šlev. 21. Posamezna številka stane i Din. ï LilM V SOl^ll dn.3 27. јвВПЗГЈО 1923. Leio LL Naročnina_ za dr£avo SHSt do prekllcai a) ro po : ti meaeBuo Din 14 b dostavljen. aa dom mesečna » za inozemstvo i toeoćno.......01.1 П ss Sobotna izdala: г t Jugoslaviji.....Dn 20 T maseinetie.......40 Нгимкшш as Cent Inseratom : ses asostolpni «elitna rreta mali oglasi po Dln.1"— In Dta.1'80« ttUkl oglati nad 45 mm rt-Wae po Dla. 2 —, podana ti. po D« J —. Pri večlem ruroCllo oo?uU Ubaja raah dan Isrzemit onedeljka In dceTa po pi» n!kn ob 5. nd zjutraj. __Uredništvo jo t Kopitarjevi alioi štev. в/Ш, tio opiBi so ne vračalo; neirin^irnaa plsm? se bo sprejemalo. Urodn. tele!, àiv. SO, oprava. 4tv. 328. tičeti list zi si Uprava jo v Sepltar|OTl ul. (5. — Haûms poštno hran. lJabl|an«ko it. 850 s p uanonlno In it. 341) ia oglase, Bagreb39 011 ззгајот /Ј63, pragois dana).24.797 Radikale! in njihovi reptili. Kako reakcionarna je radikalna stranka v socialnem pogledu, smo že večkrat poudarjali. Reakcionarna pa je tudi v ustavnem in narodnem odru. Nek slovenski v službi radikalov stoječi list je nedavno sprožil misel desničarskega bloka na programu radikalne stranke. Značilno je, da je pokazal pri tem na poljski zgled. Nekak generalštabsšef reakcije na Poljskem je general Haller. V pariški >La Croix« beremo 23. t. m. intervju s tem gospodom, v katerem on jemlje kot ščit za svojo protikmelsko, protidelavsko ter pro-tiukrajinsko politika — katoliško vero. To je bil stari trik poljske žlahte, da je zlorabljala vero v svoje imperialistične in fevdalne nairene. Pod verskim geslom hoče Haller iti v boj ne samo proti pravoslavnim Ukrajincem in Judom, temveč tudi proti unijatem, kateri poljskim reakcionarjem ne veljajo kot katoličani. Za t'm laži-ver-skim geslom pa se skriva le pohlep »pa-novc po ukrajinski kmetski zemlji, iz katere domačine izganjajo. Ne gre za katolicizem, ki ga ti ljudje samo cnečaščajo, ampak za zasužnjenje malega kmeta, za njegovo stalno gospodarsko odvisnost od >pan-stva«, za socialno reakcijo najhujše vrste. Vsi ti poljski desničarji so oboževalci ca-rizma. To je torej ideal srbskih radikalov. Oni stremijo za popravoelavljenjem države, zasužnjenjem cerkve pod režimom, hegemonijo srbstva v upravi in armadi ter stop-njema izvedenim iztrebljenjem slovenskega jezika in slovenske kulture, kakor je to izrekla »Tribuna« in na kar prikrito delajo tudi slovenski reptili, ki se rede od bel-grajskega disnozicijskega fonda. To bi bilo pomožno sredstvo v svrho uresničenja popolnega centralizma, ki bi dal enemu samemu plemenu in v njem eni sami kliki za vedno nadvlado nad to državo. Čisto v smislu srenerala Hallerja. Uničenje slovenstva je za velesrbske radikale ravno tako bistvena točka njihovega programa, kakor je pol jskim reakcionarjem uničenje ukrajinstva, s to razliko, da srbski radikali to z malimi izjemami à la ^Balkan« in »Tribuna« se skrivajo in lice-merijo z »bratstvom«, »edinstvom« in P°" dobnimi rečmi, dokler nas ne pogoltnejo. Le peglejmo! V šolah je posrbljevanje mladine v polnem teku. Znani lizunski in helotski >slovenski« učiteljski aparat dela v tem wsiru s tako intenzivnostjo, da so se oglasili pomisleki zoper to celo že v >Učiteljskem Tovarišu«, osrednjem glasilu vseh bizantin-cev in črevolezcev, ako ga v tem oziru ne prekosi »Ljudski dnevnik«. Mladina ne zna slovensko, nemško oelo ne, francosko jo nauče toliko, kolikor zna vsak pikolo, zna pa srbsko — oziroma še tega ne. Taki so clojanski rezultati te naše narodne vzgoje. Za orožnlškega narednika ali pisarja v Ma-cedomiji bo tuk človek že dober, višja uradniška mesta bi pa zasedli pri nas itak Srbi-janci. Vse kakor v Avstriji. Da ta prispodoba velja še bolj, nam pošilja srbska radikalna vlada v deželo še najete Dežmane, ki naj kupujejo duše. Poglejmo v armado. Tam velja srbski Službeni jezik tako kakor je veljala nemščina v avstroogrski armadi. Zakaj? Ker Srbu in Hrvatu ne pado v glavo, da bi uvedel v šolah pouk v slovenščini, ko je to vendar jezik »maloštevilnega in brezpomembnega gorskega kranjskega plemena.« Ko smo mi enkrat na to opozorili, se je radgonska »Samouprava« razkoračila, češ, ali ni to smešno, od Srba zahtevati, da se uči našega jezika! Seveda, saj smo Slovenci »robije«, zavojevanci, milostno osvobojeni, in se tudi sami, kolikor je le v naših močeh, ponižujemo. In tako je danes v armadi prepovedano slovenski raport napisati, dasi ustava naš jozik proglaša kot enakopraven e »srbohrvatskitn«. Ali pa našo vseučilišče. Ali je danes še slovensko? Učiteljski zbor se po raznih režimskih ovinkih vednobolj izpopolnjuje z neslovenskim elementom. Kar je na njeni odločno slovenskega, se budgetnim potom izstradilje. V verskokidturnem pogledu se pravoslavje iz državnega proračuna begalo vzdržuje cd patriarha do zadnjega ministranta, katoliško naprave se pa nalašč prezirajo, da bi propadle. Račun velesrbskih radikalov je čisto jasen: Na vsa vedivna mesta uprave, vojnega resora, prosvete, finans etc. spraviti srbski element, Slovenci pa naj služijo zgolj kot objekt izmolzevanja. To nam razodeva član finančnega odbora poslanec Pušenjak, ki je iz proračuna izračunal, da je Srbija s Čroogoro, ki štejeta 4.300.000 prebivalstva, plačala do 1. novembra, torej za deset mesecev 49.3 milijonov dinarjev, Slo- venija, Id Šteje le 1 milijonov prebivalcev, pa za isto dobo 52.3 milijonov dinarjev direktnih davkov! Mi torej plačujemo sorazmerno skoro petkrat več davka nego srbske dežele! Tega radikali seveda v svojem preglasu na »brate Slovence« ne povedo. Tcda motijo so radikali in tisti, ki mislijo za zlate cekine naše ljudstvo Vele-srbem prodati, še vedno je moral vsak Judež, s sramoto pokrit, pobrati 'šila in kopita iz naše dežele. Podle hlapčevske duše se seveda vedno najdejo, da se stvori kakšna stranka režimskih reptllov. Toda ljudskega jedra to ne zadene. Ljudstvo bo obračunalo s podkupijenci tako kakor je to vedno storilo. SLS ZAVLAČEVANJE RAPALLSKE POGODBE. - ENERGIČEN BOJ OPOZICIJE. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Od 6. do 10. ure zvečer je bila seja ministr 1 n svéta, na kateri se je v glavnem govi > o naši zunanji politiki. Po poročilih, ki jih je prejela naša vlada iz Italije, dosedanja Mussolinijeve obljube niso take, da bi mogli biti gotovi izvršitve rapallske pogodbe in izpraznitve tretjega pasu. Ministrski svet je sklenil po daljši razpravi, da se pošljejo našemu poslaniku An t oni je viru v Rim točna navodila, naj poroča italijanski viadi o razpoloženju jugoslovanske javnosti, ker bi vsako zavlačevanje ratifikacije rapallske pogodbe moglo povzročiti zelo slabe poslcdice. i Zatem se je vršila razprava o naših odnošajih do Bolgarske ter so se imenovali člani za mešano komisijo, ki naj prouči zadevo radi komitaških vpadov v Južno Srbijo. Ob tej priliki se je mnogo razpravljalo o upravnih razmerah v Južni Srbiji ter se je sklenilo, da se zamenjajo takoj vsi uradniki, glede katerih se ugotovi, da ne vrše svojih dolžnosti. Nato se je pretvorila seja ministrskega sveta v sejo radikalne stranke, na kateri se je govorilo o volivncr. ■ oložaju. Poslanec Janjič, ki se je \rnii z volivne agitacije v Sremu, je poročal o razpoloženju radikalnih volivcev v tej pokrajini in o 1 razmerju med radikalno stranko in Proti- j čevimi pristaši, ki hočejo postaviti v vseh ] okrajih svoje kandidate. Radikalni mini- ! stri so sklenili po tem poročilu, da se proti Prctiću, kakor proti demokratom in osta-. lim opozicijskim strankam prične energičen boj. Vsem radikalnim organizacijam so izdana navodila, naj skrbe, da ne pridejo Protićevi pristaši v poštev pri postavljanju kandidatnih list. Končno se je govorilo o proglasu radikalne stranke, pri če-j mer je prevladalo mnenje, naj se z njego-j vo objavo počaka do izida konference Pro- I tičevih pristašev, ki se vrši 31. t. m. PREDLOG ZA SKUPEN NASTOP S PUČKO STRANKO. - KONGRES SPAHOVE SKUP7NE. Sarajevo, 26. jan. (Izv.) —- Kongresa hrvatske težačke stranke se udeležuje veliko število delegatov iz vseh krajev Bosne in Hercegovine. Večina govornikov in delegatov se je izjavila proti politiki Stjepana Radiča, na čegar račun so padle ostre besede radi njegove pasivne politike. Govorniki so dokazovali, da nima težaČka stranka ničesar skupnega z Radičem in njegovo republiko, da pa zahtevajo avtonomijo Bosne in Hercegovine. Govorilo se je za skupen nastop z ljudsko stranko. Skupino, ki zastopa to stališče, vodi dr. Pavičić. Defi- nitivnili sklepov še ni, ker se kongres nadaljuje. — Istočasno se vrši v Sarajevu kongres muslimanov Spabove skupine, na katerem se je prebralo pismo dr. Maglaj-lića, v katerem zahteva odgovor na vprašanje, ali je dr. Spaho za sporazum ter slogo med muslimani in ab' je pripravljen vzpostaviti to slogo. To pismo ni izzvalo mnogo interesa, ker se smatra za poslednji poizkus dr. Magiajlića, vriniti nekoliko svojih kandidatov. Na kongresu Spahove skupine so bili končno imenovani nosilci list in kandidati. Komunistično kandidature Vprašanje južne železnice. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Zunanji mini-\ s ter je sporočil ministrstvoma za trgovino ! in za promet, da se vrši 28. t. m. v zunanjem ministrstvu medministrska konferenca, na kateri se bo sklepalo o naših zahtevah na konferenci uprave južne železnice, ki so vrši F. februarja v Rimu. Zunanje ministrstvo je izdelalo tudi načrt pravilnike uprave. V prometnem ministrstvu se vrši sedaj konferenca naših zastopnikov južne železnice, ki je nadaljevanje posvetovanj, ki so se vršila na Dunaju. Na sli orni seji j se jr< razpravljalo o splošnih zadevah, juti-i j pa i »odo delegati podali svoje ekspozeje o i rešitvi vprašanja južne železnice. PREMEŠČANJ E URA DN IKO V. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Danes popoldne je krali sprejel v avdienci notranjega ministra Vujičiča, ki je poročal o položaju v državi ter predložil v podpis ukaze o premestitvi uradnikov svojega resorta po vsej državi. REDUKCIJA UHADNIŠTVA V ITALIJI. Rim, 26. jan. (Izv.) Ministrski svet je odobril zakonski načrt o redukcij uredništvo ter je znižal število železničarjev od 226.000 na 190.000. MAŽARSKI POSLANIK V PRAGI, Pragn, 26. jan. (Iv.v.) Za mažarskega i poslanika v Pragi je imenovan baron Fri-1 derik Vilhinv. Eolgrad, 26. jan. (Izv.) Današnje Vreme poroča, da se je te dni vlada bavila г vprašanjem, kako stališče naj zavzame napram poskusom komunistov nastopiti pri volitvah samostojno. Vlada je sklenila, da se to ne dovoli pod nobenim pogojem, dokler ne izjavijo komunisti kategorično, da se odrekajo 21 točkam moskovske ustavo in da prekinejo vse zveze s tretjo interna-cionalo. Muslimani nastopijo samostojno. Belgrad, 26. ian. (Izv.) Vesti o sklepu džemijeta, da nastopijo muslimani skupno z radikalci, so bile prezgodnje Na včerajšnji seji džemijeta je bilo sklenjeno, dn nastopijo muslimani v Južni Srbiji samostojno. BOLGARSKI ČLANI PREISKOVALNE KOMISIJE. Sofija, 26. jan. (Izv.) Bolgarska vlada je že imenovala svoje člane v mešano ko misijo, ki naj preišče obme.ne odnošajo med našo državo in Bolgarijo. V komisijo sta imenovan« predsednik kasaeijskega sodišča in načelnik oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb. Ko imenuje naša vlada delegate, se bo komisija konstituirala. ki bo v smislu poslovnika slranke določil kandidate »za prihodnje skupščinske volitve, se bo vršil v ponedeljek, dne б. februarju ob pol 11. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika SLS dr. Korošca. 2. Zahteve slovenskega ljudstva: govori poslanec Sušnik. 3. Določitev kandidatov za vse volivne okraje Slovenije. 4. Slučajnosti. Vabimo Vas, da se zbora zaupnikov zanesljivo udeležite. Ljubljana, 26. januarja 1923. Za načelstvo SLS: Dr. Korošec s. r., t. č. načelnik. Dr. Knlovec s. r., t. č. tajnik. Opomba. Tajništvo SLS je pričelo d» ues razpošiljali vsem zaupnikom SLS vabila na zbor zaupnikov. Kdor izmed gg. zaupnikov ne bi do srede 31. t. m. vabila prejel, naj nam nemudoma sporoči, da im> groško pravočasno popravimo. Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. Enotna oborožitev ma!e antante Praga, 26. jan. (Izv.) VVenkovc poroča, da se potrjuje vest o nameravani izvedbi enotne oborožitve češkoslovaške, jugoslovanske in romunske vojske, s čemer bi se varnost sedanjega stanja v srednji Evropi povečala. Pred izgotovitvijo oboroževalnega materijala, ki se izdeluje v Češkoslovaški, dobi jugoslovanska vojska del češkoslovaškega vojnega materijala, kolikor dopušča pripravljenost Češkoslovaške. Strah pred plačilnimi obveznostmi na Mažarskem. Budimpešta, 26. jan. (Izv.) Mažarski pooblaščenec pri obnovitvenem odseku v Parizu baron Koranv so jo predvčerajšnjim vrnil nenadoma v Budimpešto s poročilom, da je neposredno pričakovati razprave o plačilni zmožnosti Mažarske in da se je mažarsko upanje na milostno postopanje izkazalo kot popolnoma neutemeljeno. S Koranyjem sta došla v Budimpešto tudi dva člana reparacijskega odseka z nalogo, da ugotovita plačilno zmožnost Mažarsko. Ker se v Mažarski vlada že več. kot deset let brez rednega proračuna, st» ta dva člana reparacijskega odseka pozvala mažarsko vlado, naj v prihodnji seji parlamenta predloži redno proračunsko predlogo. Razen tega si/ zahtevala, naj se prične dobave živine na račun reparacij. Posebna pozornost se posveča zahtevam Italije, ki hoče plačilo do zadnjega vinarja Te razmere so povzročile velik beg mažarske krone iz dežele. Dunaj jo zadnje dni preplavljen z mažarskimi trgovci, ki zamenjujejo mažarske krone za blago. Po ponesrečenem poizkusu, na'eti v Švici posojilo. sta mažarska bančna ravnatelja Ull-man in Walder ml potoval a v Pariz, da br tamkaj poskusila srečo. MAŽARSKI PARLAMENT. Budimpešta, 26. jan. (Izv.) Narodna skupščina je sprejela idemnitetni predlog. Koncem idemnitetne debate je izjavil finančni minister, da se bo deficit državnega proračuna v drugi polovici leta bržkone povečal vsled naraščajoče draginje in vsled zopelnega obrestovanja predvojnih dolgov. Minister se je nato bavil z vprašanjem južne železnice ter povdarjal, da bo stopila na mesto régime provisoire končna ureditev tega vprašanja. Razdelitev bremen na posamezne države pa je zadela na velike H /.koče. Glede obnove je izjavil minister, da je Mažarska podvržena v zmislu mirovne pogodbe чато snbsldinniomu jamstvu, ki pa se sedaj ne more uveljaviti. Z ozirom na izgubo med vojno in v povojnem času se od Mažarsko ne more zahtevati v gospodarskem oziru noben» obnova. Stran 2. Nameni francoske zasedbe. SLOVENEC, dne 27. januarja 1923. Stav. 2L London, 26. jan. (Izv.) Svet strokovnega kongresa in izvršilni odbor angleške delavske stranke sta izdala skupen manifest, v katerem se izjavljata solidarna z delavstvom v rubrskem ozemlju ter obsojata nestalnost angleške vlade. Izjavljata, da namerava francosko-belgijska akcija z vojaškimi ukrepi izsiliti novo ureditev v Evropi, čemur Anglija na pariški konferenci ni hotela pritrditi. Temelj te ureditve je rensko-ruhrska meja za Francijo, razkosanje Nemčije, popolno francosko nadzorstvo glavnih pomožnih virov ter obvladanje kontinenta. Manifest poziva angleško vlado, naj posreduje po diploma-tičnem potu, če mogoče s sodelovanjem Amerike, da se doseže takojšnja izpraznitev ruhrskega ozemlja in da se uredi vprašanje francoeko-belgijskih reparacij pred Društvom narodov. REPARACIJSKA KOMISIJA UGOTOVILA POPOLNO ZAPADLOST NEMČIJE. Pari», 26. jan. (Izv.) Reparacijska komisija je odklonila moratorij za Nemčijo ter ugotovila s 3 glasovi proti 1 zastopniku, ki se je vzdržal glasovanja, popolno zapadlost Nemčije napram Franciji in Bel-RijL STROŠKI ZASEDBE. Pariz, 26. jan. (Izv.) Vlada bo stavila zbornici predlog za dovolitev kredita 4 milijonov frankov za zasedbo ruhrskega ozemlja za meseca januar in februar. OBSEDNO STANJE V TRIERJU. Trier, 26. jan. (Izv.) Ob devetih zvečer je bilo radi protestnih demonstracij proglašeno obsedno stanje ter so skušale vojaške patrole izprazniti ulice. Trier, 28. jan. (Izv.) Pošto in brzojav so zasedle vojaške čete. RAVNATELJSTVO DRŽAVNE BANKE SE JE UKLONILO. Bochnm. 26. jan. (Izv.) Ravnateljstvo državne banke v Bochumu je ustno izjavilo, da se bo pokorilo odredbam zasedbe-nih oblasti. Vojaštvo, ki je stražilo bančno poslopje, je bilo odpoklicano. PLOVBA PO RENU USTAVLJENA. Berlin, 26. jan. (Izv.) Kakor poroča »Vorwarts«, je od včeraj na Renu ustavljena vsa plovba. STAVKA ŽELEZNIČARJEV. Dfisscldorf, 26. jan. (Izv.) Francoske 2éte so včeraj popoldne vnovič zasedle kolodvor. Železničarji so zapustili delo, tako da je promet popolnoma ustavljen. Pariz, 26. jan. (Izv.) List »Peuple« ceni število mobiliziranih železničarjev, ki so določeni za nihrsko ozemlje, na 3750. THIESSKNOV VZKLIC. Essen, 26. jan. (Izv.) Thiessen Je izjavil zastopniku »Berliner Tageblatta«, da bo vložil vzklic proti svoji obsodbi pri vrhovnem vojnem eodišču v Parizu. NEMŠKE ZBIRKE ZA DELAVCE. Berlin, 26. jan. (Izv.) Nemci v Argen-tiniji so poslali kot prvi obrok državnemu kancelarju nad miljardo mark na razpolago. Rotterdam, 26. jan. (Izv.) Nizozemska strokovna zveza je darovala za delavstvo v rubrskem ozemlju 150.000 goldinarjev. TRDOVRATEN ODPOR NEMCEV. Essen, 26. jan. (Izv.) Rudniški lastniki ho zvišali delavcem plače za 3500 mark dnevno ter so se obvezali, da plačajo tudi stroške stavka PROTEST KARDINALA DR, SCHULTEJA Kiiln, 26. jan. (Izv.) Kakor poroča ^KSlnische Volkszeitung«r, je kardtaal nadškof dr. Schulte poslal papežu protest proti nasilju Franco:ov napram zvestim uradnikom, ki se branijo izdati domovino in ki se kaznujejo z velikimi kaznimi, kakor tudi napram ženam in otrokom teh uradnikov. Sv. Oče se naproša, naj s svojim vplivom pomaga, da se čimpro, konča to stanje. AMERIKA DESINTERESIRANA. London, 26. jan. (Izv.) »Times« poroča iz Washingtoua, da je na govor senator, a Boraha v senatu odgovorit zastopnik državnega urada, da se Amerika ni mogla vmešavati v francoski načrt glede ruhrskega ozemlja. Protest, kakor ga je zahteval senator Borah, bi ne imel nobenega pomena. Poostril bi le nemški odpor in povzročil v Franciji nerazpoloženje proti Ameriki. Radi teh razlogov se je opustila misel na protest Ako bi Amerika izdala povabilo za reparacijsko konferenco, bi Francija vztrajala na tem, da bi tvorilo vprašanje zavezniških dolgov glavni predmet razgovorov. Ameriška vlada pa ima v tem pogledu vezane roke po zakonu, ki ga je sprejel kongres. VEIJKE DEMONSTRACIJE V M0NAK0VEM. Monakovo, 26. jan. (Izv.) V hotelu »Griinwald« je bilo nastanjeno moštvo in osobje tujih vojaških misij, v hotelu »Vier Jahreszeiten« pa častniki. Na podlagi napačne vesti, da so bili častniki iz hotela >Vier Jahreszeiten« izgnani in da so našli zavetišče v hotelu »Griinwald«, kamor pa so se priselili samo nekateri, ker je bil prvi hotel prenapolnjen, je množica, ki se je vračala s kolodvora od sprejema iz ruhrskega ozemlja izgnanega višjega finančnega uradnika Klinbergerja, vprizorila velike demonstracije pred hotelom »Griinwald«, na katerem je razbila vse šipe ter demolirala tudi v notranjosti vso opravo. Le s težavo se je posrečilo policiji zaščititi tuje častnike in razkropiti demonstrante. Tudi pred trgovskim podjetjem »Hungariac so se vršile velike demonstracije. Uprava hotela »Griimvald« je odpovedala francoskim in belgijskim častnikom in moštvu vso oskrbo, da jih prisili k od potovanju. Poroča se tudi, da je postal položaj v hotelu »Vier Jahreszeiten« zelo kritičen. Hotelsko ravnateljstvo je pozvalo francoske in belgijske častnike, naj takoj zapuste hotel, ker ne more prevzeti odgovornosti za varnost njihovega življenja in imetja. Frauco-skim in belgijskim častnikom so tudi v gostilni glavnega kolodvora odrekli hrano. V Monakovem vlada po tem izgredu veliko razburjenje. Monakovo, 26. jan. (Izv.) V zadnjih 24 urah se je položaj v Monakovem, kjer je vladalo že prej precejšnje razburjenje, tako poslabšal, da je ministrski svet sklenil po daljšem posvetovanju proglasiti izjemno stanje. AMERIKA IN REPARACIJSKA KOMISIJA. Washington, 26. jan. (Izv.) Državni tajnik Hughes je naročil ameriškemu zastopniku pri reparacijski komisiji Boydo-nu, naj ne izrazi nobenega mnenja glede ureditve rcparacijskega vprašanja ter naj reparacijski komisiji ne stavi nobenih lastnih predlogov, dokler ne prejme od ameriškega državnega urada navodila. Hug- hes je pristavil v svojem sporočilu, da polaga Amerika večjo važnost na to, da je dobro poučena o posvetovanijh reparacij-ske komisijo. ZA STABILIZACIJO ČEŠKE KltONE. Praga, 26. jan. (Izv.) V češkoslovaških ! industrijskih krogih se razpravlja o načrtu, \ ki se bo predložil bančn. uradu in čigar S namen je stabilizirati kurz češkoslovaške krone 8 sodelovanjem izvozne industrije. Najvažnejša industrija bi tvorila z bančnim uradom kartel v svrho ureditve valutnega vprašanja ter bi ta kartel vsak mesec določil kurz češkoslovaško krono. Načrt se šele izdeluje, stališče češkoslovaškega bančnega urada pa še ni znano. KOMISIJA ZA ZNIŽANJE OBOROŽEVANJA. Ženeva, 26. jan. (Izv.) Komisija društva narodov za znižanje oboroževanja Je sklicana za 9. februar v Ženevo. ŽENSKA ATENTATORICA. Buenos Aires, 26. jan. (Izv.) Neka nemška anarhistinja je vrgla bombo v polkovnika Hektorja Valero, ki je leta 1921 zatrl boljševiško akcijo v Patagoniji, ter ga nato ustrelila z revolverjem. OrSentsko vprašanje se razvija na najpovolmejši način za Turke. Vsi delajo zanje. Kadar Anglija dela Franciji težave v zadevi nemške odškodnine, podpirajo Turke Francozi; kadar Franci;a Angliji nagaja, podpirajo Turke angleški delegati, v vsakem slučaju pa imajo dobiček Amerikanci, ki se pogajajo s Turki zaradi petroleja in so zasnovali nek velikanski načrt gospodarske zovzdi-go Mezopotamije, katerega hoče realizirati Chester. Mož obljublja napraviti iz teh dežela naravnost raj, po katerem bodo švigali avtomobili od enega konca do drugega. Turki se seveda na tihem smejejo, naglas pa protestirajo zoper vsako koncesijo, ki jo zavezniki od njih zahtevajo. Tako n. pr. se še danes niso izjavili, ali naj se pripadnost Moseula prepusti v odločitev Društvu narodov ali ne, niti nočejo slišati, da bi se kapitulacije zamenjale z novo ureditvijo turških državnih dolgov. Odnehali bodo končno skoro gotovo, toda trgovali bodo do zadnjega vinarja, ker lahko izigravajo enega proti drugemu. Za svetovni mir je to dobro, ker se bodo izognili oboroženemu konfliktu. Kar se tiče Grčije, se soglasno zatrjuje, da ne stori absolutno ničesar, kar bi bilo v nasprotju z Anglijo; Če se »oborožuje«, se na njeno povelje, če miruje, ravnotako. âpel ii tujine. Pari?, 24. januarja 1923. Mi, ki smo daleč v tujini, zasledujemo s pozornostjo razvoj dogodkov v domovini. Razdalja ima to dobro stran, da zabriše vse, kar je malenkostnega, da ostanejo samo glavni obrisi. Vidimo, da so zdaj središče vseh misli — prihodnje volitve. Vidimo pa tudi kaos in neorientira-nost, ki vlada še vedno v velikem delu narodnih mas, in s strahom se vprašamo: ali se zaveda o, za kaj se zdaj gre? Štiri leta imamo Jugoslavijo. In štiri leta smo izgubili; totalno. Boj proti nemogoči centralizaciji je absorbiral najboljše moči za negativno delo, in pozitivno je ostalo nerešeno. Slabše stojimo kot v začetku; namesto prvotnega navdušenja je stopilo skrajno nezaupanje. Naši notranji spori so postali znani v inozemstvu. Otroške bolezni — tako jih skušamo opravičiti — ker nas je sram. A kako dolgo bodo be trajale? Najboljšo merilo za ugled države je gotovo kredit, ki ga uživa. V tem oziru napravi človek tuka lahko zanimive skušnje. Ce gre v banke menjat jugoslovanski denar, vprašajo navadno z velikim nezaupanjem, kakšen denar je to. Potem v prvi odklonijo izmenjavo z motivacijo, da menjajo samo denar, ki nekaj velja, v drugi pa vzamejo raje nemško in avstrijske bankovce, jugoslovanskih pa ne. Le v Banque Franco-Serbe dobi SHS državljan za svoje dinar, e ali jugokrone po kurzu seveda smešno nizko vsoto frankov. To se dogaja v Franciji, kjer verujejo — vsaj v splošnem — v obstoj Jugosla- vije; v Angliji pa bržkone sploh ne. Nam se zdi, da je problem avstro-ogrske monarhije rešen; za inozemstvo pa ni. Uboga Avstrija uživa velike simpatije. Posebno spretno propagando pa delajo Mažari; imajo stare zveze in ne najdejo povsod gluhih ušes. Naša država pa proti tej nevarni agresivni agitaci.i ničesar ne stori; saj tudi težko more. Kako bi mogli enotno na zunaj nastopati, ko vlada manjšina, ki vidi najhujše sovražnike v večini svojih sodržavljanov, najnujnejše delo v njih uničenju, izmenja pa prisrčne besede z dvomljivimi sosedi, posebno z zaveznico in prijateljico Italijo, o kateri celo Francozi pravijo, da čutijo — kadar so nooficielni ~ zoper to »latinsko sestro« vse kaj drugeg» nego simpatije. Slučajno sem pred kratkim bral knjigo Marc Sangnier-ja »L'esprit démocratique«. Tam (pp.232-233) pravi (pisano je bilo leta 1905 po sprejetju izjemnih zakonov): »Francozje in posebno katoličani na Francoskem so v resnici dobre narave. Kdo je torej rekel, da jih je neprijetno vladati?... Nasprotno, zdi se mi, da jih je med vsemi narodi na svetu najlažje obvladati. Vidite torej, dosti je, da ima človek pogum in da e dosti predrzen. Vsako-krat, ko čutijo, da jim stisnejo jermen, s katerim jih poskušajo zadušiti, za eno luknjico naprej, malo kričijo v znak protesta, toda ne dolgo, ker mislijo, da bo še dosti sape, ko bodo zopet začeli... Pravzaprav, ali je pa to res kakšno posebno ve-liko preganjanje' ... Saj se gre samo za svobodo, za enakost, samo za principe, ki so udušeni...« To je krasna satira, ki velja tudi za nas v najpopolnejši meri : m i smo prvo nezakonitost dopustili z majhnim protestnim shodom — nasprotniki pa velikopotezno prakticira;o načelo: vedno na novo napadati. Sedanje volitve so prilika, da se spremeni to neznosno stanje. Da bi se le vsak zavedal, da ne gre več za o s e b e — za X ali proti Y—- ne za fraze brez vsebine, ampak za konsolidacijo — in morebiti obstoj Jugoslavije. Da bi vsak uvidel, da se moreta prava kultura in civilizacija razvijati 1 e na podlagi maternega jezika, na domačih tleh — grandijozen dokaz za to imamo tu vsak dan pred očmi — da je najbolj zaveden Slovenec, Hrvat ali Srb obenem najboljši Jugoslovan, ker Je moč celotne države vsota moči njenih posameznih delov. In da bi vsak vedel, da je Jugoslavija po svoji velikosti in naravnem bogastvu — posebno po neizogibni priklučitvi Bolgarije — poklicana poetaff — gotovo ne velesila ali megaloman — ampak drža"va, ki bo vendar enkrat umirila Balkan in s katero bo treba računati — medtem ko je danes politično in gospodarsko »une quantité négligeable«. Veliki prijatelji so vedno nekaj negotovega. Lastna moč je edino, kar drži. Pa ni je brez notranjega reda. Napravite ga s krogljlco dne 18. marca, da bo človek ,a,1ko z veseljem delal, ne v depresiji in obupu kot sedaj. In pozdravite nam medtem našo univerzo v Ljubljani I še enkrat: Ko Klux Klan o tej tajni amerikanski organizacij smo v našem listu že govorili. Med tem časom so se od strani te organizacije izvršili taki zločini, da se je treba k njej po-vrniti. Dozdaj se je namreč Ku Klux Klan večinoma obračal proti črncem, proti katerim je bil 1. 1867 ustanovljen, 1871 vsled svojih grozovitih činov od kongresa prepovedan, 1915 pa od »carskega čarovnika«, metodističnega pastorja Jožefa Sim-monsa zopet ustanovljen. K. K. K. se namreč udejstvuje kdaj najbolj proti katoliški cerkvi. Njegovi člani so požgali ne samo katoliško katedralo v Quebecu, marveč celo vrsto drugih cer- Oeorges Courteline: Juha. (Iz francoščine prevel dr. P. V. B.) Dan parade je prižel. Od štirih zjutraj je moštvo polivalo tla, da ,jo bilo vse poplavljeno, nato je ostrgalo deske z noži, povoščilo noge postelj in likalo zaponke čak in nožnice sabelj, da so se kar blestele. Vsakih pet minut so prihajali podčastniki, loputali z vrati, da je grmelo, preklinjali m kričali v potu svojega obraza in naštevali nesrečnemu sobnemu ordonanci toliko dni zapora, da revež ni znal, kje mu glava stoji. Ni vedel več koga naj posluša, letal je od enega konca do drugega kot prismojen, pri neprestanih klicih: »Ordonanca vode! Ordonanca voščila! Ordonanca pometaj!« Vendar jo bilo opoldne vse končano in jezdeci so čakali v uniformah vsak pri svoji postelji. Usnje njih jahalnih hlač se je svetilo kot ogledalo. Ob dveh popoldne je slednjič podčastnik, ki je pazil na pragu vrat, zaklicali. »V vrstol Pozor«! Globoka tišina je nastala, v trenotku se ^e bilo vso moštvo odkrilo. Polkovnik se je prikazal. Sledila mu je gruča častnikov, obsipanih s križci in naši vi. Najprej je z enim pogledom premeril celo dvorano, nato so je, vidno zadovoljen s svojimi ljudmi, približal Načelu. Začel je vleči enoga za drugim gumbe njegove modre suknje, da se prepriča, ali so trdno prišiti, potem je pogledal, če naramnice dobro držijo hlače in nato je prav po domače vprašal: »No, dečko, ali t.i ugaja pri polku I Ali imaš morda kako pritožbo!« »Gospod polkovnik,« je ponižno odgovoril Nace, »moram vam povedati, da juha ni za nič.« »Juha ni za nič!« jc vzkliknil polkovnik. »Da, gospod polkovnik, cisto za nič ni. Sami odpadki, loj in kosti. Kuhar je nesnaga. To je vse, kar imam povedati.« Moštvo se ni ganilo, niti ni trenilo z očmi, kakor ne bi bilo ničesar slišalo. »A rcs!e jc rekel polkovnik in sc-obrnil na menažnega podčastnika. »Torej7 Sto slišali? Tu jc mož, ki se je pritožil. Hrana ni dobra, kakor čujem.« Menažni podčastnik je prebledel in hotel ugovarjati: »Gospod polkovnik ...« »Že dobro!* ga je ta divje nahmlil, »o tem so bova takoj pomenila. — Kar ; e pa tebe tiče, dragi dečko (pri tem je prijazno potrkal po Nacetovi rami), prav si stori), da si me o tem obvestil. Od jutri naprej bo juha boljša.. Na to lahko računate, jaz vam to pravim.« Šel je par koraltov naprej, molčal in grizel s konci svojih ožganih zob dolge rjave brke. Nenadoma so okrene in se ustavi tik pred Pepetom. »Tako,« je vprašal kratko, \juha ni t,u zanič!« Pepe jc bil ves iz sebo, postal je bled kot stena, uprl svoj pogled v tla in s komaj slišnim glasom odgovoril: »O ne, gospod polkovnik!« Polkovnik se je zdrznil: »Kako, ne? Tvoj tovariš pa trdi ravno nasprotno.« Pepe je obmolknil. Polkovnik pa jo nadaljeval: »Ne bodi no razburjen. Kaj meniš o juhi?« »Dobra je, gospod polkovnik.« »Zares t Tebi se zdi dobra t« »Da, gospod polkovnik.« »Prav. In ti?« Možak, ki mu je stavil to vprašanje, se je trenotek premišljal, potem pa je iz-jecljal: »Toda ... juha ... je... dobra.« ^Izvrstno. In ti tam, ti veliki rdeč-kar?« Veliki rdečkar, ki jo že dolgo časa gojil skrivno željo, da dobi podčastniške zvezde, je točno odvrnil: »Gospod polkovnik, juha je izborna.« Tu pa polkovnik nI zinil besede. Vrnil se je k Načelu in ga nahrulil: »Tako! Torej tako si me na plah tal!« »Gospod polkovnik ...« »Toda...« »Boš molčal, trdoglavec! Zdaj vidim, da hočeš delati nered. Pa se prokleto motiš. Narednik, ta možak dobi petnajst dni zapora!« In lako je pri 51. lovskem polku veljala juha, ki je bila zanič, uslužnega Naceht, petnajst dni zapora« Stev. 21 SLOVENEC, dne 27. januarja 192& Stran 8* kva v Kanadi. Zoper katolicizem ee bore, češ da je organizacija, ki ima svoje središče v Rimu, je torej »protiamerikanska« in hoče »podjarmiti državo«. Da vodijo Ku Klux Klan framasoni, se očito vidi tudi iz boja, ki ga je ta družba napovedala katoliškim šolam. Katoličanov je v Ze-dinjenih državah 17.6 milijonov, otrok v katoliških šolah okoli 1,700.000. To je gotovo zadosti majhen odstotek celokupne amerikanske mladine, tako da se da agitacija te tajne družbe proti katoliškim šolam razlagati le iz framasonskega fanatizma. To tembolj, ker se obrača njen srd v prvi vrsti proti redovnikom, ki na katoliških šolah v Ameriki po večini poučujejo. Sicer se kukluxklanci obračajo tudi proti angleški episkopalni cerkvi in proti pra-voslavcem, dasi v manjši meri. Enako fanatično kakor katoličane sovraži, o še Jude. To jim poleg njihove propagande zoper Društvo narodov in zvezo z Evropo ter načela »čistega amerikanizma« pridobiva simpatije širše javnosti, dasi se njihova grozodejstva ln linči ne odobravajo. Klan je tudi antiboljševiški in antisocialističen. Torej pravcati framasonski, plemenski, ■ociaJ reakcionarni fašizem. Kongres je sklenil preiskavo zoper to tajno družbo. Vsled tega dobivajo člani senata in reprezentančne zbornice grozilna Ëlsma. Klan pa se hoče razširiti tudi na vropo. Edward Young Clarke je izjavil, da ima od klana mandat, da »nevidno car-etvo« razliri po celem belem plemenu r.a zemlji. Hvali se, da ima klan žn 950.000 članov (v resnici jih bo imel pol milijona). Najprej se hoče usidrati v Angliji, Franciji in Italiji. Ameriški katoličani se boje krvavih ekscesov in vlado energično poživljajo, da to družbo zatre. -f Socialistična stranka delovnega ljudstva naj se imenuje stranka, ki so jo snovali 21. t. m. v Ljubljani komunisti, socialdemokratje skupine okrog »Zarje« in mariborskega okrožja ter del oficielnih socialdemokratov, ki se bunijo proti Berno-tu. Tudi narodni socialisti so se udeležili sestanka in prosili za sprejem. Povabljeni sta bili tudi Delavska zveza v Ljubljani in Jugoslovanska strokovna zveza, ki sta odgovorili, da delavstvo krščanskosocial-nega prepričanja odklanja vstop v enotno politično organizacijo radi razlik v kulturnem naziranju. Snovanje enotne politične organizacije vsega delovnega ljudstva, pri kateri igrajo tudi kulturna vprašanja nujno važno vlogo, mora namreč imeti za posledico ali mrtvo tvorbo, ki mora v najkrajšem času razpasti ali pa predpostavljati, da se nekatere skupine popolnoma odrečejo svojemu kulturnemu in glavnim točkam svojega političnega programa. Enoten nastop vsega delovnega ljudstva je možen edinole v vprašanjih gospodarskega in socialnega znača a. V tem pogledu so in bodo tudi oni vedno zagovarjali enotno fronto ter bodo njihovi zastopniki v političnem parlamentu kakor doslej vedno šli z zastopniki delavstva in malega človeka sploh roko v roki. — Na konferenci je bila sprejeta resolucija, da se takoj združita skupina okoli »Delavskih Novic« in skupina okoli »Zarje« v »Socialistično stranko delovnega ljudstva« s pridržkom, da občni zbor socialistične krajevne organizacije (skupina »Zarje«) odobri te sklepe. Z mariborskimi socialdemokrati se je pa osnoval skupen akcijski odbor enotne pro-letarske fronte in se mariborski konferenci sklepi predložijo v potrdilo. Narodnih socialistov niso sprejeli iz razlogov, da ne stojijo na stališču razrednega boja in da ne priznavajo mednarodne solidarnosti proletariata. + Za avtonomijo Vojvodine. Bunjev-sko-šokačka stranka je izdala volivni oklic, v katerem energično zahteva popolno avtonomiji Vojvodine. + Pašić in Orjuna, Vsled zadnjih dogodkov v Južni Srbiji je Pašič sklical vsa »rodoljubna« udruženja na posvetovanje, kako bi se dalo razmeram v Južni Srbiji priti v okom. Pri tej priliki so se Orjunci hoteli izkazati kot največji »rodoljubi« in njihov govornik je rekel, »da bodo oni sami napravili red v državi, če ga ne napravi nihče drugi.« To pa Pašiču ni bilo prav po-1 sebno všeč, ker se je bržkone nadejal, kakor smo že povedali, da bo dobil Orjuno se je bržkone nadejal — kakor smo mi že nedavno povedali — da bo dobil Orjuno počasi na radikalno stran in da se je bo posluževal lahko ravno tako v svoje namene, kakor se je je posluževal prej Pribi-čevič. -j- Demokratje in koalicija z radikalel. V belgrajski »Kazini« so imeli te dni demokratje zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, ki naglasa, >da se demokratska strtnka nikdar več ne ho veza'c z radikale!.« — Pa bi se takoj, čs bi radi-kalci vladnega grozdja ne bili obesili tako visoko! Seja višjega šolskega sveta dne 25. t. m. Dne 81. t. m. se konča poslovna doba sedanjih članov višj. šol. sveta. Zato je bila ta seja zadnja v tej poslovni dobi. Odsotna sta bila upravni poročevalec dr. Majcen, ki je na dopustu, in zastopnik staršev Franchetti, ki ga sploh že dalje časa ni k sejam, za kar so mu starši vse Slovenije lahko iz srca hvaležni. Ravnatelja Jelenca je namestoval ravnatelj Hu-mek. G. Ribnikar je kot zastopnik socialnega skrbstva menda prišel, da se poslovi za vedno. V predsedstvenem poročilu je omenil predsednik dr. B e u k med drugim, da se bodo morali vsled najnovejšega tozadevnega minist. odloka vrniti v šolo vsi zdravi učitelji, ki so na dopustu zato, da delujejo v raznih uradih šolskih oblasti, bolehni (invalidi) pa bodo smeli ostati. Vložila se je prošnja v Belgradu, da bi glede zrelostnega izpita ostalo vse pri prejšnjih določbah (nič male mature in dr.) in je upanje, da se prošnji ugodi. Kan. N a d r a h je interpeliral zaradi ininist. odloka o praznovanju katoliških Jraznikov, ki je bil ta mesec razposlan olskim vodstvom. V tem odloku je izpuščen praznik sv. Jožefa, za praznovanje sv. Cirila in Metoda je določen 24. maj in za šolske duhovne vaje bo določeni velika sreda, vel. četrtek in vel. petek. Splošno pa določa odlok, naj se nedeljska in prazniškašolska božja služba vrši, kakor je bilo v posameznih krajih v navadi. Interpelant je vprašal, če bo višji šolski svet pravočasno naznanil šolskim vodstvom, naj se praznuje tudi praznik sv. Jožefa, naj se vrši praznovanje sv. Cirila in Metoda v nedeljo po 6. juliju, oziroma 5. julija, če je ta dan nedelja, naj ве vrše duhovne vaje v postnem času (ne veliki teden) na način, kakor so se vršile doslej, in da je šolska maša, kjer je bila doslej upeljana, obvezna za vee učence, za učitelje pa obvezno nadzorovanje pri šolski maši. Dr. Beuk je odgovoril, da velja za praznovanje sv. Cirila in Metoda dogovor med škofi in vlado, po katerem je za to praznovanje določena nedelja po 5. juliju. Glede drugih vprašanj se je prosilo pojasnila pri ministrstvu in se upa, da pride odgovor pravočasno. Ker imenovani odlok glede počitnic nič ne določuje, ostanejo, kakor so bile. Zato je tudi vernih duš dan prost dan. Gospa Janja Miklavčičeva je interpeli-rala zaradi kateheta Cirila Milavca v Tržiču, ki zahteva od otrok, da mu prinaša- jo v šolo na listek spisano nedeljsko pridigo. Omenjamo to interpelacijo, ker tudi »Jutro« o njej — seveda po svoje poroča in ker je o tej zadevi pisal že tudi »Slovenec«. Pri razgovoru o interpelaciji izjavi kan. Nadrah, da on osebno ni za to, da bi učenci pridige pisali in da se na ljubljanskih šolah tudi ne pišejo. Je pa to stvar posameznega kateheta. Ce na ta način doseže, da otroci pridigo bolj pazno poslušajo, se mu ta praksa ne more branitL Sicer pa gre tu za načelo, če ima sploh višji šolski svet pravico pisanje pridig prepovedati. Tu je kompetentna cerkvena oblast V razgovor je posegel seveda tudi g. Ribnikar in je svetoval,jUaj se katehet suspendira, če ne bo ubogal. Večina je bila mnenja, da spada v kompentenco državne šolske oblasti prepovedati pisanje pridig, in g. predsednik je izjavil, da se bo skrbelo za to, da se bo katehet pokoril naredbam šolskih oblasti. — Mi smo mnenja, da sta hotela gospa Miklavčičeva in g. Ribnikar na tej zadnji seji še malo zatrobiti na kul-turnobojno trobento, da ne zarjavi. Katehet Milavec se bo pa lahko mirno uklonil v svesti si, da zavoljo tega ne bo nič trpel na svojem ugledu. G. ravnatelj H u m e k je utemeljeval spomenico, ki jo je poslalo višj. šol. svetu ineščanskošolskc> učiteljstvo. Po dolgi razpravi je zbor soglasno priznal, da so upravičene sledeče zahteve meščanskošolskega učiteljstva: 1. Za meščanske šole naj se imenuje poseben višji šolski nadzornik. 2. Mešč. šol. učiteljstvo naj voli v višji svet lastnega zastopnika. 3. Število obligatnih učnih ur naj se zniža. 4. Sklicujejo naj se konference mešč. šol. ravnateljev. 5. Nadure naj se primerno honorirajo. O tem že obstoji sklep višj. šol. sveta, ki se znova sprejme. — K sklepu se izreče nadzornilcu dr. Poljancu soglasno priznanje in zahvala za njegovo neumorno delo za prospeh šol in za očividne uspehe, ki jih je dosegel na tem polju. Na dnevnem redu so bila razna imenovanja učiteljev, več disciplinarnih zadev, upokojitve in še nekatere upravnogospo-rfarrke zadeve. Skoro na vsaki seji pride na vrsto kak učitelj ali katehet, ker je pretepel kakega poredneža. Pri večini prevladuje mnenje, da je za nekatere popolnoma tpridene suroveže palica edino sredstvo za poboljšanje. Saj primerov za to ni treba navajati. Toda učitelj ne sme pretepati. On naj zadovo sporoči krajnemu šol. svetu, in Čc jc ta mnenja, da je treba palice, naj so sprideni otrok izroči krajevni policiji (..upanstvu), ki ima pravico otroka telesno kaznovati. Za stalnega kateheta na I. deški me- ščanski šoli v Ljubljani Je bil imenovan Andrei Ažman in za kateh. na I. dekliški ljudski šoli v Ljubljani stolni vikar Anton Anžič. P. Metod Vaijavec, ki je bil doslej na I. dekl. lj. šoli v Ljubljani, se prideli ljudski šoli v Šiški. K sklepu še kratek pogled nazaj v delovanje višj. šol. sveta. Da je sestava višj. šol. sveta krivična, je »Slovenec« že večkrat povdarjal. Starši imajo v tej korpora-ciji enega zastopnika, davkoplačevalci nobenega. Dosedanji zastopnik staršev se je odlikoval s svojo odsotnostjo. Parkrat je prišel na sejo in se je proslavil s svojim predlogom, naj se odpravijo šolske maše. Vladali so v višj. šol. svetu v tej dobi liberalni učitelji v UJU. Terorizirali so predsedstvo, in če tu niso uspeli, so se obračali naravnost na Pribičevića, ki je bil popolnoma njihov, oziroma so bili popolnoma njegovi. Poleg tega je bil višji šolski svet v svoji večini popolnoma v taboru JDS. Gg. Jelene in Ribnikar sta kot odlična pristaša te stranke vodila vi>do na jedeesarski mlin. Priznanje pa moramo izreči predsedstvu, ki je skušalo biti objektivno, v kolikor je moglo biti pri groznem terorizmu od zgoraj in spodaj. Delalo je za prospeh šole. Tega pa seveda ne moremo odobravati, da sta se ljudskošolska nadzornika udeležila nekaterih koncilijabulov liberalnih učiteljev. Upamo, da se to ne bo več zgodilo. V zadnjem času so se ponavljali slučaji, da so okrajni šolski nadzorniki v u r a d n i h vlogah poudarjali napredno mišljenje posameznih učiteljev, da bi jih s tem pohvalili. Lezemo pač počasi proti jugu. Tudi to je vredno vsega obžalovanja, da se je pripadnost k sokolstvu pri kompe-tencah poudarjala kot posebno priporočilo. Meseca februarja se sestavi novi šolski evet. Upajmo, da se bo postavil v službo ogromne večine slovenskega ljudstva, ki iz vse duše obsoja sokolsko vzgojo in prosve-to in hoče, da se vzgajajo njegovi otroci v verne katoliške Slovence. Zaupni shod! SLS. — Shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico bo 81. t. m. ob desetih dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani, Ko-menskega ulica 10. Na dnevnem redu so volivne priprave in kandidature. Vsak zaupnik prejme pismeno vabilo. Če bi ga kateri ne prejel, naj se oglasi isti dan pred zborom v tajništvu SLS, kjer se mu bo vabilo izgotovilo. Vsi zaupniki naj se točno udeleže. — Za logaški politični okraj se vrši zbor zaupnikov SLS v sredo, dne 31. januarja ob desetih dopoldne v posojilnični hiši v Cerknici. Kdor izmed izvoljenih zaupnikov ne bi dobil povabila, naj se pred zborom javi pri tajniku KZ g. Demšarju. Zbor je velevažen, zato vsi zaupniki točno 1 — Kranj. Shod zaupnikov SLS za Kranjski politični okraj se vrši v društvenem domu v Kranju dne 4. februarja ob 9. dopoldne. Vse zaupnike iz celotnega političnega okraja pozivamo, da se shoda udeleže. Poročal bo poslanec Brodar in tajnik SLS. Dnevni red: priprave za volitve. — Radovljica. Dne o. februarja ob 3. popoldne se vrši sestanek zaupnikov Radovljiškega okraja. Vsi izvoljeni zaupniki bodo prejeli vabila, če ga kateri ne bi dobil, naj nam pravočasno javi. Sestanek bo silne važnosti, da naredimo načrt za organizacijo volivnih priprav v okraju. Zato naj vsak zaupnik smatra udeležbo za dolžnost. — V Ribnici se vrši v nedeljo 28. januarja ob 3. popoldne shod zaupnnikov SLS za celoten Kočevski okraj. Zaupniki SLS se po poslovniku stranke morajo udeležiti okrajnega zborovanja. K|jer bi fbil zaupnik zadržan, naj določi namestnika, da bo šel mesto njega, tako, da bo iz vsake občine nekaj mož. Razgovorili se bo-demo o volivnih pripravah. Poročal bo poslanec Škulj in glavni tajnik SLS dr. Ku-lovec. v Obupen klic g. Voglarja. G. ra\~na-telj Voglar pošilja iz Maribora zaupna pisma na >drage tovariše« v obliki okrožnice, v kateri jib zaklinja, naj z vsemi sredstvi ojačijo vrsto >naprednih političnih bojevnikov«, da ne bi se »državna misel med narodom naravnost uničila« in ne bi SLS izsilila zedinjeno Slovenijo. Zanimiva je Voglarjeva konstatacija, da zahtevajo demokratje skupen nastop -»naprednih strank«, da pa se temu protivijo samostojneži in narodni socialci iz strahu, da izgubijo vodilno vlogo, to se pravi, da ne izgubijo še to, kar še danes imajo. Končno deli adresatom nauk, da naj >posnemajo klerikalno inteligenco in pridobivajo stranki pristaše v svojem okolišu in da je vsak glas važen« in jim obljublja, da jim bo stranka povrnila vse stroške, ki bi jih imeli z agitacijo in s poročili. Zdravo! Fr. Voglar, ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru. v Preslab. Dr. Kukovec je za demokrate na Štajerskem in v Prekmurju nosilec liste, nosi naj mu jo pa — Štefan Kiihar. v želja radikalcev. Belgrad, 28. jan. (Izv.) Nekateri listi so prinesli vesti o razkolu v bunjevsko-šokački stranki, ki pa ne odgovarjajo resnici. Pristaši bunjavsko-šo-kačke stranke bodo nastopili pri volitvah složni in enotno. v Demokratske kandidature. Belgrajska »Tribuno« javlja sledeče demukratctce kandidature: V Sremu bo nosilec 'iste Sv. Fojjović, v Virovitici dr. Ivan Ribar, v Po-žegi dr AngjeJinovič, v Belovaru Vočeslav Vilder, v Varaždinu prota Kecmanović, y Sarajevu dr Lukinič, v ModruS-i!eki Milan Pribičevič, v Liki Svetozar Pribičević. — V Sloveniji bosta nosilca demokratskih list dr. Žerjav in dr. Kukovec. v Svetozar Pribičevič ne bo kandidiral samo v Liki in v Sremu, ampak tudi v Novem Sadu. v Socialno-demokratske kandidature. Socialni demokratje so postavili doslej sledeče kandidature: V Sremu Vitomir Ko-rač; za Sombor in Veliki Bečkerek Nedelj- ko Divac; za Novi Sad P. Tadič; za pod-rinjsko okrožje dr. Košanin; za valjevsko okrožje dr. Ivanič; za užiško okrožje Branko Pavlovič; za Vršac dr. Zivko Topalo-vić; za Belgrad dr. Zivko Topalovié v prvem, BI. Bračinac pa v drugem belgraj-skem okrožju. — Slovenski in hrvatski delavski denar v Belgrad! Ministrstvo za socialno politiko je ukazalo »Središnjemu uredu za osiguranje radnika« v Zagrebu, da mora ves razpoložljiv denar nakazati pri državni hipotekarni banki ali »upravi fondova« v Belgradu. — Kakor znano, ao temu »Središnjemu uredu za osiguranje radnika« v Zagrebu priključeni po zaslugi nepozabnega ministra dr. Žerjava tudi močni slovenski delavski zavodi, n. pr. bolniška blagajna v Ljubljani, ki mora svoj denar oddajati v Zagreb. Dokler je bil dr. Žerjav minister, je »Središnji ured« na povelje g. dr. Žerjava nalagal svoj razpoložljiv denar v Pra-protnikovi brrnki. Novi minister za socialno politiko pa je sedaj na kratko odredil, da morajo »pare« v — Belgradl To pa zato, ker belgrajska »Uprava fondova« nima več raz položljivega denarja za posojila na zidanje neštetih hiš v Belgradu, ki jih pa razni belgrajski »derikože« ne zidajo v socialne svrhe, da omilijo stanovanjsko bedo in preskrbe delavcem itd. cenena stanovanja, ampak samo v ipekuMivne namene, da iztisnejo z visokimi najemninami še zadnji krajcar iz žepa tistih delovnih elojev, s ko-jih denarjem, vloženem v »Upravi fondova«, kidajo belgrajski mogotci 7 in 8-nadstropne razkošne palače. Da mora tudi delavski denar iz Slovenije v Belgrad, pa je in ostane nevenljiva zasluga demokratske veličine, ki se imenuje dr. Žerjav. Delavci, zahvalite se dr. Žerjavu dne 18. marcal — Protestni zbori državnih nameščen-ecv in železničarjev. Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani je dobila v četrtek, dne 25. t. m. zvečer sledečo brzojavko: Beograd, dne 25. I. t. 1. Ministar finansija usvojio naš predlog o izjednačenju činovničkih (?), o izjednače-nju stanarine, o izjednačenju penzijonera i neukaznih činovnika. Pismeno opširne-je. Svaki protestni zbor bio bi neumesten i štetan. Stoga ovake zborove ne sazivati, a sazvane odkazati. — Predsednik Jova-novič, sekretar Dilber. — Spričo te brzojavke so na sestanku dne 25. t. m. zvečer zbrani zastopniki organizacij državnih nameščencev in železničarjev soglasno sklenili, da se 28. t. m. nameravani protestni zbori začasno prelože. Povdarjamo izreč-no, du organizacije odklanjajo vsako odgovornost za morebitne posledice, če vlada upravičenim zahtevam državnih nameščencev in železničarjev v izdatni meri nemudoma ne ugodi. — Osrednja zveza in žel. organizacije. — Pripomba uredništva : Nam se zdi, da je Osrednja zveza zopet enkrat nasedla. Pa se hidi nič ne čudimo. Saj uredništvo ni lačno in raztrgano še-le od včeraj in vendar se organizacija ni odločila za energičen nastop že prej, za časa demokratsko-radikalne koalicije. Nasprotno! Za časa občinskih volitev je odbor celo hvalo psi članu tedanje vlade, dr. Žerjavu. Tudi sedaj se slišijo govorice, ki spominjajo pač na volivne manevre demokratske stranke, ne odgovarjajo pa — dejstvom. Tako se sedaj — ne dvomimo, da namenoma — kolportira vest, da Jugoslovanski klub za uredništvo ne bo ničesar storil, dasi danes lahko že slednji uradnik ve, da je bil Jug. klub edini, ki se je odločno in dosledno zavzemal za izboljšanje gmotnega položaja uredništva. — Vladne stranke so pa samo farbale z uradniško pragmafiko, ki bi bila uradništvo izročila vsakokratni vladni kliki na milost in nemilost, gmotnega položaja pa ne bi bila prav nič izboljšala. — Glede protestnih shodov drl. na« incščcncev je dobila včeraj pokrajinska uprava posebna navodila, da bo mogel g. pokrajinski namestnik odgovoriti deputa-ciji, če se oglasi pri njem. Osrednja vlada obeta kakor doslej, toda na obljube iz La- SLOVENEC, dne 57. januarja 1928. Btev. M. žigrada ne dajo državni nameščenci prav nič, kakor tudi ne na razne medalje. Sicer pa osrednja vlada želi, da se protestni shodi ne bi vršili, >jer se več radi na novoj uredbi o dodacima ria skupoću«. V Belgradu so res veliko dela, kar se tiče raznih Korupcij, toda za državne nameščence — >ima vremena«, a ne »para«. — Pokrajinskemu namestniku g. Hribarju. Konceptni in pisarniški uradniki pokrajinske uprave občudujejo možatost in energijo, s katero ste nastopili za urad-ništvo mestnega magi/rata v Ljubljani, da se Jim izplača trinajsta plača. Vaši lastni uradniki do danes niso še začutili, da znate biti tudi energičen, kadar gre za trinajsto plačo Vaših uradnikov. Kako to? Ali ste energičen samo navzdol, navzgor pa nimate take korajže? Pričakujemo odgovora. — Kunktatorji. — Vpoklici rekrutov — volivna zloraba? Nedavno je dalo vojno ministrstvo razglasiti, da namerava koncem februarja vpoklicati na vojaško službo večje število rekrutov. Belgrajske »Novosti« upravičeno sumijo, da stoje ti vpoklici v tesni zvezi z volitvami, ker bo na ta način mogoče število opozicionalnih glasov znatno znižati. — Časnikarska visoka šola v Pragi. S 15. februarjem se otvori v Pragi češkoslovaška časnikarska visoka šola. Časnikarsko vodstvo te visoke šole bo poverjeno znanemu uredniku Penižku, juridično vodstvo pa bo prevzel profesor praške ju-ridične fakultete. — Iz Tržiča. Prosvetni odbor J. D. bo odslej prirejal predavanja v Našem domu v poudeljkih. Prihodnje predavanje je že v p o n d e 1 j e k , 29. t. m., ob 8. url zvečer. Predava g. Rud. Pečjak: »Slovenskemu narodu se zasvetli...« Poleg tega bo razprava »Nočni mir in tržiška občina« ter razgled po svetu. Predavanje bo poživljalo petje in svl-ranje. Pridite! — Postopanje z aretiranimi osebami. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je izdalo nove predpise, s katerimi hoče iztrebiti vsako surovo ravnanje ali nasilje nad aretiranimi osebami. Z vsakim novodošlim are-ti rančem se bo v zaporih takoj sestavil za- pisnik, ravno tako ob njegovem odhodu iz zapora. Tu bo imel vsak aretiraneo priliko, da javi vsako krivico, kl se mu je zgodila od strani varnostnih orgauov. Bazen tega ima vsaka oseba v zaporu vedno pravico zahtevati, da jo odvedejo pred nadzornika, da se pritoži. — Velika poneverba. 57 letni Alojzij Leskovšek, po rodu iz Celja, je kot nameščenec nekega eksportnega podjetja v Zagrebu te dni poneveril 142.000 Din in hotel pobegniti iz Zagreba. Vendar ga je policija pravočasno izsledila in zaprla, nakar je izdal tudi svojega sokrivca Franca Kovačića, kt ga sedaj iščejo. — Smrtna nesreča na Selu. Dne 2. aprila 1886 v Olševku rojeni piskrovez Franc Cerar, mali piskrovez so mu rokli, se je držal večinoma v Mostah, ker mu je policija v Ljubljani iz raznih vzrokov bivanje prepovedala. Prenočeval je navadno v hlevih. Tudi v noči od 24. na 26. t. m. je prenočeval v hlevu na Selu št. 8, toda izbral gi je tako nerodno svojo posteljo, da ga je konj ubil. — Žrtev svojega poklica. Železniški skla-diščar Janez Perme, žel. delavec Jože Kaštal in restavrater Tomaž Majer iz Grosuplje so valili 28. t. m. iz železniškega skladišča na postaji Grosuplje sod z 800 litri vina. Ko so valili sod, je izpod-letel kos lesa, s katerim so sod zadrževali, sod je podrl Perneta in ga na glavi tako hudo poškodoval, da je 24 januarja umrl. Ponesrečeni Perne je zapustil 8 male otročiče in ženo, katera pričakuje 4. otroka. — Tatvine. Hlapcu Mihaelu Bratunu v Veliki stari vasi je bilo ukradene precej obleke. — Perici Frančiški Bukšek v Stepanji vasi je bilo ukradeno perilo v vrednosti 910 kron, katero se je sušilo. — Dunajski »Reichspost-k je odvzet poštni débit za Češkoslovaško. — Dobava kruha za državne dobrodelne zavode v Ljubljani je razpisana v »Ur. listu« št. 9 z dne 24. januarja 1923, na kar opozarjamo interesente. 486 — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta Štev. 1. 3322 S L«* novîce. š Veličasten sprejem Josipa Stritarja v Mariboru. Z dunajskim brzovlakom se je včeraj popoldne vrnil pesnik Josip Stritar v svojo domovino. V Mariboru se je zbrala na kolodvoru ogromna množica, da pozdravi sivolasega pesnika. Ko je privozil brzo-vlak na kolodvor, je najprej zaigrala vojaška godba, nato pa godba »Drava« pesniku v pozdrav. Zaurili so tisočeri klici: Živeli Stritar se je prikazal pri oknu in globoko ginjen iskreno odzdravljal. Ker vsled visoke starosti in utrujenosti ni mogel iz voza, so se mu v vozu poklonile razne deputacije in osebnosti, med drugim okrajni glavar dr. Lajnšič, župan Crčar, ravnatelj dr. Tominšek, ravnateljica Stupca, ki mu je izročila krasen šopek. Pesnika je pozdravila tudi šolska deklica, kateri se je Stritar podpisal v njeno šolsko knjigo. Zupan Určar je pozdravil pesnika v imenu mestne občine, profesor dr. Anton Medved pa v imenu kulturnih društev. Slavljenec zelo slabo vidi, vendar pa je, ko ga je pozdravil župan Grčar, šegavo dejal: »A, vi imate cilinder«. Stritarja je spremljala njegova soproga in pa g. âterk, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini, kjer se je Stritar nastanil. Ko je vlak odpeljal, je tisočera množica zopet navdušeno pozdravljala Stritarja. Tudi mi kličemo starosti slovenskih pesnikov iskren »Dobrodošel!« z željo, da bi v miru in zadovoljnosti preživel še prav mnogo let v svoji doi ovini. š Velik požar na koroškem kolodvoru v Mariboru. K našemu tozadevnemu včerajšnjemu poročilu smo prejeli še naslednje podrobnosti. Požar je izbruhnil okoli 11. ure v pralnici. Razširil se je zelo hitro po skladišču, kjer so bile shranjene velike množine olja, firneža, terpentina in žime. Isa lice mesta je takoj prihitel oddelek mariborske požarne brambe pod vodstvom dr. Schiniedererja. Že prej je stopila v akcijo železniška požarna bramba. Gašenje je bilo silno težavno. Okoli polnoči je prišla na pomoč še ostala mariborska požarna bramba. Proti jutru je sledilo več eksplozij. Pri tem je bil precej poškodovan gasilec Straut. Škoda se ceni na 6 do 8 miljonov kron. Zgorelo je 20.000 kg oljnate barve, 20.000 kg laka, 5000 kg terpentina, 5 velikih cistern firneža, 6 velikih sodov asfaltnega laka, večja množina petroleja, žime, krede in suhe barve. Do sinoči požar še ni bil popolnoma zadušen. š Demokratska doslednost. V ponedeljek zvečer se je mudil v Celju poslanec Pušenjak. V kavarni Evropi pride k njemu politični romantik — sedaj slučajno republikanec — dr. Novačan in ga prosi, naj pride k njegovi mizi na par besed. Ker se je poslancu Pušenjaku mudilo na vlak, obleče zimsko suknjo in stopi k Novačano- vi mizi, ter ga vpraša, kaj želi. Novačan vstane in udari poslanca Pušenjaka po obrazu z besedami: »To imate, ker ste me »žalloc v Slov. Gospodarju«. To barabsko junaštvo po or;unskem receptu odobrava »Jutro« z dne 24. t. m., kar je zelo značilno za mišljenje >Jutrovega« dopisnika. Kako se to strinja s pisavo »Jutrovega« priveska »Nove Dobe«, ki se v številki od 23. t. m. grozno razburja radi nekega hudomušnega pisma, ki ga je prejel veliki župan celjski Prekoršek od anonimnega dopisuna, s katerim se je očividno hotelo junaškega Prekorška malo potegniti radi njegovega gromenja v »Novi Dobi«, ko kliče orjunaše na pobijanje. Ker se gromov-niku, smerodajalcu in demokratskemu ideologu Prekoršku grozi z istimi metodami, katere on propagira za druge v »Novi Dobi«, se pa kličejo na pomoč vsi uradi od poštnega ravnateljstva do zadn'ega detektiva. Pušenjaka bi pa lahko ubili, pa bi še ploskali orjunaši. Ali je to doslednost? š Celje. Ali se spominja dr. Novačan zaušnice, ki jo je dobil od natakarice v gostilni Evropi septembra leta 1921? Ali še ve Novačan, kako je meseca julija 1921 na vrtu hotela Evrope kot stekel pes ob-grizel na roki plačilno natakarico, ki je morala radi tega iskati zdravniške pomoči in ravnotako odvetnika O? Je Novačan še sploh normalen? Tak človek naj še uči koga politične olike!?! Tak je vodja republikancev. š Žeiczničarska družina na eesti. V četrtek je dal gostilničar Bonlco v Mariboru iz svoje hiše na Koroški cesti delo""ra'' 10 oseb broječo družino železničarja Haruerja. Ker s>e taka deložiranja posebuo železničarjev v 7adujem času pogosto vrše, ne da bi se za deložirane rodbine od poklicane itrani le količkaj storilo, je ta slučaj povzročil splošno javno ogorčenje. Družina Harner je bivrla v škandaloznem brlogu 4 m dolžine, 2 m rine in 2 m visočlne, ste: e umazane in vlažne. Ko je bila družina z na smrt bolnim otrokom pognana na dvorišče, ui vedela nobena oblast, kam jo spraviti. Usmilil se je družino rek tovariš tor jo vzel pod svojo streho v barako. š Pogrešan poslovodja. Pri mariborski podružnici belgrajsko izvozne tvrdke Marko-vič—Kostlč nastavljeni poslovodja Oblak se od '24. t. m. pogreša. Baje je imel pri sebi večjo svoto denarja. š Smrt pretepač"1,. Posestnikov sin Jakob Robar v Podovi je bil velik pretepač. 21. t. in. je prišel v hišo pocestnice Pernat v Gorici in za" >1 groziti z nožem. Pornatova je klicala na pomoč, nakar jo pritekel njen sin Alojzij Pernat, ki jo Robaija udaril najprej s stolom, nato pa sunil z nožem. Robar je na me.-.tu obležal mrtev. Pernat se je nato sam javil orožnikom v Racali. š Nezgode. Delavec Ivan fîonijok so je ponesrečil pri nalaganju lesa na kolodvoru Sv. Lovrenc na Pohorju. Teži* > роГ' 'oranega so pripoljnli v Maribor v javno bolnico. — V četrtek zvečer se je na ledeni cesti pri gostilni Balon na Pobrežju ponesrečil revi-dent južne železnico Čerjavie. Zlomil ni je r.ogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v javno boluicu Gospodarstvo. g 0 vzrokih padca dinarske vrednosti piše Protićev »Radikal« med drugim: »Naša notranja politika ni dobra. — Ustavno vprašanje, ki ga mnogi napačno imenujejo »srbsko-hrvatski spor«, je še vedno na dnevnem redu in izjava radikalne stranke, da stoji neomajno na stališču vidovdanske ustave, je ta epor le še poostrila. V drugi vrati pa stoji vprašanje naše uprave, ki se brez rešitve ustavnega vprašanja ne da spraviti s sveta... Te nesrečne naše notranje razmere vplivajo jako izdatno na vrednost denarja in ti vplivi so še močnejši kot vnanjepolitični.c g Fuzija dveh bank. »Zadružna banka« v Ljubljani, katero je ustanovil Anton Kristan, se bo tuzijonirala s Slovensko banko. Slovenska banka pa je že itak afilijaclja Slavenske banke. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledečo cene: pšenica 497.60—600 D, ječmen 300—837.50 Din, koruza (nova) 220—275 Din, fižol 380 Din, pšenična moka (00) 752.50 D, St. (0) 725 Din, št. 6 576 Din. g Praški velesemenj. V dobi od 11.—18. marca t. 1. se bo vršil v Pragi VI. velesemenj. Uprava velesemnja dokončuje vsa pripravljalna dela. Dosedaj se je priglasilo razstavljnlcev, posebno tujcev, mnogo večje število, nego jih je bilo na zadnjih dveh velesemnjih. Francoska vlada je za svojo ekspozicijo zaprosila za 800 m' velik prostor, kateri bode na sledeči način razdeljen: francoski okus, francoskn industrija in francoske kolonije. Zadnji oddelek bo nudil posebno bogate in-dokitajske ekspozicije. Poleg francoske vlade bodo tudi razstavljale zakavkaška in ukrajinska republika. Velesemenj bo, kakor doslej, razdeljen na 17 razstavljalnih skupin in sicer: 1. stavbena industrija, 2. kovinska industrija In spori, 8. elektrotehnika in mehanika, 4. lesna industrija, 5. tekstilna obrt, 6. oblačilna obrt, 7. galanterijska obrt, 8. kožna in čevljarska obrt, 9. sleklo, porcelan ln keramika, 10. umetnost, 11. kemični izdelki, 12. jestvine in zemljedelstvo, 18. godbeni instrumenti, 14. igrače, 15. grafika, papir, šolske in pisarniške potrebščine, 16. dragocenosti in urarstvo, 17. mešana skupina. Stavbena skupina, kjer je priglašeno najveCfe število razstavljalcev, bode topot zelo bogata in bode, poleg ostalega, nudila tudi nazorno izpeljatev raznih sistemov kanalizacije, elektrizacijo, vodne stavbe itd. Nenavndno zanimanje tujine za praški velesemenj dokazuje, da ima Praga, tudi v dobi sedanje težke krize največ upanja, da ost:me med onimi 6 mesti, ki si obdrže svoje velesemnje in zavzema v konkurenčnem boju za svetovni primat slovanskih in srednjeevropej-skih velesemnjev danes že odlično mesto. BORZA. Zagreb, dne 26 januarja 1928. (Sklep.) Devize: PeSta 4.20—4.30, Berlin 0.61—0.58, Italija 5.00-5.40, London 515. Newyork 108—110, čeki 111—113, Pariz 7.20—7.30, Praga 8.10-8.20, Dunaj 0.15-01550, Curih 21 50—21.75, Buknrešt 62—64, Amsterdam 44. Valute: lire 5.12—6.25, funt str. 610, dolarji 109—110, fr. frank 7.15. Curih, dne 26 januarja 1923. (Sklep.) Devize: PeSta 0.205, Berlin 0.02'/e, Italija 25.75, London 24.94, Newyork 585.75, Pariz 34.45, Praga 15.12, Dunaj 0.0074, Bukarešt 2.50, Sofija 8.30, Belgrad 4.75, Varšava 0.013/., Holl. 211.60. Valute: n. n. K 0.0075. Dunaj, dne 26. januarja 1923. (Sklep.) Devize: Pešta 26.95, Berlin 3, Italija 3411, London 832.175. Newyork 71.850, Pariz 4584, Praga 2022, Brtissel 4144, Curih, 13.310, Sofija 429.50, Belgrad 629, Varšava 2.37, Amsterdam 28.230. r Krokar kol znanilec nesreče. Krokar je že pri starih poganskih narodih vžival glas znanilca bodočih dogodkov, ki mu je ostal do današnjega dne. Kakor znano igra krokar veliko vlogo v zgodovini ali 'egendah nekaterih vladarskih rodbin, n. pr. Habsburški. Zadnji čas pa se pečajo listi s krokarjem, ki že 140 let naznanja vse velike nesreče francoskih vladarjev ozir. predsednikov. Prvič se je prikazal Mariji Antoinctti 1. 1785. Kraljica je v tri-anonskem vrtu sedela pri južini, ko je v neposredni bližini začula neprijeten krokot. Ozrla se je in či. Cesarica je bila na vrtu v Tuilerijah, ko se je s svojimi svetlimi cčmi prebadal in se grozeče drl proti njej. Krik kraljice in njenéga spremstva ga ni oplašil in še-le po preteku nekega časa je od-letel. Tik pred ob'duvljenjem kraljeve družine je krokar še enkrat priletel na kraljove vrtove. — Drugič se jo krokar prikazal 1. 1810. cesarici Mariji Louisi, ko je bil Napoleon na višku svoje moči. Cesarica je bila na vrtu v Touillerijah, ko se je javil v vejah bližnjega drevesa krokar in krokotnl proti njej, kakor bi ji hotel nekaj povedati. Cesarica se je od strahu onesvestila in imela pri tem prikazen: videla je Napoleona, kako pade z belega konja in si pri tem zlomi meč. — Ko se je Napoleon III. meseca julija 1870. odpravljal na bojišče, je tudi dobil krokarjev obisk; Napoleon III. Francije poslej ni več videl. —- Ženi predsednika Carnota, ki je leta 1894. postal žrtev anarhističnega atentata, se je javil krokar tik pred umorom. Ko so ji prinesli vest o nesreči, je zaklicala: »2e vem, oznanil mi jo krokar!« — Tudi predsednik Feliks Faure, ki je 1. 1899. našel nenadno amrl v salonu pariške lepotice Steinheilove, je malo pred smrtjo v elizejskem vrtu videl zlo\e'čega krokarja. Lani meseca novembra so v Elizejskem vrtu zopet videli krokarja in praznoverni ljudje ugibajo, da to za Francijo ne pomeni nič dobrega. r Varstvo najemnikov pri starih Rimljanih. Pri izkopavanju v Rimu so nedavno našli plošče z zanimivim zakonom. Zakon, ki ga je 48. 1- pr. Kr. izdal pretor Marcus Coelius Kufus, predpisuje kazen 1 leta za vsakega hišnega posestnika, ki brez tehtnega razloga vrže na cesto kakega najemnika. Dalje predpisuje zakon, da mora vsak hišni gospodar skleniti z najemnikom pogodbo o višini najemnine in dobi, ki mora veljati najmanj eno leto. r Predor med Alasko in Kamčatko. Ameriški inženerji so izdelali načrt za zgradbo podmorskega tunela med Alasko ш Kamčatko. nov&e. IJ Zabavni večer »Stolne prosvete«, ki bo ▼ nedeljo zvečer v Rokodelskem domu, ima na vzpo-redu: šaljive prizore, godbo, srečolov, Šaljivo pošto. Podrobnosti glede prve točke prireditelji nočejo povedati, da nas bodo tam presenetili ob odprtem odru. Pričetek točno ob 7. uri zvečer. Prireditev se vrši ob pogrnjenih udzah. Člani in somišljeniki, poskrbite za prav številno udeležbo. IJ V Rokodelskem domu bo v ponedeljek zvečer ob 8. url predaval v »Stolni prosvetl« gospod Fr. Černe o »Vzrokih razpada Avstrije«. Člani in somišljeniki, udeležite se polnoštevilno tega zanimivega predavanja. lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo, 28. t m. ob pol 8. uri zvečer bo nadaljeval mons. Viktor Steska svoje predavanje »o stari Ljubljani«. Vstop prost. 3|j Društvo prijateljev humanistične gtmna sije vabi vse člane in prijatelje na 2. rodni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 81. januarja, ob 16. uri v posvetovalnici I. drž. gimnazije v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Pred občnim zborom odborova seja ob 14. in pol! — Odbor. lj Društvo »Oficirski dom v Ljubljani« ima svoj redni občni zbor dne 8. februarja 1923 ob 9. uri dopoldne v oficirski menaži kasarne Vojvode Mišiča (prej belgijska vojašnica). Dnevni red: 1. Letna poročila: a) pred-eedstva, b) tajuištvn, c) domačina, d) blagajnika; 2. volitev novega odbora po čl. 11. Pravilnika (med temi 2 zastopnika rez. oficirjev); 3. slučajnosti. Zlasti se opozarjajo na ta občni zbor gg. rezervni oficirji, ki se ga naj polnoštevilno udeleže in predlože svojo želje in nasvete merodajnemu forumu. — Odbor. lj Zveza tobačnih vpokojcncev naznanja svojim članom, da se vrši v torek, dne 80. t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih »Ljudskega doma« Streliška ulica njen redni občni zbor in prosi za obilo udeležbo. — Odbor. lj Predavanje »o vitaminih« v »Soči«. Danes predava v društvu »Soča« zdravnik g. dr. Matija Ambro'Uč »o vitaminih«. Je to še tajinstvena. špeeijelno za otroke zelo važna hranilna sno., o kateri javnost takorekoč še ni nič poučena. Zato opozarja odbor »Soče« svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo na to zanimivo predavanje. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. lj »Udruženje koroških Stovcncev« priredi nocoj ob 7. uri v gostilni pri Mrakn. Rimska cesta, Svoje običajno predavanje. Predava g. dr. Arnejc. lj Objava policijskega ravnateljstva. Ker so se ob priliki zadnjih občinskih volitev pri afiširanju volivnih reklamnih lepakov dogajale velike nerodnosti, opozarja policijska direkcija z ozirom na bližnje volitve v narodno skupščino na določila § 23 tisk. zakona, glasom katerega se smejo plakati in različni drugi letaki nalepiti samo na mestih, ki so oblastno nalašč za to določena. Nedopustno pa je vsako lepljenje na javnih in privatnih prostorih, kakor tudi mazanje zidov z različnimi napisL Proti kršiteljem teh predpisov bi uvedla policijska direkcija v posameznih konkretnih slučajih sodno-kazensko postopanje v zmislu § 23 tisk. zakona, odnosno § 468 k. zakona. lj Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dne 28. januarja 1923 od 16. do 20. ure. Domače jetrne in krvave klobase. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Veko-slav Dolničar. (503) lj Organizirana tolpa mladih nevarnih vlomilcev pod ključem. Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je zaprla organizirano tolpo mladih vlomilcev, kateri so stanovali v lesenih barakah Zelene jame. Ko je šel viSji stražnik Jelušič po Gosposvetski cesti, je zasačil v trafiki slepega invalida Franceta Matičiča, kateri skrbi za veliko rodbino, dva mlada frkovca, katera sta kradla tobak, tretji je pa stnl na straži in sicer je prav dobro pazil, ker je hotel svoja mlada tovariša obvestiti, da stražnik prihaja, toda fantička tatiča sta z vso silo tiščala vrata, ker nista mislila, da ju je prišel njihov stražnik oi>ozorit na policista. Stražnik je nato aretiral tatiču, katera sta nabrala v vrečo že za 7000 kron tobačnih izdelkov, katere je tolpa nameravala iztihotapitl čez mejo. Policijsko preiskavo vodeči okrajni policijski nadzornik Habe Je takoj sumil, dn gre za organizirano tolpo mladih vlomilcev in detektivi so nato aretirali več prijateljev prijetih tatov. Preiskava je dognala, da je vlomilsko tolpo vodi1 1903 rojeni Franc Lebun, kateri je diktiral svojim podložnim, kje naj vlomijo, sam je pa v kavarni »Jadran« sprejemal poročila, kako da operira njegova četa. Celo vrsto vlomov in tatvin so izvršili mladi zločinci, od katerih so že pod ključem poleg njihovega poveljnika brata Luznar, Nace Jancžič, Jožef Kraiič, Vinko Hroviilin, Ivan Ocvirk. Med drugim ho poskusili vlomiti tudi pri »Bonbončku« v Lattermannovem drevoredu, a so svoj namen opustili, ko so prebrali listek, ua katerem je bilo zapisano, da se gospodje tatovi uljudno prosijo, naj ne vlomijo, ker ni nič notri. ij Iz Jugoslavije izgnala je ljubljanska policijska direkcija za dobo enega leta Kočevarja Franca iz Sv. Križa pri Ajdovščini, ker je bil zaradi tatvine trikrat kaznovan. Štev. 2f. SLOVENEC, аћЗ 27. faffuarfc 1929, Stran ft. 1] Predrte» tat Neznani vlomilec Je «kradel mesarici Mariji PrezelJ 2800 kron in hranilno knl-Iko »Kmetke posojilnice« št 20.212, na kateri Je bilo naloženo 15.000 K. Predrzni tat Ja W v Kmečko zoeojilnloo ln dvignil 10.000 K. Kdo je, ee ne ve. lj Holleljska kronika. Bajda Marija Je hgnbfla torbico, t kateri je imela 4000 kroc denarja. — Ma glavnem kolodvoru sta bili zaradi vlačugarstva aretirani Antonije ln Lucija Cemlgoj ia OerniS. — Zdravko Rane je razgrajal v Brcetovi gostilni. Poklicali so stražo, katero Je Rune nahrulll: »Gostilni čar k« vai je podkupila ! N1 Se U. ura; manjka le 10 minut: pomnili me boste, tez 10 let bom vae policaje poetreijal!« — Neznani vlomile' so vlomili v lopo Vrbtvlike tvorni ce konzerv na Rimski cesti. Cerkveni vestnik. e Škod ljubljanskih kongregarij. Vsi Slani kongregacij se &e enkrat opozarjajo na naà skupni shod, ki bo jutri v nedeljo, dne 28. t. m. v Unionu. Začetek ob štirih. Udeležba naj bo točna l Med govori naj se ne hodi na sedeže. Stojišča so prosta. Moški naj gredo na desni balkon, deklice na levega. Vstopnice za sedeže se še danes prodajajo pri Ničmanu, jutri pred shodom pa v Unionu. Pričakuje se polnoštevilna udeležba vseh kongregacij. MISIJONSKE VESTL Nekaj splolno zanimivih veatl Je v zadnjem ïa- «n došlo iz misijooov. P. Dahlmann, 8. J, profesor na jezuite ki visoki loli v Tokiju, je na&el v knjižnici državne univerza sveženj listin o preganjanju kristjanov v drugi polovici 17. atoletja. To ao izvirni sodni akti tribunala t Nagasakiju, ki obsegajo najnatančnoj&e podatke o obsojenih osebah, o letu in dnevu njihove usmrtitve, tako da tvorijo najvetjavnejftl dokaz, temelj u cerkveno proglasitev mučenifttva. Polagoma zore tudi prvi duhovni sadovi znanstvenega dela Jezuitske viaoke iole v Tokiju. Dva blvia njena gojenca sta prosila za sprejem v Jezuitski red ter sta jeseni vstopila v nemško redovno provinco. Tretji bivši gojenec študira ▼ propagandnem kolegiju v Rimu. Japonska vlada Je pred izpraznitvijo Južnega ftantunga izvedla priznanja vreden Čin pravičnosti Katoliški mlsijon v Tslngtavu Je prejel od aje uradni dopla, v katerem mu naznanja, da prizna poaa-nieznlm misljonom njihova zemljišča kot posest, dočim Je smatrala doslej ta zemljišča samo kot najeta. Lepe uspehe žanje tudi jezuitski misijon v Aie-ski. V Akularaku delujejo med Eskimi trije patrL dva brata in 6 urSullnk. Eskimski jezik se le malo razlikuje od Japonskega SL Mlchael, ki Je bil pr-votno središče misljona, je dobil poleg kolegija tudi posebno rezidenco sa patre. V Kap Nome, najsevernejšem mestu na avetu, ee dviga danes bolnišnica z redovno hišo in v stolpu katoliške cerkve je urejen električni svetilnik, ki služi tekom večme- sečne arktične noči ljudem in vozovom kot kažipot. Tu Je tudi rokodelska Šola, v kateri se mladi Eskimi ispopolnujejo ▼ med njimi vdomaienom slonokoščenem rezbsrstvn. lndokina pričakuje oblak novolmenovanega apostolskega vizltatorja msgr. Leeroarta, apostol« akega vikarja ▼ juinovzhodnem Celiju. V Gol so 8. decembra Izpostavili » ïeKenje neatrohnelo truplo sv. Frančiška Keaverija. Ko so odprli krsto, se je pokazalo, da je obrss zelo pora-monel; glava je še pokrita s obllln»! lasmi, samo nos je zalo upadel. Pečale je odstranil apostolski delegat msgr. risani; od vseh strani Indije so prihiteli škofje, duhovniki in laiki ter se vdeležili ve* like procesije. Vreden naslednik Indijskega apostola Je umri te dni v osebi nlegovega redovnega brata p. WU1I-ama Wallaceja, S. J. Pokojnik Je bil prvotno bapti-stovaki misijonar v Indiji; tu je prišel do prepričanja. da zbližanja z ljudstvom ne bo dosegel, dokler ne bo delil z nji") življenja in trpljenja. Naselil s« je ▼ revni koči, v kakoršnih žive domačini. Po te?-kih notranjih bojih Je prestopil ▼ knt.MJčanstvo ln vstopil v Jezuitski red. Toda njegovo v misijonskem delu fcpodkorsno zdravje ni doptiSčsK da bi se vrnil r Indijo; deloval je poslej na An$leS'em. Bil je globok poznavalec hindujske lilosoflj*. V Indiji hočejo mlsijrnwiti v bodoče tudi Portugalci. V Thomasu ao portugalski škofje ustarovill misijonski zavod svetnih duhovnikov, kl pu »odi dosedanji škof v Mylapore œsjr Bibelro Vie!r«i do Castro. tëamcfan rjSedlščB. DRAMA. Sobota, 27. januarja: >2ivl mrtvec«. Delavrire predstava. Znižane cene. Izven. Nedelja, 28. Januarja: >Lillom<. Ob ireh popoldne Izven. »Vojlček.» Ob osmih zvečer. Izven. Ponedeljek, 29. januarja: >Madame Sans Gene«. Red E. Torek, 80. januarja: ZAPRTO. Sreda, 81. januarja: »VOJIČEK«. RČUDE2 SV. ANTONA« ln »ČRNA DAMA IZ SONETOV«. Izv. - Ob 8 zvečer: »VOJIČEK«. Izv. Pon-.lfljek, 5. februarja: »MADAME SANS GENE«. Red A. OPERA. 8obota, 27. Jaau«rJa: »Trlptychon«. Red C. Nedelja, 28. januarje: >N'/.ava«. Izven. Ponedeljek, V*, januarja: Zaprto. Torek, 80. januarja: »SEV1LSKI BRIVEC«. Red B. Sreda, 81. januarja: »NIŽAVA«. Red E Četrtek, 1. februarja: »MEFISTOFEI.ES«. Red A. Petek, 2. februarja: »CARMEN«. Izven. ГПСРПП ** 'P'etme na dobro do- UUuIUU mačo hrano ia stanovanj«. Poizve se Ilirska ulica 19/11, desno. ишеваанн«1ввмпишаа1 ženitna ponudba. Mož srednjih let, vdovcc S 3 Otroci, dober rokodelec, s 400 do 500.000 K gotovine, ss isti seznaniti v svrho priženitv« s poSteno žensko s primernim posestvom. — Le resne ponudbe poslati pod iiiroi «SPOMLAD«, poltno ležeče POUĆANE. КЕшикпааккшвавнвавашаинко Pfpklir Obžalujem, da sem z be-II CfVlIL. tedo «l&žnjivec« razžalil g. iupana GALETA v gostilni pri «Mirčni-ku«, vzdržujem pa svujo trditev, da mi povabila ni bito dostavljeno. 494 AnL Križnik. Sprejmem UČENKO v trgovino i mcianim blagom. « Naslov v upravi «Slovenca« pod Itev. 496. lzpraèana Uadskoiolska UČITELJICA In absolvirana llcefka daje ! INSTRUKCIJE. ! Sprejema v pouk tudi začetnike v slovenskem, nemškem ln francoskem jeziku. — Naslov pove uprava Usta pod it. 499. 2enitna ponudba. Sobota, 8. februarja: »TKIPTVCHON«. Red D. Nedelja, 4. februarja ob 8. popoldne: »GORENJSKI SLAVCEK«. Izven. Ponedeljek, 5. februarja; ZAPRTO. Vloge Marte v operi >Nlla*l« poje v nedeljo, dne 28. t m. prvikrat gdč. Ivana Katlnerjeva. Vlogo Scbastlana poje g. CveJU. Prosveta. РГ Josip Jurčič, SPISL TJredil dr. Ivan Qrafe nauer, I. «veze k. Uvod. Narodne pravljice in pripovedke, 8pomlnl na deda. Jurij Kozjak. Jesenska noč med slovenskimi polharji. Dom on. Dva prijatelja, tifta 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 20—, vez Dlii 30. — Jugo^ov. knjigarna ni hrnnila denarja, da nam omogoča v t*h hudih ln dragih časih, da dobimo kmalu celotne spise našega pripoveduetm klasika. Josipa Jurčiča, ki jih po principih JLjndske izdaje urejuje dr. Ivan Grafenauer. Sedaj je Izšel prvi zvezek, ki vsebuje dela mladega Jurčča. Kar zvezek po-sebuo odlikuje, je uvod, ki nam podaja celo-kupuo sliko o Jurčiču človeku ln pisatelju. V poljudnih besedah nam oriše Grafena-ier poTo«n Jur£':£a pisatelja, nato ;iam poda dovolj obširen pisateljev življenjepis tu uašte-va krouološko vsa njegova dela, tako, da si nstvarl čitetelj prav lahko celotno sliko o Jurčiču. Opomnje keneem knjige so sicer kratke vendar dovolj bogate, da nam ra/.lože te*jo umljlvo. Ali naj hvalio.o Jurija Koz-jakaî Tega pač ni treh*. — »Oomen«, znan ntšlm odrom v dr. Cesnlkovl rlraiua^izceljt, ki ae pe igrala že marsikje z velikim uspehom, je bil že dolgo vrsto let razprodar, sedaj bomo zopet lahko brali o crraščaku Sovi, s*ari Meti, o Dorntiu gitiljlvo, poučno le ua dogodkih h.ïgato povest. — »Jesensko noč med slovenskimi polharji« smemo imenovati klaslčuo nafto črtico. To krepko, jasno pripovedovanje, to ostro očrtavanje, ta jedrnati pristni alog. — »Narodne pravljice In pripovedke« s katerimi ee knjiga začne, bodo veliki večini bralcev zelo ugajale, saj so tudi kot narodno blago velike vrednosti i: ker so potekle izpod Jurčičevega p"resa, nosijo tudi vse značilne zuake našega klasika na selil. Jurčič je pristen, slovenski, narodni pisn).v,i, člta ga rad gospod In kmet. delavec u, izobraženec. Vsakemu nudi nekaj, ker ^e .pristen sin svojega naroda, lz Dolenjske Izrastel ln zato narejen iz naše grude. pr Nova knjiga za obrtnike. Pravkar je izšlo v zalogi folsklh knjig »Splsje za svobodne, rokodelske ln trgovinske obrte«. Pisatelj Henrik Podkrajšek, profesor na lehr.lškl srednji šoli v Ljubljani, podaja v tej knjigi dolgo vrsto zglc * za najrazličnejše urlmere * obrt'iera г1~1.гзпји, 1 so jim dodani dotlčul zakoniti prec'pM. Komur je v dopisovanju do lepega, jasnega ln jedrnatega Izraža:.ja In se hoče seznacitl z najnovejšimi obrti '.ml predpWl, naj sežo po tej knjigi. DoMtl jo je po vseh knjigot-žnl^ah ter stane vezam 40 Din, broširana pa 36 Din. Turlstika In sport. Smučarski edsek T. K. 8. priredi ▼ nedrllo, dne 28. t m. izlet smučarjev ? Višnjo goro. Novinci se bodo vežbali pod vodstvom krmarjev, iz. isms"wwra? xMiïfro«"»" '« vežbanl p« krenejo aa Hucal). Odhod Is Ljubljane ob 7.50 zjutraj iz jut kol., povratek ob 1062 »večer v Ljubljano. Poizvedovanja. Isgabila se je od gustilne pri Rusu na Rimski cesti do tobačno tovarne torbica, v kateri Jo bila večja svota lenarja ln več računov, naslovljenih na Ime Marija Bajda Pošten najditelj м pru*av-«au i« a«iu> aivt«. , a>m i«t ii.i>-m.tei « C t'«lli fu K. l.lortilion V U Л.Оо. »•tru» fa-i.Tta« t mm 1. 21 h /48-6 — 0-8 1 jasno 7 h 74D-B - 65 1-3 megla - M. 1. 14 h 748 4 1-8 1-7 Jasno sever Radi pomanjkanja znanja ss želi seznaniti gospodična srednjih let, trgovsko dobro zvežbana, vežia gospoHlnja, z nekaj premoženja, s trgovcem aH veleposestnikom resnega značaja. Vdovci niso izključeni. — Ponudbe nal se poftljejo pod: ц;х. _ «VELIKA NOČ 1923«, poštno ležeče K ISO Z (jOSlJlllO Kamnik. Tajnost zajamčena. 461 i», Haie, «osai ln rokavic pri tvrdkl: 1.1 S. Slabent »iffft Iščem HLAPCA pridnega la poltenega, Ialiko tudi starejša moč. Delo lahko, plača dobra. — Ponudbe sprejema noravniStvo «Slovenca« pod Številko 489. 2 do 3 orale zaraščenega GOZDA prodam. Naslov pove uprava lista pod Itsv. 497. " Kupim PI ANINO dobro ohranjen. — Ponudbe in cena aa upravo «Slovenca« pod itev. 430. ______________" KUPUJEM PLETiLNi stroj glasovirje in planine. Trčan med prvovrstni, kilogram 30 Din, razpe« lll|a čebelarska podružnic« v ČRNI pri PREVALJAH. 446 dam r naleta. • Več povedo na VIČU Številka 90, kamor asj s« stavijo 1 ponudbe. 495 ia vma. posodim ple'ilki, kl zna dovršeno plesti nogavice, maje, jopice itd. — Naslov v I upravi lista pod Itev. 906. -— Ponudbe t označbo cene, marke in dolgosti na: :•: M. ČOP, ZAGREB, ^ВС Mrazovlćeva «lica bro| 12, Ш. kat. veJčega dela na vseh parketnih strojih, s-j nadalje več spretnih NAPRODAJ JE VELIK Parket «cl. Ie J OL Naprodaj Je po nizki ceni dobro ohranjen УЈГ (StutzfiQgel) Pozlačen LESTENEC za lino delo iz mehkega in trdega leea, In У^ј5?^0Ce,U ,Uv' 21 g. rKANL LUoUKV. 305 1 Pri večjem podjetja ali zavoda ZELI vstopiti v službo kot SLUGA. EKSPEDITER ali kaj oo-dobnega, mlad gospod. Na zahtevo vloži kavcijo — Ponudbe na upravniitvo «Slovenca« pod: «1. lebruar 1923<-. 498 , apreime večje LESNO INDUSTRIJSKO 'PODJETJE V BLIŽINI KAMNIKA. — Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmemo lc najboljše moči, treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmeoe ponudbe na: < Civ. Ing. V. REMEC t: Ljubljana Kersnikova nllca Itev. 7. za večje usnjarsko podfetie. Nnslov pove upravnišlvo »Slovenca« pod Slev. 485. jar- GOSPODA sprejmem sa stanovanje in hrano. Naslov pov« uprava lista pod itev. 500. Gradbeno pod!st|i log. DoKiC te drog Lloîillfjfl, Sc&criCeva ulico 20. se priporoma za vsa ▼ to stroko spada oča dela. SKLADIŠČE v Izmeri 80—120 m', če mogoče s 'ile-vom, išče m ▼ najem eventuclno vzamem v zakup DVORIŠČE, kjer bi se moglo sezidati skladišče. Kupim tudi za skladiščno stavbo primerno parcelo. Ponudbe pod: «Zračno skladiiče« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3/1. izborno ohranjen, pripraven za kako dvorano ali tudi za ccrkev, s 6 potrolejskimi svetilkami, ki bi se pa dal prenarediti tudi za «večno ln za električno razsvetljavo. Ogleda s* pri g. RADANOVIČU, ključavničarja v Brežicah Itsv. 49. 467 DV Potrebujem starejšega, samostal-nega. dobro delavnega urarskega pomočnika. Ptača po dogovoru in sposobnosti od Din 1000.— do 1500,— mesečno. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na FR. KATONA, Petrm|a—Hrvatska, trgovina bižnterije ln ararskih predmetov na veliko ln malo. Iščem dva UČENCA katera imata veselje za elektrotehnično obrt. Več pov« ALOJZ ARHAR, Ljubljana - Spod. Šiška, Sv. Jerneja cesta 47. Trgovska hiša na Dolenjskem v bližini Ljubljane išče mlajšo osebo v KUHINJO, Id bi bila та|епа dobrega gospodinjstva, boljle in domače kuhe. Nastop takoj, plača dobra. — Ponudbe pod «PRIDNOST« na npravo «Sovenca« Veliko zračno SQBÔ s posebnim vhodom, oddam dvema bol|-šlma gospodoma. — SPOD. ŠIŠKA 165. blizu kolodvora. • Na željo tudi enemu. Pogleda se lahko med 1—2. aro In i ako ne gleda na slačilo. 462.5.-6. uro. . FLORIJANSKA ULICA 13. Ponudim v nakup proseno kašo, pri-Istno ajdovo moko 'ln drng« mlinske izdelke, od 100 kg višje, postavljeno na kolodvor KRANJ. IVAN KOSIŠA, mlinar, 1LOVK pri Kranj«. Cunard Line Najhitrejši parnlkl svota. Direktna potniška in tovorna vožnja od H.imbtiren Ia CberbouroD za Ameriko lo Canatio 4 dimniki, 5i/t dneva lastne kabine za potnike III. ruzr. Potnike odvedo izkušeni uradniki do lutte ukrcaniater jlra uato diagevolje nudijo v«ako porno*'-. Pojasnila daje: CUNARD LINE G'avno zastopstvo za Jugoslavijo: Jnooaiovanska bansa d. d. Zagreb Glavno zastopstvo za Slovenijo: LïJiiaia, Шшка aica štev. 23. V večjih in manjših partijah |e naprodaj VINO letni! a 1922. P«>-bližja pojasnila daje: Ravnateljstvo nadbiskupslvih dobara, Zagreb, Vlaika ulica 75. ■■ ............ ... .», Vreče rabi ene dobro ohranjen«, knplm — JOS. BAHO» VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg itev. 7. ftjio in пјјјш tESBrStVO PAVLIC JAKOB u DOM2ALK oblastveno pr«izkaienl tesarski mojster. мнмтаавввнаишвва ud ud лл »rf ш m m mi ш ш ш ud m Inserati v »SLOVENCU« Imajo popolen uspeh! ППППНВВ1 L Mikuš Dabljuna. Mestsl tre IS priporoča ti jo »ii|i dežnikov In solntnikti in sprehalalnlh palic. Pe rsriHotiio iKttlin Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Oosposvetska cesfa 10. Telef inter SI 103. Ustanov leto 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst 1er izvršuje načrle in proračune, Stran в StCOVENEC, <3ne 27. Januarja 1925. Rte*, ti. NOVOSTI ZA PLE>NO SEZIJO . Slnkovtc oui. K. Sosi Ljubljana. Metln: trg 19. VSAKOVBSTNI VOZOVI »ZDRUŽENIH OBRTNIKOV« atolno v zalogi pri MARTIN MALI. sedlarju in ličarju avtomobilov v D o n. i a I a h. — Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani на Ambroževen- trgu (à!. Pelerski most). - Sprejemajo ee vozovi v popravilo ln v zameno 5235 Selsins i NajbolJSI so pravi AMERIKfôNSKI In angloiki SIKGER-sivaini stroji Singer-lgle in nadomestil deli. LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Slnper-olje sukciec svila ttd. P3GDAJA NA OBROKE — Slnger-Sivalnl stroji Bourne & Co New York — CENTRALA za kralievmo SHS Zagreb. Marulićeva 5. — l'odruèntce: LJUBLJANA, SEIENBURGOVA Ul CA 3, Zagreb, Karlovac. Varaždin, Oeiiek. Vinkovci, Bjetovar, Brod n/S, Su botlca. Novi Sad, Maribor, Saraievo, Mostar, BenjaluKa. Tuzla Dubrovnik. Podgorica, Bcjgrad, Kruâevac, NiS, SUopIje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac. Zaječar i Stip. — ^astipatva so v vseh večjih krajih. Dunajski mednarodni ssmsnj 18. do 24. marce 192 3 Nalu§©dir&®lia priliVa za vse strehe. 4000 rasstavljalcev is Su - in inozemstva. Vsa pojasnila daie: WSener Messe .«k.-<3., WSen VSS, MessepaEast kakor tadi uiadna pisarua ra pojasnila v MubSjani* Avstrijski koniu!at, Turjaški trg 4. iščemo prvovrstnega horesĐon« -ini Za slovensko, lirvatsko in nemško korespondenco, popolnoma rmožnega stenografije in strojepisja. — Naslov pove upravništvo r Slovenca« pod «it. 484. [je. Шв. TmsatMip Najkrajša ln naludo^nejSa vožnja v Ameriko. Hawe-№w York samo ® ctaî. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska toartMa d. «i. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna po. a s nI la daje: Ж€1»1ор1тШ v Ljubljani, Kolodvorska ulica <1 prvo vrste novo biago popolno grela Idoblva so povsod I. hrv, tvornica salame, I suhega mesa in masti M. Gavrllom« |smovl d. d. Petrinja G'avno Ka^topatvo za Slovenijo R Bunc In drug Ljubljana Selje • Maribor MG S1 n МТПШЦ VELIKA ZAIOGA klobukov in slamnikov se dobi pri Fraie Csrar tovarnar v Stobu, pošta Domžale. Prevzemajo se iudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACFVIC i 1RS AN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šlev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. Cenj. občinstvu priporočam svetovno Enone šivalne stroje GRfeTZNER v v«eh opremah za lodens o in obrtno rabo tet vte posam.zne dele ol,e, Igle za vse sisteme. Edino le pri JOSP PETELINC, boUSUdANA Sv Petra» nasip 7 Poduk v vezeniu brezplačen, tsto tam gaianterlia, srajce, kravate, oo.rebšč ne ta s.rilja, Krojače, cevijarje. aea(taviil«c moljev K lu in Su; рг«м тгоесоти K 10 in SO rnii/ilo proti atom »ч lađob K tO - lu živlai K to- - . C» aèi v oblek n >ertln I'. 10 m 2i) р|чч шг^вои iin ааЛЈ, m zelenja-'* pruti mravljam I' in jo K. 1'osilir p.. povetu. '/.n." л ek.furt ES Jiin r r, Po ri јв a til 3. Z oreb 39. ir^ovcem yi'j v«ùj«m ofij.mu t.cfnet. Čašica tega delikainega I.IKtRA je nepopisen užitekl Priporočamo: COGNAC DAt.MATIA MEDICINAL tn druge iz-:-: brane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. MORPURGO, Split. Zastopnik: Adolt Kordii., Ljubljana, Deelhovenova ulica št. 9. kupuj vrste mestni Issarikl mojster Lfuîbîîana, RSnSsarïo^a иЗка 21. 25 e po najvišjih dnevnih cenah razne okrogli tes, kakor tudi cele gozdne parcele. f i i Ф $ ♦ Zadružna Gospodarska banka d. d. Fo.niki v Ameriko pozor! sled American Lines Inc. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Slamburga™Southamptona inCherbourga v New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmefec zastopnik za Slovenijo Ljubi]ana, Kolodvorska ulica št 26. m LJubljana, Miklošičeva cesta štev. ID (v lastni palači vis à vis hotela „Union"). Telefon fit, 57. PorfruSnlce: DJA (0V0, MARE UÎR, SARAIEVO, SOUBOR. SPLIT, SIBENIK. Ekspoziture; BLED. Interesna skapnost Sveopćo Zauatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeuo podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital ln rezerve skupno nad £oz K 60,000.000« -, Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardfra \Tednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute iu devize, sprejema vloge v tekočem računu in ua vložue knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik .* Miha«! Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.