avtohtono, tisto, zapisano v istrskosloven-
1 Narečne izraze smo zapisali s slovensko fonetično pisavo (Kenda-Jež 2011).
94 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
skih raziskovalnih točkah, pa z izjemo maloštevilnih besed slovanskega izvora kot 
prevzeto iz romanskih idiomov. Navajamo tudi odgovore, za katere informanti v 
vseh istrskoslovenskih raziskovalnih točkah poznajo le besede domačega (slovan-
skega/slovenskega) izvora.
Istrskoslovenske narečne izraze (šavrinske in rižanske) smo zbrali na 
koprskem in piranskem podeželju, in sicer v krajih Boršt, Dragonja, Krkavče, 
Nova vas nad Dragonjo, Padna, Sveti Peter in Tinjan, medtem ko smo istrskobene-
ške izraze zapisali v treh obalnih mestih slovenske Istre, v Kopru, Izoli in Piranu, 
ter v Sečovljah in Strunjanu. V istrskoslovenskih raziskovalnih točkah smo se z 
informanti pogovarjali v pogovorni slovenščini, v istrskobeneških pa v pogovorni 
italijanščini, saj nekateri informanti zelo slabo obvladajo slovenski jezik.
istRski naRečji
Narečne besede romanskega izvora v slovenskem istrskem narečju v prispevku 
prepoznavamo kot prevzete iz istrskobeneških govorov. Maloštevilni so izrazi, ki 
so bili prevzeti iz knjižne italijanščine. Istrskobeneško narečje je v slovenski Istri 
materni jezik avtohtono poseljenih Istranov romanskega izvora, ki živijo vzdolž 
obale in v neposrednem zaledju Kopra, Izole in Pirana. Do petdesetih let 20. stole-
tja, ko je prišlo do množičnega izseljevanja pripadnikov italijanske narodne skup-
nosti, je bila istrobeneščina splošni pogovarjalni jezik romanskih Istranov. Govor 
mesta Benetke je začel vplivati na vse istrske govore od 10. stoletja dalje, ko so 
začele Benetke navezovati gospodarske in prijateljske stike z istrskimi mesteci. 
V 13. stoletju, ko so si Benetke podredile tri obalna mesta slovenske Istre (Koper 
leta 1279, Izolo leta 1281 in Piran leta 1283), je postajal beneški jezikovni vpliv 
čedalje večji. Po letu 1420, ko je Serenissima (Beneška republika) prevzela oblast 
nad Istro, je istrobeneščina postala glavni jezik v Istri, v naslednjih stoletjih pa je 
nadomestila avtohtone istriotske govore in začela še odločneje prodirati na istrsko 
podeželje, med prebivalce slovanskega rodu. Če so slovensko govoreči domačini 
želeli kar koli postoriti v Kopru, Izoli, Piranu, Miljah ali Trstu, so se morali spora-
zumeti v romanskem narečju, ki so ga govorili v teh mestih. Šavrinke, ki so pogos-
to zahajale v mesta, da bi v domačih vaseh preživljale svoje družine, so v mestih 
prodajale mleko, jajca in zelenjavo ter za premožnejše meščanske družine prale 
in likale perilo. Domov so pogosto prinašale nove predmete in njihova romanska 
poimenovanja.
V slovenski Istri domačini ne govorijo enega istrskega narečja, temveč dve, 
in sicer slovensko istrsko narečje in istrskobeneško narečje. Prvo je materni je-
zik Istranov slovenskega rodu, ki živijo v zaledju štirih istrskih občin, drugo je 
materni jezik Istranov romanskega izvora, ki avtohtono bivajo vzdolž obalnega 
pasu slovenske Istre. Istrobeneščina je bila jezik prestiža in administracije, zato je 
besedišče tega narečja nenehno prodiralo v narečje slovenskega, pretežno podežel-
skega prebivalstva. V mestnem narečju – istrobeneščini – je, sodeč po raziskavah, 
2
95Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
ki smo jih opravili, le nekaj slovenizmov, na primer kˈluka ‘kljuka’, ˈpeṡterna ‘va-
ruška’, ̍baba ‘opravljivka’, paˈtok ‘potok’, γˈraja ‘živa meja’, mataˈvilṡ ‘motovilec’ 
(prim. Todorović 2016: 13–14).
Danes je istrskobeneško narečje v slovenski Istri pogovarjalni jezik še redkih 
avtohtonih Istranov romanskega izvora, ki živijo v krajih Piran, Portorož, Lucija, 
Strunjan, Seča, Sečovlje, Parecag, Dragonja, Izola (Dobrava pri Izoli, Jagodje), 
Bošamarin, Kampel, Šalara, Koper, Škocjan, Bertoki (Prade), Valmarin (del nase-
lja Spodnje Škofije), Ankaran, Barizoni, Kolomban, Cerej, Premančan in Hrvatini 
(Todorović 2015a: 52–53). Posamezni istrskobeneški narečni govori imajo svoje 
glasoslovne in morfološke značilnosti, ki pa se zaradi stapljanja narečnih različkov 
postopoma izgubljajo.
Istrobeneščino je smotrno proučevati tudi v istrskoslovenskem jezikovnem 
okolju, saj v besedišču Slovencev, ki so romansko izrazje sprejemali, obstajajo 
izrazi romanskega izvora, ki so jih avtohtoni mestni prebivalci že opustili. Za 
zgled vzemimo narečni izraz ˈzenso ‘soimenjak’, ki ga poznajo povsod v sloven-
ski Istri, na primer na Tinjanu in v Borštu ˈženso, v Krkavčah ˈzẹnso, v Novi vasi 
nad Dragonjo, v Dragonji in Svetem Petru ˈzenso, v Padni ˈžensọ (Todorović – 
Koštiál 2014: 61; Todorović 2015a: 95; 2015b: 67). Besedo poznajo tudi hrvaški 
čakavski govorci, na primer v Roveriji žȇnso (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 
341). Izraz je bil nedvomno sprejet iz nekega istrskobeneškega idioma. Najdemo 
ga v Rosamanijevem (istrsko)beneškem (VG 1002) in Boerijevem benečanskem 
Karta 1: Zahodna meja slovenskega istrskega narečja (Todorović 2015a: 54)
96 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
slovarju (Boerio 810). Zanimivo pa je, da ga istrskobeneški govorci, s katerimi 
smo se pogovarjali v Kopru, Izoli, Piranu, Sečovljah in Strunjanu, ne poznajo. 
Le en informant iz Pirana pomni, da je besedo ˈżẹnṡo uporabljala njegova babica 
(prim. Todorović 2016: 92). Iz navedenega lahko sklepamo, da se je v istrskobe-
neškem jezikovnem okolju izraz v zadnjih desetletjih izgubil, kot izposojenka pa 
je še znana med slovenskimi in hrvaškimi istrskimi govorci.
Slovensko istrsko narečje je obogateno z istrskobeneškim besedjem in šte-
vilnimi kalki. V letu 2014, ko smo proučevali strunjanski (istrskobeneški) nareč-
ni govor ter prepletanje istrskoslovenskega in šavrinskega besedja na Piranskem 
(prim. Todorović 2015a), nam je starejša domačinka povedala:
ˈUna ˈvolta ˈduta l’Iṡtrija parˈlava itaˈĺan … mi me riˈkordo ke mi ˈnona ṡe γaˈveva de parˈlar 
kalˈkoṡa kon kalkeˈduna e ke mi no doˈvevo ṡenˈtir, le parˈlava un żloˈvem, ma le parˈlava 
kel żloˈvem iṡtriˈjan, ke że tre paˈrole in itaˈĺan e do in żloˈvem ... E mi ṡaj ̍ volte mi miˈtevo 
a ˈridi … E aˈlora le diˈżeva: »ˈVara, ke la kaˈpiṡi!«
V prevodu:
Nekoč se je povsod v Istri govorilo italijansko. Če je moja babica s kakšno sovaščanko 
želela govoriti in ni hotela, da bi jo razumela, sta govorili neke vrste slovenščino, istrsko 
slovenščino, v kateri so tri besede italijanske in dve slovenski. Velikokrat sem se začela 
smejati in sta mi rekli: »Poglej, saj naju je razumela!« (Todorović 2015a: 41).
istRski izRazi za medčlOveške OdnOse, Občutke  
in člOvekOve lastnOsti teR njihOv izvOR
sitnost, nadloga/fastidio
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: fašˈtidijo, Dragonja: fašˈtio, Krkavče: fašˈtio, Nova vas nad Drago-
njo: fašˈtio, Padna: fȧšˈtio, Sveti Peter: fašˈtio, Tinjan: fəšˈtio
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: faṡˈtidjo, Izola: faṡˈtidjo, Piran: faṡˈtidjo, Sečovlje: faṡˈtidjo, Strunjan: 
faṡˈtidjo
Izraz fašˈtio, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra-
gonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 120; To-
dorović 2015a: 149; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) faštîdij 
‘nadloga, sitnost’ (Francetić 2015: 51). Sprejet je bil iz istr. ben. (Koper, Izola, 
Piran, Sečovlje, Strunjan) faṡˈtidjo (Todorović 2016: 170; 2015a: 149), prim. še 
istr. ben., beneč. in trž. it. fastidio (VG 361; Boerio 263; GDDT 226). Bošte-
ranski izraz fašˈtidijo lahko primerjamo s čak. (Funtana) fastîdjo (Selman 2006: 
29), kar ustreza knj. it. fastidio (ZING – CD-ROM). Zadnji vir besede je lat. 
fastīdiu(m) ‘gnus’ (REW 3217) iz făstus ‘ošabnost’ in taediu(m) ‘gnus, odpor’ 
(REW 8522).
3
3.1
97Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
ljubosumje/gelosia
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: ẹloˈžija, Dragonja: ẹloˈžija, Krkavče: iloˈžijå, Nova vas nad Drago-
njo: iloˈžija, Padna: ilọˈžija, Sveti Peter: iloˈžija, Tinjan: eloˈžija
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: żeloˈżija, Izola: żeloˈżija, Piran: ǧeloˈżija, Sečovlje: ǯeluˈżija, Strunjan: 
ǯeluˈżija
Leksem ẹloˈžija, zapisan v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra-
gonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 123; 
Todorović 2015a: 152; 2015b: 126), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) 
jeložȉja ‘ljubosumje’ (Francetić 2015: 78), čak. (Roverija) đelozȉja (Kalčić – 
Filipi – Milovan 2014: 71). Prevzet je iz istr. ben. gelosia ‘ljubosumje’ (VG 
428), prim. beneč. gelosia in zelozia (Boerio 302, 809), istr. ben. (Koper, Izola) 
żeloˈżija, (Piran) ǧeloˈżija, (Sečovlje, Strunjan) ǯeluˈżija ‘ljubosumje’ (Todo-
rović 2016: 174; 2015a: 152) in knj. it. gelosia (ZING – CD-ROM), kar izha-
ja iz pridevnika geloso ‘ljubosumen’. Beseda izhaja iz cerkvenega lat. izraza 
zelōsu(m) ‘gorečnost, vnema’, ki je pozna prilagoditev učenega izraza zelōtes 
in zelōtypys ‘poln goreče ljubezni’ (DELI – CD-ROM), ki izhaja iz istopomen-
skega gr. zelus ‘vnema’ (REW 9614).
razvada/vizio
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: ˈvicjo, Dragonja: ˈvicjọ, Krkavče: ˈvicjo, Nova vas nad Dragonjo: ˈvicjọ, 
Padna: ˈvicjọ, Sveti Peter: ˈvicjo, Tinjan: ˈvicjo
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ˈviṡjo, Izola: ˈviṡjo, Piran: ˈviṡjo, Sečovlje: ˈviṡjo, Strunjan: ˈviṡjo
Narečni izraz ˈvicjo, ki ga uporabljajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi 
nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru, Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 123; 
Todorović 2015a: 152; 2015b: 126) in ga lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) 
vîcij ‘razvada’ (Francetić 2015: 304), čak. vȋcija (Kalčić – Filipi – Milovan 
2014: 313), je najverjetneje izposojen iz istr. ben. vizio ‘razvada’ (VG 1232), 
prim. trž. it. in beneč. vizio (GDDT 789; Boerio 798) in knj. it. vizio ‘razvada’ 
(ZING – CD-ROM). V istrskobeneških točkah smo zabeležili (Koper, Izola, Pi-
ran, Sečovlje, Strunjan) ˈviṡjo (Todorović 2016: 174; 2015a: 152). Zadnji vir 
besede je lat. vĭtiu(m) ‘telesna hiba’, kasneje je beseda označevala napako na 
splošno (DELI – CD-ROM).
sramota/vergogna
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: vərˈγońa, Dragonja: vərˈγońa, Krkavče: verˈγọńå, Nova vas nad Drago-
njo: vərˈγońa, Padna: verˈγońa, Sveti Peter: sˈran, vərˈγońa, Tinjan: sraˈmota
3.2
3.4
3.3
98 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: verˈγọńa, Izola: verˈγọńa, Piran: verˈγọńa, Sečovlje: verˈγońa, Strunjan: 
verˈγọńa
Besedo verˈγońa, ki jo poznajo v Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, 
Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 150; 
2015b: 124), lahko povežemo s hrv. čak. vergonja ‘sram, sramota’ (Selman 
2006: 74). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 
verˈγọńa ‘sramota’ (Todorović 2016: 171; 2015a: 150), prim. istr. ben., trž. it., 
beneč. in knj. it. vergogna ‘sram, sramota’ (VG 1213; Boerio 788; ZING – CD
-ROM). Beseda izvira iz lat. vĕrēcŭndia(m) ‘skromnost, spoštovanje, sram’.
trma/caparbietà, ostinatezza
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: fišacˈjon, Dragonja: fišacˈjon, Krkavče: fišacˈjon, Nova vas nad Dra-
gonjo: fišacˈjọn, Padna: fišacˈjọn, Sveti Peter: fišacˈjọn, Tinjan: ˈtərma
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: fa de ˈteṡta ˈṡuwa (3. os. ed.) ‘dela po svoje’, Izola: fa de ˈteṡta 
ˈṡuwa (3. os. ed.) (‘dela po svoje’, dobesedno ‘dela iz svoje glave’), Piran: 
fiṡaṡˈjọn, duˈrẹṡa de kaˈratere ‘težek značaj’, Sečovlje: żẹ teṡˈtardo (3. os. 
ed.) ‘je trmast’, Strunjan: ˈela żẹ teṡˈtarda (3. os. ed.) ‘ona je trmasta’, fa de 
ˈteṡta ˈṡua ‘dela po svoje’
Leksem fišacˈjon, ki ga uporabljajo v Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago-
njo, Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 120; Todorović 2015a: 
149; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) fišacjuon (Francetić 
2015: 54). Gre za izposojenko iz beneč. fissazion ‘fiksna ideja’ (Boerio 275), 
prim. trž. it. fisazion ‘fiksacija, fiksna ideja’ (GDDT 237), prim. istr. ben. fi-
ssassion (VG 383), istr. ben. (Piran) fiṡaṡˈjọn ‘trma’ (Todorović 2016: 179) in 
knj. it. fisazione ‘fiksna ideja’ (ZING – CD-ROM). V istrskobeneških točkah 
slovenske Istre smo (razen v Piranu) zapisali predvsem opisne odgovore za 
vprašani pojem, na primer fa de ˈteṡta ˈṡuwa (3. os. ed.) ‘dela po svoje’ in ˈela 
żẹ teṡˈtarda (3. os. ed.) ‘ona je trmasta’. Izposojenka fišacˈjon izhaja iz lat. fīxus 
‘čvrst, nepremičen’ (REW 3337), part. perf. od fīgere ‘utrditi’ (DELI – CD-
-ROM).
pogum/coraggio
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: kọˈraja, Dragonja: kuˈrajo, Krkavče: kọˈråjo, Nova vas nad Dragonjo: 
koˈrajo, Padna: koˈrajo, Sveti Peter: koˈrajo, Tinjan: koˈrajo
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: koˈrajo, Izola: koˈrajo, Piran: koˈrajo, Sečovlje: koˈrajo, Strunjan: 
koˈrajo
3.5
3.6
99Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
Besedo koˈrajo, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 124; 
Todorović 2015a: 153; 2015b: 126), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) kurȁjo 
‘pogum’ (Francetić 2015: 112), čak. (Roverija) kurȁj (Kalčić – Filipi – Milovan 
2014: 135) in čak. (Funtana) kuràj (Selman 2006: 43). Prevzeta je iz istr. ben. 
(Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) koˈrajo ‘pogum’ (Todorović 2016: 175; 
2015a: 149), prim. istr. ben. coraio (Manzini – Rocchi 54), istr. ben., beneč. cora-
gio (VG 249; Boerio 196) in knj. it. coraggio (ZING – CD-ROM). Po REW (2217) 
je beseda tvorjenka iz lat. cŏr ‘srce’, po DELI-ju pa izhaja prov. coratge ‘srce’ iz 
vulg. lat. besede corāticu(m), izpeljane iz cŏr (DELI – CD-ROM).
izgovor/scusa
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: šˈkyžńa, Dragonja: šˈkyžńa, Krkavče: šˈkyžńå, Nova vas nad Dragonjo: 
šˈkyžńa, Padna: šˈkyžńa, Sveti Peter: šˈkyžńa, Tinjan: šˈkuža
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ṡˈkuża, Izola: ṡˈkuża, Piran: ṡˈkuża, Sečovlje: ṡˈkuża, Strunjan: ṡˈkuża
Leksem šˈkyžńa smo zabeležili v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago-
njo, Padni in Svetem Petru, na Tinjanu pa šˈkuža (Todorović – Koštiál 2014: 122; 
Todorović 2015a: 151; 2015b: 125). Izraz šˈkuža, ki ga lahko povežemo s hrv. čak. 
(Boljun, Roverija) škûža ‘izgovor’ (Francetić 2015: 270; Kalčić – Filipi – Milovan 
2014: 272), je prevzet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) ṡˈkuża 
‘izgovor’ (Todorović 2016: 172; 2015a: 151), prim. istr. ben. scuʃa ‘opravičilo, iz-
govor’ (VG 991), beneč. scusa (Boerio 638) in trž. it. scuṣa ‘opravičevanje, izgovor’ 
(GDDT 606). Beseda izvira iz lat. glagola excusāre ‘opravičiti’ (DELI – CD-ROM).
jeza/rabbia
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: ˈrabja, Dragonja: ˈrabja, Krkavče: sȧ rabˈjån (sed., 1. os. ed.) ‘jezim se’, 
Nova vas nad Dragonjo: ˈrabja, Padna: ˈrabja, Sveti Peter: ˈrabja, Tinjan: ˈjeza
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ˈrabja, Izola: ˈrabja, ˈbile, Piran: inaneˈmeo, rabjoˈżeṡo, Sečovlje: 
ˈrabja, ˈfota de ˈrabja, Strunjan: ˈfota
Izraz ˈrabja, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, 
Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 122; Todorović 2015a: 152; 
2015b: 125), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) râbija (Francetić 2015: 223). 
Prevzet je iz istr. ben. (Koper, Izola, Sečovlje) ˈrabja (Todorović 2016: 173; Todo-
rović 2015a: 152), prim. istr. ben., trž. it. in beneč. rabia ‘jeza, veliko razočaranje’ 
(VG 851; GDDT 505; Boerio 548), knj. it. rabbia ‘sila, pobesnelost, besnenje’ 
(ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat răbia(m) ‘jeza, bes’ (REW 6980) iz klas. 
lat. răbie(m) (DELI – CD-ROM).
3.8
3.7
100 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
hudobija/cattiveria
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: katiˈverja, Dragonja: katiˈverja, Krkavče: katẹˈverjå, Nova vas nad Dra-
gonjo: katiˈverja, Padna: kȧtiˈverja, Sveti Peter: kȧtiˈverja, Tinjan: kətẹˈverja
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: katiˈverja, Izola: katiˈverja, Piran: katiˈverja, Sečovlje: katiˈverja, 
Strunjan: katiˈverja
Besedo katiˈverja, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 123; To-
dorović 2015a: 152; 2015b: 125), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) kativierija 
‘hudobija, zloba’ (Francetić 2015: 89), čak. (Roverija) kativȇrija (Kalčić – Filipi – 
Milovan 2014: 113), čak. (Funtana) kativîerja (Selman 2006: 39). Beseda ustreza 
istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) katiˈverja (Todorović 2016: 174; 
2015a: 152), istr. ben., beneč. cativeria ‘hudobija, zloba’ (VG 191; Boerio 149) in 
knj. it. cattiveria ‘hudobija, hudobnost, zloba’ (ZING – CD-ROM). Izpeljana je iz 
istr. ben. pridevnika cativo ‘hudoben, zloben’ (VG 190), ki izvira iz lat. captivu(m) 
‘ujet’ (REW 1663; DELI – CD-ROM) iz căpere ‘vzeti’ po vzoru lat. krščanske 
besedne zveze captīvu(m) diăboli ‘hudičev zapornik’ (DELI – CD-ROM).
spoštovanje/rispetto
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: rišˈpeto, Dragonja: rišˈpẹto, Krkavče: rišˈpẹto, Nova vas nad Dragonjo: 
rišˈpẹto, Padna: rišˈpẹtọ, Sveti Peter: rišˈpẹto, Tinjan: rẹšˈpẹto
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ṡˈtima, riṡˈpeto, Izola: ṡˈtima, riṡˈpeto, Piran: reṡˈpeto, riṡˈpeto, Sečov-
lje: riṡˈpeto, Strunjan: riṡˈpeto, ṡˈtima
Izraz rišˈpẹto, ki smo ga zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 122; 
Todorović 2015a: 151; 2015b: 124), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun, Ro-
verija) rišpȅt ‘spoštovanje’ (Francetić 2015: 234; Kalčić – Filipi – Milovan 
2014: 235). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 
riṡˈpeto (Todorović 2016: 172; 2015a: 151), istr. ben., trž. it., beneč. rispe-
to ‘spoštovanje’ (VG 886; GDDT 528; Boerio 577) in knj. it. rispetto (ZING 
– CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. rĕspĕctus ‘obzirnost, obzir’ (REW 7245) 
(DELI – CD-ROM), ki je part. perf. gl. respectāre ‘ozirati se, gledati nazaj’ 
(DELI – CD-ROM).
nagajanje/dispetto
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: dišˈpetẹ (mn.), Dragonja: dišˈpẹto, Krkavče: dišˈpẹto, Nova vas nad 
Dragonjo: dišˈpeto, Padna: dišˈpẹtọ, Sveti Peter: dišˈpẹto, Tinjan: dẹšˈpẹt
3.9
3.10
3.11
101Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: diṡˈpeto, Izola: diṡˈpeto, Piran: diṡˈpeto, deṡˈpeto, Sečovlje: diṡˈpẹto, 
Strunjan: diṡˈpeto
Besedo dišˈpẹto, ki smo jo slišali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra-
gonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 121; Todo-
rović 2015a: 150; 2015b: 124), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) dešpȅt ‘na-
gajanje’ (Francetić 2015: 36), čak. (Roverija) dišpȅt (Francetić 2015: 234; Kalčić – 
Filipi – Milovan 2014 2014: 63), čak. (Funtana) dišpèt (Selman 2006: 26). Izraz 
ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) diṡˈpeto (Todorović 2016: 
171; 2015a: 150), beneč. despeto (Boerio 232), istr. ben., trž. it. dispeto (VG 319; 
GDDT 207–208) in knj. it. dispetto ‘nagajanje’ (ZING – CD-ROM). Zadnji vir 
besede je lat. dēspĕctus ‘prezir, zaničevanje’ (REW 2598; DELI – CD-ROM), ki je 
part. perf. od gl. despĭcere ‘gledati zviška’ (DELI – CD-ROM).
prepir, zdraha/baruffa
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: baˈrufa, Dragonja: baˈrufa, Krkavče: baˈrufå, Nova vas nad Dragonjo: 
baˈrufa, Padna: baˈrufa, Sveti Peter: baˈrufa, Tinjan: baˈrufa
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: baˈrufa, Izola: baˈrufa, Piran: ̍radeγo, radeˈγeo, baˈrufa, baruˈfada, Sečo-
vlje: baˈrufa, Strunjan: baˈrufa
Izraz baˈrufa, ki smo ga zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago-
njo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 121; Todorović 
2015a: 150; 2015b: 123), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun, Roverija) barȕfa ‘pre-
pir’ (Francetić 2015: 8; Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 29), čak. (Funtana) barùfa 
(Selman 2006: 17). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 
baˈrufa (Todorović 2016: 171; 2015a: 150), istr. ben., trž. it. in beneč. barufa (VG 
71; GDDT 58; Boerio 66) in knj. it. baruffa (ZING – CD -ROM). Beseda izhaja iz 
langob. *biroufan ‘prepirati se, tepsti se’ (REW 1116; DELI – CD-ROM).
nevšečnost, neprijetnost/dispiacere
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: dišpjaˈcer, Dragonja: dišpjaˈcer, Krkavče: dišpjaˈcer, Nova vas nad 
Dragonjo: dišpjaˈcer, Padna: dišpjaˈcẹr, Sveti Peter: dišpjaˈcẹr, Tinjan: 
dẹšpjəˈcẹr
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: diṡˈpjaṡer, Izola: diṡˈpjaṡer, Piran: diṡˈpjaṡẹr, deṡˈpjaṡẹr, Sečovlje: 
diṡˈpjaṡer, Strunjan: diṡˈpjaṡer
Izraz dišpjaˈcer, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Drago-
njo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 121; Todorović 
3.13
3.12
102 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
2015a: 151; 2015b: 124), ustreza trž. it. dispiazer (GDDT 208), prim. trž. it., istr. 
ben. dispiaʃer, dispiaser (GDDT 208; VG 3199), istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Se-
čovlje, Strunjan) diṡˈpjaṡer (Todorović 2016: 171; 2015a: 151), knj. it. dispiacere 
‘neprijetnost, nevšečnost, tegoba’ (ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz vulg. lat. 
displacēre ‘ne biti všeč’, sest. iz dis- ‘ne’ in placēre ‘všeč biti’ (DELI – CD-ROM).
neumen, bedast/stupido
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: šˈtupidọ, Dragonja: ṡˈtupido, Krkavče: šˈtupidọ, Nova vas nad Drago-
njo: šˈtupidọ, Padna: šˈtupidọ, Tinjan: ˈšempjəst
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ṡˈtupido, inṡenpˈja, baˈuko, banbeˈlọn, ˈbanbele, baˈkuko, ˈmona, ˈmo-
neγa, panpaˈluγo, ˈṡenpjo, ṡenpˈjoldo, ṡˈturlo, ṡturˈloto, tanˈburo, Izola: ṡˈtupi-
do, ˈtọnko, berˈtoldo, ˈṡempjo, inṡenpˈja, baˈuko, ˈńeńo, ṡtroˈfal, tanaˈna, biˈże-
ne, taˈneko, donˈdọn, Piran: ṡˈtupido, ṡenpˈjado, inṡenpˈjado, ṡenpˈjoldo, baˈ-
joko, Sečovlje: ṡˈtupido, ińoˈrante, inṡempˈjado, Strunjan: ṡˈtupido, ińoˈrante, 
inṡempˈjado, ṡerveˈloto
Izraz šˈtupido, ki je bil zapisan v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra-
gonjo, Padni, Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 124; Todorović 2015a: 
153; 2015b: 126), lahko primerjamo s hrv. čak. (Roverija) štȕpido ‘neumen, 
bedast’ (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 279). Beseda ustreza istr. ben. (Koper, 
Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) ṡˈtupido (Todorović 2016: 175; 2015a: 153), 
istr. ben. in trž. it. stupido ‘neumen’ (VG 114; GDDT 702) in knj. it. stupido 
(ZING – CD-ROM). Beseda izvira iz lat. stupēre ‘zmesti, osupniti, začuditi’ 
(DELI – CD-ROM). 
Tinjanski izraz ̍ šempjəst (prim. ESSJ IV, 31) je hibridni izraz, ki je bil tvorjen 
iz izposojenke iz istr. ben. (Koper, Izola) ̍ ṡempjo, prim. istr. ben. sempio (VG 999) 
in knj. it. scempio ‘neumen, bedast, prismuknjen’ (ZING – CD-ROM).
zadovoljen, vesel/contento
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: konˈtent, Dragonja: kọnˈtent, Krkavče: kunˈtent, vaˈse, Nova vas nad 
Dragonjo: konˈtent, Padna: konˈtẹnt, Sveti Peter: konˈtẹnt, Tinjan: konˈtẹnt
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: konˈtento, Izola: konˈtẹnto, Piran: konˈtẹnto, Sečovlje: konˈtẹnto, 
Strunjan: konˈtẹnto
Leksem konˈtẹnt, ki ga uporabljajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 121; To-
dorović 2015a: 150; 2015b: 124), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) kontient ‘za-
dovoljen’ (Francetić 2015: 99), čak. (Roverija) kuntȅnat (Kalčić – Filipi – Milovan 
3.14
3.15
103Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
2014: 135), čak. (Funtana) kuntènat (Selman 2006: 43). Izraz je prevzet iz istr. ben. 
(Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) konˈtẹnto (Todorović 2016: 171; 2015a: 
150), prim. istr. ben. contento (VG 244; Boerio 191; GDDT 171). Meyer-Lüb-
ke (REW 2128) izvaja besedo iz lat. contĕntu(s) ‘zadovoljen’, Cortelazzo in Zolli 
pa pravita, da je izraz contĕntu(m) part. perf. glagola continēre ‘zadrževati znotraj 
meja’ (DELI – CD-ROM).
jezen/arrabbiato
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: rabˈjan, Dragonja: rabˈjan, Krkavče: ˈrȧbjan, Nova vas nad Dragonjo: 
rabˈjan, Padna: rȧbˈjan, Sveti Peter: rabˈjan, Tinjan: ˈjezən
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: rabˈja, Izola: rabˈja, Piran: rabˈjado, Sečovlje: rabˈjado, Strunjan: 
rabˈjado
Izraz rabˈjan, ki ga poznajo v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 122; Todorović 
2015a: 151; 2015b: 125), lahko primerjamo s hrv. čak. (Roverija) rabijȃn ‘je-
zen’ (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 227), čak. (Boljun) rabijȃtan (France-
tić 2015: 223). Beseda je prevzeta iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, 
Strunjan) rabˈja, rabˈjado (Todorović 2016: 173; 2015a: 151), prim. istr. ben., 
trž. it., beneč. rabià ‘jezen’ (VG 851; GDDT 505; Boerio 548), knj. it. arrabbiato 
(ZING – CD -ROM).
Zadnji vir besede je lat. răbia(m) ‘jeza, bes’ (REW 6980) iz klas. lat. răbi-
e(m). Slovenski izraz je hibridna beseda, tvorjena iz romanske osnove rabj- in 
domače pripone -an.
neiskren/falso
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: lažˈńi, sliˈpar, Dragonja: ˈfälš, Krkavče: ˈfålš, lȧžˈni, Nova vas nad 
Dragonjo: ˈfalš, Padna: ˈfalš, Sveti Peter: ˈfalš, läžˈńi, Tinjan: ˈfalšo
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ˈfalṡo, Izola: ˈfalṡo, Piran: ˈfalṡo, bużˈjaro, Sečovlje: ˈfalṡo, Strunjan: 
ˈfalṡo, bużˈjaro
Besedo ˈfalš smo zapisali v Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dragonjo, Padni, 
Svetem Petru, na Tinjanu pa ˈfalšo (Todorović – Koštiál 2014: 120; Todorović 
2015a: 150; 2015b: 123). Izraz, ki ga lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) fȁlas 
‘neiskren’ (Francetić 2015: 509), je izposojen iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, 
Sečovlje, Strunjan) ˈfalṡo (Todorović 2016: 170; 2015a: 150), prim. istr. ben., trž. 
it., beneč. in knj. it. falso (VG 353; GDDT 223; Boerio 257; ZING – CD-ROM). 
Zadnji vir besed je lat. fălsu(m), ki izhaja iz făllere ‘goljufati, varati’ (DELI – 
CD -ROM).
3.16
3.17
104 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
nergač/brontolone
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: brontọˈlon, Dragonja: brontoˈlon, Krkavče: brọntoˈlọn, Nova vas nad 
Dragonjo: brontọˈlon, Padna: brọntuˈlọn, Sveti Peter: brontuˈlọn, Tinjan: 
brəntəˈlọn
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: brontoˈlọn, Izola: brontoˈlọn, Piran: brontoˈlọn, brontoˈlọm, Sečovlje: 
brontoˈlon, Strunjan: brontoˈlọm
Besedo brontoˈlon, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 121; To-
dorović 2015a: 150; 2015b: 123), lahko povežemo s hrv. čak. (Boljun) brontuluon 
‘nergač’ (Francetić 2015: 18), čak. (Roverija) brontuljȏn (Kalčić – Filipi – Milo-
van 2014: 40). Izraz je prevzet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 
brontoˈlọn (Todorović 2016: 170; 2015a: 150), prim. trž. it., beneč. brontolon ‘ner-
gač’ (Boerio 102; GDDT 95), knj. it. brontolone (ZING – CD-ROM). Navedeno 
izhaja iz istr. ben. glagola brontolar (VG 120; Todorović 2016: 113). Izraz je 
onomatopejski in ima grški izvor (DELI – CD -ROM).
klepetulja/chiacchierona
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: ćakuˈlọna, Dragonja: ćakuˈlona, Krkavče: ćakuˈlọnå, klapaˈticå, Nova 
vas nad Dragonjo: ćakọˈlona, Padna: klȧpȧˈtyĺa, Sveti Peter: ćakuˈlọna, Ti-
njan: klepeˈtyla
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ċakoˈlọna, Izola: ċakoˈlọna, Piran: ċakoˈlọna, Sečovlje: ċakoˈlọna, 
linγaˈṡọna, Strunjan: ċakoˈlọna, linγaˈṡọna
Izraz ćakuˈlọna, ki smo ga slišali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad Dra-
gonjo in Svetem Petru (Todorović – Koštiál 2014: 61; Todorović 2015a: 95; 2015b: 
66), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) čakuluona ‘klepetulja’ (Francetić 2015: 
31), čak. (Roverija) čakulȏna (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 51). Leksem je prev-
zet iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) ċakoˈlọna (Todorović 2016: 
91; 2015a: 95), prim. istr. ben., trž. it. ciacolona ‘klepetulja’ (VG 207; GDDT 147), 
beneč. chiacolon, chiacolona (Boerio 163). Izraz je izpeljan iz ciacola, ciacula 
‘čenča’ (VG 207), ki ima najverjetneje onomatopejsko osnovo klakk ‘ploskniti, po-
kati, klepetati, čebljati’ (REW 4705; Todorović 2015b: 145).
prebrisan/furbo
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: ˈfurbast, Dragonja: ˈfurbọ, ˈfurbäst, Krkavče: ˈfurbo, ˈfurbast, Nova 
vas nad Dragonjo: ˈfurbo, ˈfurbȧst, Padna: ˈfurbo, ˈfurbȧst, Sveti Peter: ˈfurbo, 
ˈfurbäst, Tinjan: ˈfurbo
3.19
3.18
3.20
105Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ˈfurbo, żˈγajo, żˈvejo, Izola: ˈfurbo, żˈγajo, Piran: ˈfurbo, żˈγajo, żˈγajoto, 
maleˈńażo, Sečovlje: ˈfurbo, maliˈńożo, ˈmerlo, Strunjan: ˈfurbo
Izraza ˈfurbo ali ˈfurbast, ki smo ju slišali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi 
nad Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 121; 
Todorović 2015a: 150; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) fũrbas 
‘prebrisan’ (Francetić 2015: 80), čak. (Roverija) fȗrbo (Kalčić – Filipi – Milovan 
2014: 80). Izraz je izposojen iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 
ˈfurbo (Todorović 2016: 170; 2015a: 150), prim. istr. ben., trž. it., beneč., knj. it. 
furbo ‘prebrisan’ (VG 412; GDDT 253; Boerio 291; ZING – CD-ROM).
Meyer-Lübke meni, da beseda izvira iz germ. fŭrbjan ‘čistiti’, Cortelazzo in 
Zolli pa, da beseda še nima jasnega izvora in da je v italijanski jezik prišla s posre-
dovanjem fr. fourbe ‘tat’ (DELI – CD-ROM).
Narečna različica ˈfurbast je hibridna beseda, tvorjena iz romanske samostal-
niške osnove furb- in domače pridevniške pripone -ast.
pravičen/giusto
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: ˈjušt, Dragonja: je pˈrä, Krkavče: ˈjyšt, Nova vas nad Dragonjo: on jȧ 
pˈra, Padna: ˈjyšt, Sveti Peter: je pˈrä, Tinjan: pošˈten
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: ˈjuṡto, per ben, a ˈpoṡto, puˈlito, Izola: ˈżuṡto, per bẹn, Piran: ˈżušto, 
ˈjuṡto, ˈǯuṡto, Sečovlje: ˈǯuṡto, Strunjan: ˈǯuṡto
Leksem ˈjušt, ki smo ga zapisali v Borštu, Krkavčah in Padni (Todorović – Koštiál 
2014: 123; Todorović 2015a: 153; 2015b: 126), lahko primerjamo s hrv. čak. (Bo-
ljun, Roverija) jȕšt ‘pošten, iskren, pravičen’ (Kalčić – Filipi – Milovan 2014: 103; 
Francetić 2015: 80). Prevzet je iz istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Sečovlje, Strunjan) 
ˈjuṡto (Todorović 2016: 174; 2015a: 153), istr. ben., trž. it. iusto, giusto (VG 412; 
GDDT 271, 317), beneč. in knj. it. giusto (Boerio 309; ZING – CD-ROM). Beseda 
izvira iz lat. jūstus ‘pravičen’ (REW 4635; DELI – CD-ROM).
radoveden/curioso
Istrskoslovenske raziskovalne točke
Boršt: kurˈjoš, Dragonja: kurˈjoš, Krkavče: kurˈjọš, Nova vas nad Dragonjo: 
kurˈjoš, Padna: kurˈjoš, Sveti Peter: kurˈjoš, Tinjan: kərˈjožo
Istrskobeneške raziskovalne točke
Koper: frakaˈnapa, żbiṡiˈγin, Izola: kurˈjọżo, Piran: kurˈjọżo, Sečovlje: kurˈ-
jożo, Strunjan: kurˈjożo
Besedo kurˈjožo, ki smo jo zapisali v Borštu, Dragonji, Krkavčah, Novi vasi nad 
Dragonjo, Padni, Svetem Petru in na Tinjanu (Todorović – Koštiál 2014: 120; 
3.21
3.22
106 Suzana Todorović  IzrazI za medčloveške odnose, občutke In človekove lastnostI ...
Todorović 2015a: 149; 2015b: 123), lahko primerjamo s hrv. čak. (Boljun) ku-
rijuoš ‘radoveden’ (Francetić 2015: 112), čak. (Roverija) kurijȏž (Kalčić – Fili-
pi – Milovan 2014: 136). Izraz je izposojen iz istr. ben. (Izola, Piran, Sečovlje, 
Strunjan) kurˈjożo (Todorović 2016: 170; 2015a: 149), prim. istr. ben. curios (VG 
282), beneč., knj. it. curioso (Boerio 214; ZING – CD-ROM). Beseda izhaja iz lat. 
curiōsu(m) ‘tisti, ki za nekaj skrbi’ iz lat. cūra ‘skrb’ (DELI – CD-ROM).
sklep
V prispevku je bilo raziskano pomensko polje čustva in občutki, ki zajema izraze, ki 
se nanašajo na medčloveške odnose, občutke, človekove lastnosti ipd. Z istrskoslo-
venskimi in istrskobeneškimi narečnimi govorci, ki živijo v slovenski Istri, smo se 
pogovarjali o 74 pojmih, ki se umeščajo v omenjeno pomensko polje. Iz pridobljene-
ga gradiva smo izbrali 22 narečnih izrazov in jih proučili.
Zapisano slovensko istrsko besedje in priložene etimološke razlage kažejo, da 
je večina narečnih besed prevzetih iz istrobeneščine. Pogosto je romanska beseda 
zastopana v vseh istrskoslovenskih krajih. Romanski izraz za besedo ‘pošten’ je v slo-
venski Istri nekoliko slabše zastopan, pogosto smo namreč slišali odgovore domačega 
izvora, na primer v Dragonji je pˈrä, v Novi vasi nad Dragonjo on jȧ pˈra, v Svetem 
Petru je pˈrä, na Tinjanu pošˈten. Romanski različici za omenjeni pojem ˈjušt in ˈjyšt 
smo zapisali le v Borštu in Padni. Na Tinjanu je v nekaterih primerih uporabljana 
izključno domača beseda, na primer pošˈten, klepeˈtyla, ˈjezən, ˈjeza, ˈtərma, sraˈmota. 
Nekaj je tudi takih primerov, ko v vasi obstajata domači in romanski narečni izraz, 
npr. v Krkavčah ćakuˈlọnå in klapaˈticå ‘klepetulja’, kunˈtent in vaˈse ‘vesel’, ˈfålš in 
lȧžˈni, v Svetem Petru ˈfalš in läžˈńi ‘neiskren’.
Analiza celotnega gradiva iz omenjenega pomenskega polja je pokazala tudi, 
da slovenski istrski govorci za nekatere pojme uporabljajo – v vseh raziskovalnih 
točkah – izključno domače narečne besede. Za pojem žalosten/triste smo slišali v 
Borštu ˈžaloston, v Dragonji ˈžalostän, v Krkavčah ˈžålostan, v Novi vasi nad Dra-
gonjo ˈžalostȧn, v Padni ˈžalostȧn, v Svetem Petru ˈžalostän, na Tinjanu ˈžaləstən 
(Todorović – Koštiál 2014: 121; Todorović 2015a: 151; 2015b: 124); za pojem 
skopuški/avaro smo zapisali v Borštu sˈtišńȧn, v Dragonji šˈtišńen, v Krkavčah šˈ-
tišńen, v Novi vasi nad Dragonjo šˈtišńȧn, v Padni šˈtišńen, v Svetem Petru šˈtišńen, 
na Tinjanu sˈtišńen (Todorović – Koštiál 2014: 120; Todorović 2015a: 149; 2015b: 
123); za pojem obljubiti/promettere smo zabeležili v Borštu ọˈbaćat, v Dragonji 
uˈbäćät, v Krkavčah ọˈbȧćat, v Novi vasi nad Dragonjo uˈbȧćȧt in ubˈlybet, v Padni 
uˈbȧćȧt, v Svetem Petru uˈbäćät in ubˈĺubət, na Tinjanu obˈlybẹt (Todorović – 
Koštiál 2014: 92; Todorović 2015a: 153; 2015b: 126); za pojem laž/bugia smo 
slišali v Borštu slipaˈrija, v Dragonji me je sluˈparu (pret., 3. os. ed.), v Krkavčah 
slipaˈrijå, v Novi vasi nad Dragonjo slipaˈrija, v Padni sləpȧˈrija, v Svetem Petru 
sləpaˈrija, na Tinjanu slẹpəˈrija (Todorović – Koštiál 2014: 123; Todorović 2015a: 
152; 2015b: 125); za pojem dobrota/bontà smo zapisali v Borštu dobˈrọta, v Dra-
4
107Jezikoslovni zapiski 22  2016  2
gonji dobˈruta, v Krkavčah dobˈrutå, v Novi vasi nad Dragonjo dobˈruta, v Padni 
dobˈruta, v Svetem Petru dọbˈruta, na Tinjanu dəbˈruta (Todorović – Koštiál 2014: 
123; Todorović 2015a: 152; 2015b: 125).
Iz besedja romanskega izvora lahko razberemo načine prevzemanja izrazov 
v slovensko istrsko narečje. Besede oziroma fonemi so prilagojeni fonetičnemu in 
morfološkemu sistemu narečnega govora, ki je besedo sprejel. Veliko je primerov 
apokope, ki je ponekod že romanska, na primer istr. ben. curios, ali pa slovenska, 
na primer na Tinjanu dẹšˈpẹt za istr. ben. izraz diṡˈpeto ‘nagajanje’; v Borštu in 
Novi vasi nad Dragonjo konˈtent, v Dragonji kọnˈtent, v Krkavčah kunˈtent, v Padni 
konˈtẹnt, v Svetem Petru konˈtẹnt in na Tinjanu konˈtẹnt za istr. ben. besedo konˈten-
to ‘vesel’; v Borštu ˈjušt, v Krkavčah ˈjyšt za istr. ben. besedo ˈjuṡto ‘pravičen’.
Na koprskem in piranskem podeželju smo zapisali tudi nekaj hibridnih besed, 
ki so sestavljene iz romanske osnove in domače pripone (pridevniške ali delež-
niške), na primer v Borštu, Dragonji, Novi vasi nad Dragonjo in Svetem Petru 
rabˈjan, v Padni in Krkavčah rȧbˈjan, v Svetem Petru rabˈjan ‘jezen’; v Borštu 
in Krkavčah ˈfurbast, v Novi vasi nad Dragonjo in Padni ˈfurbȧst, v Dragonji in 
Svetem Petru ˈfurbäst ‘prebrisan’. Upoštevaje rezultate, ki smo jih pridobili s pri-
čujočo in prejšnjimi raziskavami, v katerih smo analizirali romanizme v drugih 
pomenskih poljih, lahko zaključimo, da je v pomenskem polju čustva in občutki 
zastopanost romanizmov velika.
okRajšave
beneč.  benečansko
fr.  francosko
germ.  germansko
gl.  glagol
gr. grško
istr. ben.  istrsko beneško
klas. lat.  klasično latinsko
knj. it.  knjižno italijansko
langob.  langobardsko
lat.  latinsko
mn.  množina
part. perf.  particip perfekta
pret.  preteklik
prov.  provansalsko
trž. it.  tržaško italijansko
vulg. lat.  vulgarno latinsko
viRi in liteRatuRa
Kenda-Jež 2011 = Karmen Kenda-Jež, Fonetična transkripcija, v: Slovenski lingvistični atlas 1.1, ur. 
Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi), 27–30.
Todorović 2015a = Suzana Todorović, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper: 
Libris, 2015.
Todorović 2015b = Suzana Todorović, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015.
Todorović 2016 = Suzana Todorović, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016.
Todorović – Koštiál 2014 = Suzana Todorović – Rožana Koštiál, Narečno besedje piranskega po-
deželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014.
slovaRji
Boerio = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Giunti editore, 21856.
DELI – CD-ROM = Manlio Cortelazzo – Paolo Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana: 
CD-ROM, Bologna: Zanichelli, 1999.
ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, ur. Marko Snoj – Metka Furlan, 
Ljubljana: Založba ZRC, 2005.
Francetić 2015 = Ivan Francetić, Rječnik boljunskih govora, ur. Sandra Tamaro, Pula: Sveučilište 
Jurja Dobrile, 2015.
GDDT = Mario Doria – Claudio Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridi-
ano, 1987.
Kalčić – Filipi – Milovan 2014 = Slavko Kalčić – Goran Filipi – Valter Milovan, Rječnik roverskih 
i okolnih govora, Pazin – Zagreb – Pula: Matica hrvatska Pazin – Naklada Dominović, 2014.
Manzini – Rocchi = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico 
del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995.
REW = Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Carl Winter 
Universitätsverlag, 72009.
Selman 2006 = Alexander Selman, Mali funtanjanski rječnik, Funtana: [samozaložba], 2006.
VG = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella Venezia Giulia, in Istria, in 
Dalmazia, a Grado e nel Monfalconese, Trieste: Lint, 1999.
ZING – CD-ROM = Nicola Zingarelli, Lo Zingarelli: vocabolario della lingua italiana (CD-ROM), 
Bologna: Zanichelli, 1998.
summaRy
Terms for Interpersonal Relations, Sensations, and Personal 
Characteristics in Dialects of Slovenian Istria
This article examines the semantic field of feelings and sensations, which comprises terms 
that refer to interpersonal relations, sensations, personal characteristics, and so on. Is-
tro-Slovenian and Istro-Venetian dialect speakers from Slovenian Istria were interviewed, 
yielding about seventy-four terms that can be classified into this semantic field. The final 
inventory used for further analysis consists of twenty-two dialect terms. Romance dia-
lect words that are present in the Slovenian Istrian dialect are considered to be loaned or 
borrowed from Istro-Venetian vernaculars. In Slovenian Istria, not one Istrian dialect is 
spoken but two: the Slovenian Istrian dialect and the Istro-Venetian dialect. The former 
is the native language of Istrians of Slovenian origin that live in the hinterland of the 
four coastal municipalities, and the latter is the native language of Istrians of Romance 
origin that belong to the native population of the coastal belt of Slovenian Istria. The lex-
emes compiled at Istro-Venetian research points are considered to be native, whereas the 
lexemes recorded at Istrian Slovenian research points (with the exception of few words 
of Slavic origin) are considered loans from Romance vernaculars. The dialect terms for 
which the respondents at all Istrian-Slovenian research points know the local Slovenian 
words only were also recorded. Considering the results of previous research on Romance 
loanwords in other semantic fields, we found a high incidence of Romance loanwords in 
the semantic field of feelings and sensations.