LETO XXXV., ŠT. 33
Ptuj, 26. avgusta 1982
CENA 8 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISliCNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Perutnina Ptuj praznuje (stran 2)
Po poteh kozjanske čete (stran 4)
Uskladiščenje krompirja (stran 5)
Ponos, nežnost, obup, ljubezen, sreča (stran 7)
O pokojninskem in invalidskem zavarovanju
(stran 8)
Zadruge niso administrativna služba!
s SEJE KOMITEJA
OK ZKS PTUJ
Tako so dejali na seji komiteja OK ZKS
Ptuj. bila je prejšnjo sredo, ko so ocenjevali
Jelo kmetijskih /adriig Ptuj in Lovrenc ter
uresničevanje sklepov s področja kmetijstva,
sprejetih lani maja na seji občinske konferen-
ce ZKS. Ugotovili so. da sta bila v več kot letu
dni uresničena le dva sklepa — ustanovljen je
komite za kmetijstvo pri skupščini občine Ptuj
in povečan je vpis v kmetijsko usmeritev v
Centru srednjega usmerjenega izobraževanja.
Uresničeni pa niso bili nekateri še pomemb-
nejši sklepi, ki bi naj vplivali na povečanje
pridelave hrane.
Tako je notranja organiziranost zadrug
nespremenjena, pospeševalna služba še vedno
ni dovolj pri.sotna na terenu, preusmerjanje
kmetij zaradi razdrobljenosti le — teh poteka
prepočasi, letni kolobar ni usklajen z družbe-
nimi potrebami po posameznih poljščinah.
i/dciana ni agrokarla občine in tako dalje.
Slednja bi naj bila izdana leta 1983, vendar še
vedno ni imenovan strokovni štab, za njeno
pripravo, pa tudi naročila za izdelavo še ni.
člani komiteja so menili, da je potrebno
kritično oceniti delo komunistov, vodilnih in
samoupravnih organov v obeh kmetijskih
zadrugah, izdelati sistem nagrajevanja po
rezultatih dela za pospeševalce in izpopolniti
kadrovsko zasedbo. Predlagali .so tudi, da bi
pri jesenskem spravilu poljščin priskočile na
pomoč lokalne mladinske delovne brigade in
to predvsem na območju Slovenskih goric in
Haloz, kjer ostareli kmetje ne zmorejo vsega
dela.
Predstavniki pospeševalne službe so pove-
dali, da se na jesensko setev temeljito pripra-
\ljajo. V tem času je na terenu 23 ljudi, ki
sklepajo pogodbe za odkup tržnih viškov,
obiskali pa bodo kar 9.000 kmetij. Predvide-
vajo, da bodo uspeli skleniti pogodbe za
pred\iden prevzem pšenice v prihodnjem
letu. Resnici na ljubo je že treba reči. da seje
odkup posameznih poljščin v ptujski občini
od lani precej povečal, planirani odkup
oziroma prevzem pšenice pa ni bil uresničert
predvsem zaradi nerealno zastavljenih pla-
nov. Napak pri planiranju pa se je mogoče
izogniti le. če bomo v občini uspeli izdelati
natančne podatke o kmetijskih obdelovalnih
površinah.
N.Dobljekar
Prireditev pripravljajo v Ormožu
MEDOBČINSKO
DRUŠTVO SLEPIH IN
SLABOVIDNIH
62250 PTUJ. Prešernova ul. 25
Telefon: {062) 772-092
Medobčinsko društvo slepih in
slabovidnih Ptuj—Ormož slavi
letos 35. obletnico svojega dela.
Pripravili so bogat program pri-
reditev, ki bodo v Ormožu pod
pokroviteljstvom Občinske kon-
ference SZDL Ormož.
V avli doma kulture v Ormožu
bo od 1. do 7. septembra 1982
odprta razstava tehničnih pripo-
močkov s prikazom življenja in
dela na vidu prizadetih. Razstava
bo odprta dnevno od 10. do 12. in
od 16. do 18. ure, pripravljajo pa jo
v .sodelovanju z Zvezo društev
slepih in slabovidnih Slovenije.
Osrednja slovesnost bo v .sobo-
to. 4. septembra. Dopoldne od 9.
do 12. ure bo prijateljsko tekmo-
vanje med člani ptujsko-ormo-
škega društva in bratskega dru-
štva slepih iz Varaždina v šahu in
kegljanju. Ob 12. uri pa bo sla-
vnostna akademija. V programu
imajo pobratenje med Medob-
činskim društvom slepih in sla-
bovidnih Ptuj in Ormož in Zdru-
ženjem slepih Varaždin. Predsta-
vili bodo delo medobčinskega
društva, delo Zveze društev slepih
in slabovidnih Slovenije in Zdru-
ženja slepih Varaždin. Mešani
pevski zbor društva pa bodo po-
imenovali po eni od zjianih
osebnosti iz NOB.
Več o delu
medobčinskega društva lahko
preberete na 5. in 9. strani.
Ob 35. obletnici je medobčinsko društvo izdalo tudi posebno značko,
osnutek zanjo je napravil akademski slikar Albin Lugarič iz Ptuja.
TRINAJSTI FESTIVAL PRED VRATI
Se nekaj dni in arkadno dvorišče Letnega
prireditvenega pro-stora bo, tokrat že trinajstič
zapored, odmevalo v ritmu festivalskih polk in
valčkov. V času razpisa — to je od lanskega
decembra dalje — je s prijavami ansamblov kaj
slabo kazalo. Glede na prejšnja leta, ko se je
dnevno prijavilo tudi po pet, šest ansamblov, so
letos — vsaj v začetku — prijave dobesedno
kapljale. Ze smo mislili, da bo številka trinajst za
naš festival usodna, ko so se proti koncu
razpisnega roka in Se po njem ,,vremena
vendarle začela jasniti". Prijavilo se je 31
ansamblov, med njimi štirinajst takih, ki jih nis-
mo poznali in so morali skozi sito avdicijske
komisije. Stroga avdicijska komisija, ki ji gre
predvsem za kvaliteto, je novince precej
razredčila, kasneje pa so nekateri ansambli še
odpovedali sodelovanje zaradi,,višje sile"
Na letošnjem XIII. festivalu domače zabavne
glasbe bo tako nastopilo 21 ansamblov in sicer:
ansambel Vilija Kolmana iz Begunj, Kvintet
,,Viničarji" iz Dravskega dvora, ansambel Jože-
ta Šeruge iz Vidma pri Ptuju, Vetrovi iz Radeč,
Oglarji iz Škofje Loke, Kranjski muzikantje iz
Kranja, an,sambel Jožeta Skoberneta iz Brestani-
ce, ansambel Dravski val iz Mute, ansambel
Francija Zemeta iz Vojnika pri Celju, Zračni
most iz Murske Sobote, Slovenskogoriški kvintet
iz Vidma ob Sčavnici, ansambel bratov Krt iz
Stahovice pri Ljubljani, Šaleški fantje iz Vele-
nja, Gornjesavski kvintet z Bleda, Rogaški instr.
kvintet iz Rogaške Slatine, Šaleški instr. kvintet
iz Velenja, Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta,
ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane, Mavrica
iz Dornave, ansambel Slavček iz Novega mesta,
Dobri znanci iz Ljubljane in Savinjskih sedem iz
Celja.
Drugega festivalskega večera lanski in
predlanski obliki, žal, letos ne bo. Stabilizacija
tudi prireditelja ni obšla.
I. C.
Na prireditvah
bogati sobota in
nedelja
v okviru prireditev v počastitev praznika občine Ptuj je bil v soboto,
21. avgusta v Ptuju V. ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske
in SR Slovenije za pokal praznika občine Ptuj. V nedeljo pa je bilo na
kartodromu v Hajdošah republiško prvenstvo v kartingu.
Na Destrniku je bil v nedeljo drugi kmečki praznik, v Zamencih pa
gobarski praznik. O vseh teh prireditvah lahko podrobnosti preberete na
Športni in zadnji strani.
Zene na Destrniku, med njimi tudi en moški, so prikazale kako so nekoč
predli lan. Foto: 1. Ciani
***Publiško prvenstvo v kartingu v Hajdošah si je ogledalo nad 3000 ljudi.
Foto: L. Kotar
Razstava gob na gobarskem prazniku v Zamencih.
Foto: M. Ozmec
ORMOŽ
Ugodni polletni
rezultati
Podobno kot ostala gospodarstva, se je tudi ormoško gospodarstvo pri
uresničevanju svojih planov v prvem polletju letos srečevalo s številnimi
težavami, največje so bile zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijske-
ga materiala. To seje odrazilo na manjši industrijski proizvodnji, ki pa je
kljub temu dosegla 3,5 odstotno rast, vendar ni dosegla načrtovane.
V primerjavi z republiškimi kazalci uspešnosti gospodarjenja, podob-
no kot v ptujski občini, ugotavljamo, da so ormoški nad povprečjem
republike in da je bilo sorazmerno malo kršitev družbenega dogovora o
delitvi.
Precej manj kot v Ptuju, so v Ormožu letos naredili na področju izvo-
za. Največji ormoški izvoznik je Droga — TOZD Gosad v Središču, ki ob
polletju ni uresničila izvoznih načrtov, vendar je po oceni pričakovati, da
bo Droga ob koncu leta dosegla svoje letošnje načrte na tem področju.
Pn Jože Kerenčič — TOZD predelava plastičnih mas niso mogli uresniči-
ti svojih izvoznih načrtov predvsem zaradi velikega storna naročil. Težave
pa imajo tudi pri nabavi repromateriala. Pri Primatovi TOZD Bančna
oprema pa je neuresničevanje izvoznih načrtov povezano s slabo kvaliteto
izdelkov.
Celotni prihodek je porasel za 61,5 indeksnih točk, brez tovarne slad-
korja pa za 29,5 indeksnih točk. Kljub temu je bilo doseženega le 90,5
odstotka načrtovanega celotnega prihodka. Največ celotnega prihodka je
ormoško gospodarstvo ustvarilo na domačem trgu, na tujem trgu pa pre-
cej manj. Porabljena sredstva so, če odštejemo tovarno sladkorja, rasla
počasneje, vendar ne na vseh področjih gospodarstva.
Z upoštevanjem rezultatov gospodarjenja tovarne sladkorja, je doho-
dek porasel za 37 indeksnih točk, primerljivi dohodek pa za 42 indeksnih
točk. Tako je bil načrtovani dohodek presežen za 5,3 odstotka.
V prvem polletju letos je imelo ormoško gospodarstvo dva zgubarja,
skupna vrednost izgub pa znaša 3.969 tisoč dinarjev. Z izgubo sta v pr-
vem polletju poslovala Slovin — TOZD Gostinstvo in Ograd, kjer se je
izguba na novo pojavila.
V tem obdobju so OZD s področja ormoškega gospodarstva razpore-
dile za 457.564 tisoč dinarjev primerljivega dohodka. Ugotovljeno je bilo,
da vse oblike porabe niso zaostajale za rastjo dohodka kot predvideva re-
solucija. Za osebne dohodke je bilo razporejenih za 31,3 odstotka več či-
stega dohodka kot v enakem obdobju leta 1981, povprečni čisti osebni
dohodek na zaposlenega pa je v prvem polletju leta znašal 10.609 dinar-
jev.
Zelo pa so se okrepila sredstva za reprodukcijo in v primerjavi z ena-
kim obdobjem leta 1981, beležijo porast za 68,1 indeksno točko.
MG
flHHHIIf PTUJ ^'
SINDIKATI
V PREDKONGRESNI
AKTIVNOSTI
»Danes je zveza sindikatov dejavnik razvoja socialističnih samo-
upravnih t)dnosov in stalne krepitve vloge delavskega razreda v zdru-
ženem delu in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja«, je
poudaril Edvard Kupčič. predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, ko smo
ga zaprosili za razgovor o predkongresni aktivnosti v ptujski občini. Te
v loge sindikatov pa seje potrebno še posebej zavedati sedaj, ko smo pred
kongresom in ko je potrebno v vseh okoljih analizirati družbeno vlogo
Nindikatov in pregledati uresničevanje sklepov prejšnjega kongresa.
Razprava o kongresnih dokumentih je v zaključni fazi. Za kongre-
sno resolucijo trdimo, daje delavska, pi.sana v delavskem jeziku. V čem
je delavskost kongresne resolucije. Tovariš Kupčič je o tem povedal:
»Reči moram, da v kongresni resoluciji ni prisotnih veliko splošnih
načel, ki bi nikogar ne zavezovale, v resoluciji tudi ni konkretnih nor-
mnih opredelitev, ki izhajajo izzakonov in ustave. Resolucija neolepšuje
in nc dramatizira pristopov k razreševanju problemov gospodarjenja in
/i\ l|cn|a ob zaostrenih ra/mcrali.
.Ic razumljiva in pregledna tako. dajo lahko večina razume. Ob tem
bi |i nekdo lahko očital premali poudarek na določenem področju. Z
svojo \schino prispeva k motivaciji, predvsem pa nas usmerja na
ustvarjalno razmišljanjeodelu, obenem paje podlaga za sprejem
konkretnih aktivnosti na določenem področju življenja in dela.
Resolucija je tudi pisana tako. da se vsakdo lahko v njej najde.«
Ptujski sindikati so sprejeli bogat program predkongresnih akti-
vnosti. Kakosmojih uresničili? Edi Kupčič je takole ocenil uresničevanje
predkongresnih aktivnosti:
-PrograiTi predkongresnih aktivnosti smo zastavili skladno z zahte-
vami sedanjega obdobja, skladno z uveljavljanjem vloge delavca —
>amoupravljalca v celotnem sistemu združenega dela. Predkon-
gresne aktivnosti so v združenem delu sovpadale z razpravami
okrog rezultatov gospodarjenja ob polletnih obračunih.
Po zapisnikih sodeč, je bilo razprav veliko. Napačno bi bilo, da bi
razprave ob polletnih rezultatih gospodarjenja ločevali od razprav o
kongresnih dokumentih. Če bi to storili, bi resnično delo podvajali, ljudi
pa bi odvračali od poglobljenih razprav.
V sedanjem obdobju so razprave usmerjene v konference
osnovnih organizacij, na katerih sodelujejo tudi delegati kongresa. Po-
seben poudarek smo v okviru predkongresnih aktivnosti dali di-
slociranim obratom, teh je v ptujski občini nekaj nad 50. Običajno pa se
ti ne vključujejo v aktivnosti na območju, kjer delajo, ostajajo zunaj
organiziranih oblik družbenopolitičnega življenja in dela.
Na kongresu bodo ptujski delegati sodelovali v vseh petih kon-
gresnih komisijah. Za vključevanje v razpravo pa jim bodo služili
/akliučki razprav na konicrcncah osnovnih organizacij. Cjlede
na rokovnik bo predsedstvo občinskega sveta ZSS v Ptuju že v začetku
prihodnjega meseca, skupaj z delegati kongresa . analiziralo razprave po
konferencah in izluščilo izhodišča za kongresne razprave. Qokončno
iKcno prcdkoniiresnih aktivnosti pa bo dal plenum občinskega sveta
ZSSPiui.<      ^ MG^
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
26. avgust 1982 -
TEDMIK
PERUTNINA PTUJ
PRAZNUJE
Delavci in kooperanti Perutnine
Ptuj se bodo v soboto, 28. avgusta
že enajstič zbrali na svoji prireditvi
— dnevu perutninarjev. Letos pa
mineva tudi 20 let organizirane
intenzivne reje piščancev, saj je pr-
va farma brojlerjev začela obrato-
vati pred dvajsetimi leti, dasiravno
bo ta uspešno delovna organizacija
skoraj slavila 80-letnico obstoja.
V letih intenzivne reje beleži to
delovna   organizacija  uspehe,   s
Sodobno transportiranje valilnih jajc.
kakršnimi se lahko pohvali le
redkokateri kolektiv. Le skop
podatek: v letu 1%2 so proizvedli
353 ton piščančjega mesa, deset let
kasneje blizu 10.000 ton, minulo
leto pa že prek 28000 ton okusnega
piščančjega mesa. Za tak razvoj se
je bilo treba nenehno odrekati in
vlagati sredstva v nove in nove
investicije, k so omogočale skladen
razvoj celotne proizvodne verige.
Farmi brojlerjev je sledila
izgradnja valilnice, tovarne krmil,
farme nesnic na Selah, perutninske
klavnice, nove valilnice, farme ne-
snic v Kidričevem, tovarne mesnih
izdelkov, obrata za predelavo kla-
vniških odpadkov, številnih vzrej-
nih objektov pri kooperantih, nove
tovarne krmil in silosov, servisnih
delavnic, prodajnih skladišč in
prodajaln, farme nesnic Trnovec,
tiskarne, farme za stare starše v
Starošincih in kočno novi poslovni
center.
Intenzivna izgradnja je poleg
redne produkcije zahtevala maksi-
malne napore celotnega kolektiva,
zlasti pa samoupravnih organov,
saj se je bilo potrebno neprestano
odločati o velikih stvareh in
prevzemati težko breme odgovo-
rnosti. Organi upravljanja in
politične organizacije so bile
neprestano v mobilnem stanju, saj
jih je tempo razvoja silil k stal-
\ajsodobnej§a oprema za natančno tehtanje (kalibriranje) v perutninski
. kJavnici«,, ^ ..........   ,............     .....__________.___________............
nemu prilagajanju načina dela.
Pravilno zastavljena kooperadi-
ska proizvodnja jc spodbudila
individualne proizvajalce, da so
začeli vstopati v samoupravno po-
vezan produkcijski odnos in da so
le-ti začeli večati proizvodnjo hra-
ne.
Kooperacija pa ni vplivala le na
razširitev delovne organizacije,
marveč je vplivala na izboljšanje
socialnega položaja in blaginjo
kmetovalcev kooperantov, ki so v
štirinajstih občinah (predvsem
manj razvitih) Slovenije in Hrvat-
ske.
Na uspešnost poslovanja
Perutnine Ptuj pa ni vplivala
samo proii-vodnja kot posledica
Natovarjanje dragocene krme m piščance in kokoši.
novih zmogljivosti, ampak je k
temu v veliki meri pripomogla tudi
produktivnost dela, ki je stalno
naraščala, in to po stopnji okrog
10 kar je veliko več kot znaša
republiško povprečje.
Ta pomemben poslovni princip
večanja produktivnosti so v ptujski
Perutnini dosegali s primerno or-
ganizacijo in tehnologijo dela, s
stalnim posodabljanjem in
modernizacijo strojev in naprav, z
izobraževanjem kadrov in dobrimi
medsebojnimi odnosi, ki so moti-
virali delovne ljudi za doseganje
visokih rezultatov. Dosledno
izkoriščanje kapacitet in razvijanje
tehnologije je bilo stalno vodilo
Perutnine Ptuj, pri tem pa so se
delavci perutnine dobro zavedali,
da se mora dohodek stekati tja, od
koder je prišel in da se mora rast
družbenega proizvoda hitreje veča-
ti od osebnih dohodkov in druge
potrošnje.
Hitra rast te delovne organizaci-
je, miselni procesi v samoupravlja-
nju so omogočili, da so v Perutnini
v relativno kratkem času, vseka-
kor pa med prvimi v Ptuju ustano-
vili ekonomske enote ter tako
izpeljali decentralizacijo upravlja-
nja. To je vneslo nove impulze v
ritem življenja in od tedaj postaja
delovni kolektiv Perutnina vse bolj
samozavesten nosilec razvoja in
medsebojnih odnosov. Med prvimi
so oblikovali in formirali tudi
temeljne organizacije združenega
dela kot temeljne celice samoupra-
vnega organiziranja združenega
dela za odločanje o delu in rezulta-
tih dela. Perutnina Ptuj pa je tudi
prva delovna organizacija v naši
občini, v kateri so se delavci
odločili za novo kvaliteto vodenja
— 7ja kolektivno vodenje.
Samoupravljanje je tudi v delo-
vanju tega kolektiva dalo potrditev
pravilnosti naše družbene poti. Ta
pot, ki postavlja na laž vse
nasprotnike samoupravljanja v
njihovih pogledih na naš družbe-
noekonomski sistem, z namigova-
njem na njegovo neuspešnost. V
praksi so tudi v tem kolektivu
dokazali, da je ravno nasprotno,
da brez samoupravljanja ne bi
dosegli tega kar so. Ne smemo
pozabiti, da jc hkrati s proizvodni-
mi obrati rasla tudi .zavest delavcev
o njihovi upravljaiski in odločilni
vlogi, ki je porok za nadaljnji raz-
vpj tudi v sedanjem času težjih
pogojev gospodarj gospodarjenja.
Kolektiva Perutnine novi pogoji
gospodarjenja niso zatekli
nepripravljenega. Ze leia 1980 so
začeli izvažati piščančje meso in en
dan stare piščance, da bi si zagoto-
vili devize za uvoz potrebnega
repromateriala, opreme in
nadomestnih delov. Izvoz so iz leta
v leto povečevali tako, da so ob
letošnjem polletnem obračunu lah-
ko ugotavljali, da so v primerjavi
z lanskim enakim obdobjem izvoz
povečali kar za 57 %.
Zaradi izredno nizkega deleža
jpravice do ustvarjenih deviz pa sili
Perutnino v to, da izvoz še pove-
čuje. Povečani izvoz pa tej delovni
organizaciji prinaša precej več
nevšečnosti kot koristi, saj jih
dvakrat prizadene. Najprej so za-
radi zmanjšanja uvoza začeli neka-
tere uvožene surovine nadomeščati
z drugimi domače proizvodnje, ki
pa so dražje, na drugi strani pa na
konkurenčnem svetovnem trgu,
kljub kvaliteti, ne dosegajo tistih
cen, kot bi jih doma.
Zaradi spremenjene kreditne in
iovcstigjske J?oliiii(;e.J^?r zmanjša-
Vzrejališče piščancev — brojlerjev.
nju deleža pri ustvarjenih devizah
pa je »virana tudi investicijska iz-
gradnja v Perutnini. Vse to pa
zahteva od kolektiva, da spremeni
in dopolni srednjeročne plane.
Eden od osnovnih razlogov, za-
radi katerih pristopajo k spremem-
bi srednjeročnih planskih aktov je
tudi nižja realna rast dohodka kot
je bila planirana, na kar v največji
meri vpliva močno povečanje izvo-
za. Pri izvozu namreč zaradi nižjih
doseženih cen na zunanjem tržišču
dosegajo tudi nižji dohodek. Glede
na to, da so stalno rast dohodka
opredelili kot osnovno komponen-
to pri sestavi srednjeročnih razvoj-
nih programov, so dolžni zasta-
vljene načrte prilagoditi realnim
možnostim razvoja.
V Perutnini se seveda z vsemi na-
vedenimi pa tudi drugimi težavami
sprotno spopadajo in prepričani
so, da jih bodo z dobrinj delom, ki
V farmi kokoši-nesnic.
je v tem kolektivu že tradicija, z
usposobljenimi kadri in pravilnim
vodenjem prebrodili tudi te težave.
Zato pa tudi letošnji 11. dan pe-
rutninarjev, ki bo v soboto, 28.
avgusta ne bo nič manj prijeten od
prejšnjih. Perutninarji in drugi go-
stje od blizu in daleč se bodo po-
novno zbrali na stadionu NK Dra-
va na Ptuju, za prireditev je pri-
pravljen takle program:
1. Otvoritev:
2. Zapel bo komorni moški zbor
Ptuj
3. Slavnostni govor predsednika
kolegijskega poslovodnega organa
4. Nastop folklorne skupine
,,Anton Slrafela" iz Markovec
5. Podelitev priznanj Krvodajal-
cem Perutnine Ptuj
6. Razglas rezultatov športnih
tekmovanj ob dnevu perutninarjev
7. HumoristiČni program, ki ga
bo izvaja! Jaka Sraufciger.
Sledi prosta zabava s plesom.
Igra Šaleški instrumentalni kvintet
Med odmori razne zabavne točke
— izbor najlepše perutninarke
— petje pesmi, ki opevajo peteli-
na in putko
— in druge.
Kot vedno bo na voljo dobra
kapljica m razne specialitete na ža-
ru.
V primeru trajnega dežja bo pri-
reditev v nedeljo, 29. 8. 1982 ob
istem času in na istem mestu.
Delavcem in kooperantom Perut-
nine Ptuj ob DNEVU PERUTNI-
NARJEV tudi naše Čestitke!
Natovarjanje vagonske kompozicije za izvoz.
KLJUB TEŽAVAM - USPEŠNO
PRVO POLLETJE
PTUJ
V preteklem tednu so delavci službe družbenega
knjigovodstva podružnica Ptuj predstavili prve ka-
zalce uspešnosti ptujskega gospodarstva v prvem pol-
letju letos. Povedali so, da smo z doseženimi rezultati
lahko zadovoljni. V občini smo dosegli večje rasti
posameznih kazalcev v primerjavi z republiškimi.
Prav tako smo se disciplinirano obnašali pri uresniče-
vanju delitvenih razmerij, pa tudi stroški so se gibali
v mejah normale. Seveda so to le ■prvi podatki, ki pa
jih je potrebno oplemenititi s podatki izvršnega sveta,
v katerih se bo zrcalilo tudi uresničevanje resolucije.
Celotni prihodek ptujskega gospodarstva je v pr.
vem polletju letos večji za 27,8 odstotka, če ga pri-
merjamo s podatkom prvega polletja leta 1981. Pla-
nirani celotni prihodek pa je v tem obdobju dosežen
s 95,2 odstotka. Značilno za to obdobje je tudi, da so
porabljena sredstva rasla hitreje kot celotni prihodek
in dosegajo indeks 129,3. Dohodek je v obravnava-
nem obdobju porasel za 21,7 odstotka, primerjalni
dohodek pa za 28,8 indeksnih točk. Načrtovani pri-
hodek je presežen za 6,1 indeksnih točk.
Izgube so v prvem polletju dosegle 78.194 tisoč di-
narjev. Število organizacij, ki so poslovale z izgubo
pa se je od četrtletja zmanjšalo za 10. Največ izgub je
bilo na področju industrije in sicer 77,3 odstotka, na
področju kmetijstva 10,6 odstotka, v gostinstvu 7,5
odstotka, v slanovanjsko-komunalni dejavnosti 3,3
odstotka in v gradbeništvu 1,3 odstotke.
Cisti mesečni obračunani osebni dohodek na zap>o-
slenega v gospodarstvu občine je v obravnavanem
obdobju dosegel 1 1.572 dinarjev. V tem obdobju je
zabeležena hitrejša rast sredstev za reprodukcijo, na
drugi strani pa zaostajanje stopnje reproduktivne
sposobnosti, ki je manjša predvsem zaradi povečane-
ga obsega izgub, večjega zadolževanja in večjih zalog
gotovih izdelkov v industriji.
MG
Utrditi vlogo delavske kontrole
Tudi ptujski sindikati se \ključujejo v aktivnosti,
ki so jih pričeli republiški sindikati in s katerimi se
želi spodbuditi delovanje samoupravne delavske
kontrole. Dosedanje delovanje delavske kontrole
namreč ne zadovoljuje. Pogosto je njena vloga zgolj
formalna. Da je temu tako nas večkrat med letom
opozorijo tudi izdelki službe družbeo^ga knji-
govodstva, v katerih se zbirajo razne nepravilnosti,
\'\ jih služba pri svojem delu ugotavlja. Tu gre za raz-
ne nemarnosti, ki v svoji dokončnosti vodijo do raz-
nih družbenih nepravilnosti in ki povzročajo pogosto
veliko družbeno škodo
Sedanje težke gospodarske razmere še posebej
narekujejo budnost samoupravnih delavskih kontrol.
Nasploh v naši družbi ugotavljamo, da bo potrebno
bolj razviti kontrolni sistem v organizacijah združe-
nega dela in v družbi kot celoti, saj je bil le-ta dose-
daj močno zanemarjen. V organizacijah zdiuženega-
dela je kontrolna funkcija zreducirana na delovanje
organa samoupravne delavske kontrole in še ta pove-
čini ne deluje. Ob tem samoupravnem mehanizmu pa
je potrebno ustrezno in sistematično razviti tudi dru-
ge samoupravne mehanizme. Vendar ne smemo mi-
sliti, da s tem, ko bomo razvili kontrolni sistem, da se
bo razvil tudi sankcijski sistem—, potrebno ga je
razvijati zato, da dosežemo večjo odgovornost pri
ravnanju na vseh področjih. Koliko manjši bi bili
podatki o družbeni škodi, za katero pa trdimo, da v
zadnjem času strahovito narašča, če bi imeli pravilen
odnos do družbenega premoženja in družbenih odlo-
čitev? Posledice takih neodgovornih dejanj pa čutimo
vsi.
Ptujski sindikati so imeli posvet s predsedniki
samoupavnih delavskih kontrol iz OZD in TOZD
ptujske občine v torek, 24. a\gusta. Posvet je vodil
svet za samoupravljanje in delegatska razmerja pri
občinskem svetu ZSS Ptuj. Sodelovala pa sta tudi
družbeni pravobranilec samoupravljanja in komandir
postaje milice v Ptuju.
MG
mesokombinat peiruiziLisiA«ptuJ
Kolektiv
Mesokombinata PERUTNINA
Ruj
obvešča bralce in občane, da prirejajo v soboto, 28. avgusta 1982, ob 14. uri na stadionu NK
Drava tradicionalni Xi. DAN PERUTNINARJEV.
Po slavnostnem govoru, podelitvi priznanj m kulturnem programu bo zabavni del s humorističnim programom
m plesom. Sodelujejo JAKA SRAUFCIGER m Šaleški instrumentalni kvintet.
Pridite, prijetno se boste zabavati!
TEDNIK
- 26. avgust 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Sedanje stanje bi nam moralo biti v poduk
in svarilo za delo v prihodnje
v DO Labod lOZI) Delta v
ptuju so ob postavljanju plaaskih
L-iljcv za leto 1982 že upoštevali
ostrejše pogoje gospodarjenja,
vendar ne v tolikšni meri kot so se
ti pogoji zaostrili v zadnjem ob-
dobju.
»Otežkočeni pogoji poslovanja
s prvenstveno nalogo povečanja
izvoza in zmanjšanja uvoza po-
stavljajo pred nas dodatne napore
in ukrepe za izpolnitev planiranih
nalog.« pravi direktorica TOZD
Delta v Ptuju Dragica Novakova.
.>Z željo, da bi naše poslovanje v
leto.šnjem letu potekalo kar naj-
bolj usklajeno v danih pogojih, so
samoupravni organi delovne or-
ganizacije sprejeli program po-
slovanja v zoženih materialnih
pogojih in okvirih, posamezne te-
meljne organizacije pa konkretne
programe delovanja na najpo-
membnejših podrčjih.
Prvo tako področje so prav
gotovo naše izvozne možnosti do
konca letošnjega leta. Zadali smo
si nalogo, da moramo 100 odsto-
tno izpolniti plan izvoza, ki temlji
na pogodbenihobveznostih inje za
delovno organizacijo višji v pri-
merjavi z lanskim letom za 19
odstotkov. Dosegli ga bomo s 45
odstotnim angažiranjem razpolo-
žljivih proizvodnih zmogljivosti.
Usmerjen je predvsem na kon-
vertibilno področje — 98.2 od-
stotka.
Letni plan uvoza smo upošte-
vajoč sedanje razmere zmanjšali
za 18 odstotkov in to predvsem
uvoz surovin. Celotno zmanjšanje
.se nanaša na konvertibilna plačila.
To bt) vsekakor vplivalo na izdo-
bavo že sklenjenih dogovorov o
ponudbi naših artiklov in s tem na
pestrost ponudbe naših izdelkov.
Izpad uvoza tkanin pa bomo
morali vsekakor nadomestiti s
tkaninami, ki jih ponuja domače
trži.šče. Zmanjšati smo morali tudi
uvoz strojev in rezervnih delov,
kar se\ eda spričo znanih omejitev
v preteklih letih povzroča že
močno zaostajanje v obnovi stroj-
nega parka, predv.sem pa tehno-
logije. Vse to ima lahko daljnose-
žne posledice tudi za nadaljnji
izvoz.
Naš program je. da bi ob po-
večanem izvozu uporabili razpo-
ložljiva devizna sredstva za uvoz
su rov in in pomožnega inventarja
Dragica Novai< Je letos prejela plaketo občine Ptuj.  Foto: Langerholc
— 30 odstotkov, za uvoz opreme
in rezcn nih delov — 10odstotkov
in za združevanje pri domačih
dobaviteljih preostalih 60 odstot-
kov.
Tretje izredno pomembno
področje zadeva odnose z našimi
dobavitelji surovin. Na domačem
trgu je čutiti slabšo in neredno
ponudbo in s tem tudi dobavo
surovin. Z deležem deviznih
sredstev, s katerimi prosto razpo-
lagamo, ne bomo mogli zadostiti
vsem potrebam po združevanju.
Pričakujemo, da se bo problem
t)skrbe s.surovinami še zaostril
proti koncu letošnjega leta. kar
skušamo ublažili z močno izvozno
usmerjenostjo v mesecu oktobru,
novembru in decembru. Tako ra-
čunamo, da bomo v letošnjem letu
s skrajnimi napori obvladovali
težjo gospodarsko situacijo. Za
poslovno odločanje na daljši rok
pa bi nujno morali poznati pogoje
poslovanja z i prihodnje leto. Brez
tega je izdelava reahiih progra-
mov za srednjeročno obdobje za-
radi številnih neznank precej
otežkočena.
V zaostrenih pogojih gospoda-
rjenja smo se v Delti organizirali
tako. da je vsak posameznik
opravil vse kar je dolžan opraviti
in smo si tako skupno močno pri-
zadevali za uresničitev re.st)lucij-
skih usmeritev, še posebej na
področju doseganja čimvečje
produktivnosti, povečanja izvoza
in zmanjševanja uvoza, omejeva-
nje stroškov poslovanja in vseh
oblik porabe na katere lahko
vpliv anu). Razprave o polletnem
obračunu poslovanja so tudi sle-
dile vsem tem ciljem.
Fizični obseg proizvodnje, iz-
ražen v potrebnem času izdelave,
se je pri enem odstotku poveča-
nega števila zaposlenih v nepo-
sredni proizvodnji dvignil za 7.9
odstotka v primerjavi s prvim
polletjem preteklega leta. To je v
glavnem posledica večje uspo-
sobljenosti na novo zaposlenih
delavcev v preteklem letu.
Uspehi so v primerjavi s planom
in z enakim lanskim obdobjem
ugodni. Indeksi rasti na plan so: —
celotni prihodek 57.6 odstotka. —
primerljivi dohodek 64.6 odstot-
ka. — čisti dohodek 65.9 in —
poslovni sklad 139.9 odstotka.
Ob primerjavah z laaskim le-
tom ugotavljamo močan porast
stroškov za energijo, kar je posle-
dica povišanja cen. Najvišji pa je
porast stroškov predpisane
amortizacije, ki beleži indeks 209.
Ustvarjeni poprečni mesečni
neto o.sebni dohodek na delavca je
bil pri nas v prvem polletju 1 1.986
dinarjev, osebni dohodki pa so
rasli skladno z družbenim dogo-
vorom.
Z doseženimi rezultati smo
spričo težjih gospodarskih razmer
lahko zadovoljni. Ob samih raz-
pravah ob polletnem obračunu pa
so delavci na zboru menili, da z
nadaljevanjem dosedanjih priza-
devanj uspeh ne bi smel izostali
tudi v drugem polletju, iz raz-
prave o splošni gospodarski situ-
aciji pa naj povzamem mi.scl. daje
sedaj resnično čas. ko se moramo
vsi in povsod organizirati tako. da
bodo doseženi maksimalni učinki
in uspehi. Sedanja gospodarska
situacija bi nam morala biti v po-
duk in svarilo za delo v prihodnje.«
pravi direktorica TOZD Delta v
Ptuju Dragica Novakova.      mš
TRETJI UDARNIŠKI DAN PRI LENARTU
Od Porčiča do Štajngrove 5,5 km jarka
v Štajngrovi pri Benediktu v
lenarški občini je v'sredo, 18. av-
gusta potekal tretji udarniški dan
brigadirjev ZMDA Slovenske
gorice in domačinov od Benedik-
ta. Brigadirji so pričeli kopati ja-
rek za vodovod že navsezgodaj,
popoldne pa so se jim pridružili še
domačini. Predsednik skupščine
KS Benedikt, Lojze Guzej je to
sodelovanje takole ocenil:
»Mislim, da lahko pohvalimo
tako brigadirje, kol domačine, ki
so se tokrat odzvali zelo množič-
no. Sicer smo sodelovali z briga-
dirji tudi na prvih dveh udarni-
ških akcijah v naši KS, vendarje ta
zadnja zares najbolj uspela. Če-
prav ni nič posebnega, vendarle
velja omeniti, da so se tokrat
udeležili dela na trasi tudi občin-
ski funkcionarji SO Lenart. Od
predsednika skup.ščine   in izvr-
šnega sveta, do načelnikov posa-
meznih oddelkov. Vseh starejših
domačinov nas je bilo nad 60,
razen tega pa se je izkazalo tudi
prek 30 mladincev in brigadirji
lokalne mladinske delovne bri-
gade »Niko Rojs«. Z brigadirji
akcije Slovenske gorice nas je vseh
skupaj bilo prek 250 in pridni smo
bili tudi. Med delom smo večkrat
zapeli, tisti, ki pa niso pomagali so
nas poslužili s pijačo in tudi je-
dačo.«
Sicer pa je bilo skozi vse poletje
sodelovanje domačinov z briga-
dirji zelo dobro. Ves čas trajanja
akcije Slovenske gorice je delala
na območju lenarške občine vsaj
po ena brigada. Celotna trasa le-
tošnjega izkopa jarka za vodovod
v občini Lenart se vije od Porčiča
prek Žednjaka. Obrata, Treh
kraljev do Štajngrove. Vsega je
5.500 m. to pa je že lepa dolžina in
domačini .so brigadirjem za nji-
hovo delo zelo hvaležni, saj bo
sedaj kmalu stekla zdrava pitna
voda.
M. Ozmec
Med brigadirji je bilo tokrat tudi veliko domačinov od Benedikta in
okolice.
KOMITE ZA KMETIJSTVO OBCINE PTUJ
Danes prva seja
Zbori skupščine občine Ptuj so
na sejah. 23. junija letos sprejeli
odlok o spremembah in dopolni-
tvah odloka o ustanovitvi, orga-
nizaciji in delovnem področju
upravnih organov občine Ptuj in
sklep o spremembah in dopolni-
tvah sklepa o sestavi občinskih
komitejev. Oba dokumenta sta
pogojevala ustanovitev občinske-
ga komiteja za kmetijstvo, ki
opravlja zadeve, ki se nanašajo
na kmetijstvo, gozdarstvo, živil-
sko predelavo, na veterinarstvo,
lovstvo in ribištvo, na kmetijska
in gozdna zemljišča, njihovo
urejanje, varstvo m vzdrževanje.
na prehrano, na povezovanje
družbenih in za.sebnih proizva-
jalcev v kmetijstvu in gozdarstvu.
Predsednik komiteja je Janko
Mlakar, nacnesthica pred.sednika
pa Sonja Skorjanec, po enega
dana pa so v komite delegirale
kmetijske delovne organizacije.
občinski komite za družbeno
ekononiski razvoj, in planiranje,
kmetijska zemljisKa skupnost in
občinski izvršni svet.
Danes, 26. avgusta se bo
občinski komite za kmetijstvo
sestal na svoji prvi seji. Po
obravnavi osnutka svojega po-
slovnika bodo v središčni točki
dnevnega reda obravnavali poro-
čilo o uresničevanju ciljev resolu-
cije 1982 na področju "kmetijstva
v prvem polletju letošnjega leta,
povezano s planom in priprava-
mi na jesensko setev. Obravnava-
li bodo .še organiziranost pospe-
ševalne službe za zasebno kmetij-
stvo v občini, o predlogu odločbe
o uvedbi komasacijskega postop-
ka za melioracijsko obmo^e
Ločič in o osnutku odloka o
prispevku za kritje stroškov vete-
rinarsko higienske službe v obči-
ni. Dali bodo tudi pobudo za
spremembo odloka o reji živali v
oDčini Ptuj, imenovali komisiji za
lovstvo in za ribištvo ter obravna-
vali druga sprotna vprašanja.
POŽARNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
Zagotoviti le najnujnejše
potrebe
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji v začetku avgusta med
urugim razpravljal tudi o spremembah samoupravnef sporazuma o
temeljih plana 5>1S za varstvo pred požarom, občine Vtuj. Ob tem je
Ugotovil, daje tudi v predlaganih spremembah plana razvoja varstva
pred požarom prevelika razdrobljenost aktivnosti in sredstev, to še
zlasti velja za vlaganja v gasilska vozila in domove.
Požarni skupnosti občine Ptuj so predlagali, da ponovno preveri
spremembe plana do leta 1985 in plan zniža na najnujnejše potrebe. V
Času, ko si vsi dejavniki na v.seh ravneh prizadevajo izpeljati stabiliza-
cijske ukrepe, prav gotovo širitev dejavnosti ni možna. Tako stališče
^elja tudi za vse druge SIS na območiu ptujske občine.
..izvršni svet SO Ptuj je tudi pozval delavce v samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih,
razpravljajo o predloženih spremembah plana požarnega varstva v
tem srednjeročnem obdobju, svoje pripombe in predloge pa naj
sporočijo požarni skupnosti občine Ptuj. F F
SLOVENSKA BISTRICA
Priprave na
XI. kongres ZSMS
Mladi občine Slovenska Bistrica se kljub počitniškim mesecem skrbno
pripravljajo na XI. kongres ZSM Slovenije, od katerega pričakujejo
predvsem trdnejše temelje za uspešno uveljavljanje mlade generacije na
vseh področjih družbene aktivnosti, predvsem pa večja odločnost in učin-
kovitost mlade generacije pri vplivanju na odločitve nadaljnjega razvoja
samoupravne socialistične skupnosti tako na družbenopolitičnem kot na
gospodarskem področju.
Doslej so v vseh 00 ZSMS, ki jih je 36 v združenem delu, 44 v krajev-
nih skupnostih, 5 aktivov mladih kmetovalcev in 11 OO ZMS v osnovnih
šolah, po ena pa na srednji Soli in v gasilskem društvu Slovenska Bistrica,
uspešno izvedli javne razprave o kongresnih dokumentih. O teh gradivih
so že razpravljali tudi mladi v garniziji JLA Pohorski bataljon Slovenska
Bistrica in na brigadirski konferenci MDB Pohorski bataljon. Te dni pa
razpravljajo o kongresnih dokumentih, tudi v MDB Laporje 82.
V dosedanjih obravnavah so posvetili največ pozornosti problematiki
zaposlovanja mlade generacije, štipendijski politiki in izobraževanju ob
delu, položaju in delu mladega delavca samoupravljavca, nagrajevanju po
delu. Med prednostnimi točkami obravnavanih kongresnih gradiv pa so
Se stanovanjska problematika, položaj učencev in Študentov v usmerje-
nem izobraževanju in delovanju mladih članov ZK. Posebno mesto v
obravnavanih gradivih pa je zavzemalo delo mladih v delegatskem siste-
mu, položaju v vlogi mladih kmetov, mladih v družbenih organizacijah in
društvih, v SLO in DS ter pri ohranjanju tradicij NOB. Enako velja tudi
za področja športne dejavnosti in prostovoljnega dela.
Na vseh obravnavah so sodelovali člani predsedstva OK ZSMS Sloven-
ska Bistrica, medtem ko je bilo občutiti na večini obravnav, odsotnost
članov drugih družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij ter dru-
štev, katerih delo z mladimi je Se posebno pomembno. Mladi z razprava-
mi Se nadaljujejo klub počitniškemu času. 2e prve dni po počitnicah pa
bodo o sklepih razpravljali na razSirjeni seji OK ZSMS Slovenska Bistri-
ca, kjer bodo sprejeli oceno razprav. Tako se bodo mladi občine Sloven-
ska Bistrica tvorno vključili v delo XI. kongresa ZSMS Slovenije.
Viktor Horvat
Brigadirji S Posočja
se vrnejo v soboto
popoldan
z zvezne mladinske delovne akcije se bodo v soboto vrnili brigadirji
mladinske delovne brigade Bratstvo in prijateljstvo. Brigadirji na akciji
dosegajo zelo dobre rezultate. Ob zaključku I. dekade so osvojili
udarništvo dekade in udarništvo udarnega dne ter udarništvo na področju
interesnih dejavnosti. Tako lahko rečemo, da so rezultati v prvi dekadi
dobri in samo z njimi lahko več kot zadovoljni. Pri interesnih dejavnostih
so zelo dobre rezultate dosegli na področju IPD, na področju informiranja
in športa. Na ostalih področjih so sodelovali prav tako uspešno.
Pripravljajo skupne informativne biltene in prirejajo informativne oddaje.
Na kulturnem področju pripravljajo brigadirske večere, na brigadnih
večerih kuhurne programe, stenčase itd. V prvi dekadi je bila naselska
norma 160,2 odstotka. Na udarniškem dnevu pa so dosegli 190 % normo.
V drugi dekadi so pričeli z zelo dobrim startom na delovišču. 19. avgusta so
imeli brigadirji izredni udarniški dan, kjer so dosegh normo 207 odstotno.
Brigadirji obljubljajo, da bodo tudi v zadnjem tednu bivanja in dela
na akciji usmerili vso energijo v delo na delovišču in interesnih dejavnostih.
V soboto 28. avgusta ob 10. uri bo zaključek vseh mladinskih akcij,
brigadirji pa se bodo v Ptuj vrnili med 16. in 18. uro.
J. Hvaleč
Zlati glas Ormoža
Ormoški hotel si že nekaj let prizadeva popestriti turistične ponudbe
tega kraja. Preteklo soboto so izvedli prireditev, na kateri so se pevke in
pevci potegovali za zlati glas Ormoža. Pred zares polnim hotelom gostov,
izmed njih so izbrali tudi žirijo, ki je ocenila nastope, je zapelo pet pevk in
en pevec. Nastopajoče je spremljal ansambel, ki sicer vsak jjetek in soboto
zabava goste, ime pa je povzel po rimskem imenu tega mesta — Holermus.
Žirija je razsodila, da si naslov ,,zlati glas Ormoža" zasluži pevka iz
Maribora Irena Leskovar.
Delavci ormoškega hotela so povedali, da so bili gostje s sobotno
prireditvijo zadovoljni, pa tudi hotel je najbrž nekoliko napolnil sicer
nelikvidno blagajno.
V ORMOŽU PRIPRAVLJENI
NAŠOLO
V Ormožu so čas med letnimi počitnicami skrbno izrabili za popravilo
obeh šol, ki sta na območju KS Ormož. Za adaptacijska dela so porabili
okoli 300.000 dinarjev. Predvsem so uredili kletne prostore v obeh šolah,
kjer sta šolski kuhinji in drugi skupni prostori, ki so terjali sodobnejSo
higiensko ureditev, v Soli na Hardekupa so v kletnih prostorih uredili tudi
učilnico.
V šolah na Hardeku bodo letos vpisali učence v tri prve oddelke, v
vsakem jih bo okoli 25 učencev. V tej Soli imajo pouk za učence od 1. do 4.
razreda in bo letos 11 oddelkov v šestih učilnicah, zato bo lahko pouk le v
dveh izmenah. Od 5. do 8. razreda pa učenci obiskujejo pouk v Soli v
Ormožu, kjer bo v 7 učilnicah 12 oddelkov in bodo tudi na tej Soli skoraj
dve popolni izmeni. - -u
TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI
Izvozne načrte bodo uresničili
v Drogini TOZD Gosad Središče ob Dravi
ob polletju sicer ni.so uresničili izvoznih načr-
tov, vendar so prepričani, da bodo do konca
leta v celoti uresničili letošnje izvozne načrte.
TOZD je tudi največji izvoznik v ormoški ob-
čini. Izvoz je v prvem polletju dosegel 33
milijonov v primerjavi z 28 milijoni, kolikot so
jih dosegli v enakem obdobju leta 1981. Njihov
izvoz pa gre v celoti na konvertibilno tržišče. Na
prvem mestu so v letošnjem letu konzervirane
vrtnine, sledijo zdravilna zeli.šča,gobe. polži in
drugo. Izgubo pri prodaji na tuje pokrivajo na
nivoju DO HP Drog;* Portorož.
Celotni prihodek je ob polletju dosegel 208
milijonov dinarjev in je v primerjavi z enakim
obdobjem leta 1981 večji za 33 odstotkov. Po-
rabljena sredstva so znašala 157 milijonov,
dohodek 51 milijonov in čisti dohodek 30
milijonov dinarjev. Temeljna organizacija je v
prvem polletju za 2.90 odstotka prekoračila
družbeni dogovor o delitvi OD. Povprečni
bruto OD na zaposlenega pa je v tem obdobju
dosegel 14.904 dinarjev.
V začetku meseca julija so TOZD pričeli s
konzerv iranjem vrtnin, dodatno pa so zaposlili
tudi več .sezonskih delavcev. Za čas počitnic se
je zaposlilo 62 dijakov in študentov, za določen
čas pa so sprejeli 48 delavcev. Delajo v dveh
izmenah, po potrebi pa v treh. V juliju in v
avgustu so delali tudi ob sobotah, za stroji pa so
preživeli tudi dve julijski in dve avgustovski
nedelji.
S ponedeljkom. 23. avgusta, so zaključili
sezono vlaganja kumaric, nadaljevali pa bodo
z vlaganjem vrtnin, sedaj je na vrsti paprika.
Letos so vložili okrog 700 ton kumaric in tako
znatno presegli lanski dosežek. Računajo, da
bodo vložili še okrog 100 ton paprike. 500 ton
rdeče pese m 100 ton feferonov. Od celotne
proizvodnje pa bodo 500 do 600 ton prodali na
tuji trg. predvsem kumarice, papriko in fefe-
rone. MG
4 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
26. avgust 1982 -
TEDNIK
60 let godbe na
pihala v Bukovcih
s sobomim koncertom so Bukovčani slovesno začeli s pro-
slavljanjem 60-letnice domače godbe na pihala, v nedeljo popoldan pa
se še enkrat predstavili v družbi moškega pevskega zbora iz Markovec in
pihalnegč* orkestra iz Ptuja.
Prva zitmisel o godbi se je v Bukovcih porodila takoj po prvi svetovni
vojni. V Stojncih je takrat deloval moški pevski zbor, ki ga je vodil
organist pri takratnem Sv. Marku, Jožef Kegel. Več let je igral pn vojaški
godbi v Gradcu, kjer se je temeljiteje seznanil z več instrumenti. ?.elel je,
da bi tudi v domačem kraju ustanovil godbo na pihala in to željo prenesel
na člane pevskega zbora. Fantje so se strinjali in začeli takoj razmišljati
— kako bi prišli do potrebnih instrumentov. Takrat niso bili zaposleni, da
bi si lahko sami zaslužili potrebni denar. Obiskali so bogate kmete, ki jih
takrat na tem območju ni bilo malo in ti so jim tudi obljubili pomoč.
Kmet Zagoršek je kupu polovico potrebnih instrumentov. Lah dva . . .
in kmalu, v desetih dneh je o.sem fantov imelo vsak svoj instrument:
Franc Smigoc, Franc Vincek, brata Peter in Jožef Meznarič, brata Franc
in Jakob Belšak. Martin Krajnc in Martin Bezjak — vsi iz Stojnc.
V taki zasedbi so začeli takoj z vajami in lepo napredovali. Prvi'
na,stop so imeli že v letu 1922 in delovali v okviru GD Stojnci pod vod-
stvom Franca Šmigoca. Ljudje so jih lepq sprejeli in kmalu so na veliko
igrali tudi po gostijah. Čez čas so godbo dopolnili in se vključili v
glasbeno društvo Zarja v Markovcih, kar jim je prineslo tudi veliko
nastopov in že trinajst let kasneje so nastopili na glasbeni reviji v Tivoliju
v Ljubljani in za Ljubljansko poštarsko godbo ter Trboveljskimi rudarji
zasedli odlično tretje mesto. Po okupaciji godba ni delovala, nakar so
fantje spet vzeli instrumente v roke in se vključili v prosvetno društvo
Bukovci, kjer so neumorno delali pod vodstvom Franca Smigoca vse do
leta 1975. Okrog let leta 1960 je sicer delo za kratek čas zamrlo vendar so
se potrudili, da so v svoje vrste vključili nove, predvsem mlade glasbenike
in danes se lahko pohvalijo, da so kot tretji tovrstni orkester v ptujski
občini aktivno vključeni v glasbeno življenje.
Začeto in težko delo dolgoletnega in marljivega dirigenta Franca
Smigoca danes uspešno nadaljuje njegov vnuk Janez Bezjak. Pod
njegovim vodstvom je godba pokazala dobršno mero usklajenega in
dovršenega igranja kar predstavlja pomemben napredek tudi v delu
prosvetnega društva, ki sicer nima najboljših pogojev za aktivnosti. Vsi
člani pa se na srečo zavedajo pomembnosti kulturnega življenja v vasi zato
pridno delajo in vadijo med njimi tudi najstarejši godbenik Andrej
Smigoc, ki je godbi ostal zvest vse od leta 1923 dalje. Ustanovitelj in
dolgoletni vodja godbe Franc Smigoc pa žal jubileja ni dočakal, ker se je
njegov življenjski krog sklenil 30. junija letos.
Na nedeljski slovesnosti je PD Bukovci podelilo posebno pismeno
priznanje Pihalnemu orkestru Ptuj, Mihi Kekcu, Petru Mlinariču in
sedanjemu dirigentu Janezu Bezjaku. Priznanja je izročil podpredsednik
PD Bukovci Franc F"erčič. Stane Stanič — predsednik občinske zveze
ZKO Ptuj pa je nato v imenu republiške zveze kulturnih organizacij
godbenikom podelil tri bronaste, osem srebrnih in osem zlatih Gallusovih
značk za najmanj 5-letno delo v godbi, 15 in več kot 25-letno delo na
glasbenem področju.
Naj ta zapis končamo z besedami, ki so jih bukovškim godbenikom
zapisali člani PD Markovci: ,,Ob vašem praznovanju 60-letnici delovanja
— vam iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov tudi za naslednja
desetletja! Obenem se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje z željo, da
bi se tudi poslej prijateljsko srečevali na skupnem — kulturnem
področju."
PRIZADEVANJE DELAVCEV ZA PH PROMET
USPEŠEN RAZVOJ TEMELJI NA DOBREM
POVEZOVANJU
Hitrejši razvoj gospodarstva in družbenega
življenja, gospodarska in politična odprtost in
vse večje vključevanje v mednarodno delitev de-
la narekujejo vedno večje potrebe po komunici-
ranju. Tesna povezanost razvoja PTT kot siste-
ma posebnega družbenega pomena in na drugi
strani velikega sistema z enotno tehnologijo na-
rekuje skladnejši razvoj PTT dejavnosti kot je
bil prisoten do sedaj. To pa pomeni, da mora-
mo zamujeno dohiteti, da se bomo tudi na
gospodarsko manj razvitem področju enakovre-
dno vključevali v družbeno življenje in vpli-
vali na migracijska gibanja s podeželja v mesta.
V tej smeri smo zastavili naša prizadevanja v
zadnjih letih ter s stalnim povezovanjem in
dogovarjanjem s krajevnimi skupnostmi in
samoupravnimi interesnimi skupnostmi združe-
vali razpoložljiva finančna sredstva za razvoj
PTT zmogljivosti.
Ob letošnjem prazniku občine Ptuj se je PTT
kolektiv TOZD za PTT promet v Ptuju vključil
z uspešnim zaključkom del pri zgraditvi 400
številčne avtomatske telefonske centrale v
Kidričevem in skorajda trikratno povečavo
medkrajevnih telefonskih zvez med Kidričevim
in Ptujem. Skupna investicijska vrednost celot-
ne naložbe vključno z izgradnjo novega poštne-
ga poslopja in PTT naprav se približuje 200
milijonom dinarjev.
V JurŠincih so bili za občinski praznik odprti
novi poštni prostori v zgradbi krajevne
skupnosti, kar je veljalo milijon in petsto tisoč
dinarjev. V nove preurejene poštne prostore je
preseljena tudi pošta v Leskovcu z namenom,
da v občini razširimo dostavne rajone, tu kon-
kretno za enega in s tem omogočimo večkrat te-
densko dostavo pošte na tem območju, ki je bi-
lo do sedaj precej zapostavljeno. Enako velja
tudi za poštoPodlehnik,kjer je bila pred meseci
prav tako razširjena dostava in s tem izboljšanje
poslovanja z občani.
,,Letos imamo v načrtu zgraditi Se predvsem
tista telefonska omrežja kjer vlagamo skupaj s
krajevnimi skupnostmi in to Videm pri Ptuju za
vasi Tržeč, Lancova vas in Jurovci. S krajevno
skupnostjo Dornava za adaptiranje prostora
nove pošte in avtomatske telefonske centrale.
Pri krajevni skupnosti Vitomarci nadaljujemo z
gradnjo krajevnega omrežja tako, da bo že letos
v vsaki vasi oziroma večjem zaselku telefon.
V ormoški občini načrtujemo s KS izgradnjo
telefonskega omrežja od Miklavža do Koga in s
tem še letos odpraviti induktorsko telefonijo pri
tej pošti.
Z vključitvijo in s sprostitvijo avtomatske
telefonske centrale v Kidričevem bomo
dosedanjo telefonsko centralo razdvojili in del
prenesli v Trnovsko vas, 60 številk pa v Markov-
ce. Do konca leta bomo montirali Se avtomat-
sko telefonsko centralo pri poŠti MajSperk,
elektronsko-novejšega tipa in prav tako v
Dornavi. Dosedanjo majšperSko bomo prenesli
v Miklavžu pri Ormožu in s tem jJovečali pn-
ključitvene zmogljivosti pri tej pošti.
V naslednjih mesecih načrtujemo vključitev
nove 20-številčne telefonske centrale pri poŠti
Tomaž, kjer imamo trenutno Se nekaj težav z
nabavo novega Stirikanalnega sistema." nam
je povedal direktor TOZD za PTT promet v
Ptuju Lojze Cucek, ki je tudi zelo ugodno oce-
nil polletne rezultate poslovanja. Na to je vpli-
vala spremeniena notranja delitev celotnega
prihodka v okviru delovne organizacije kar
pomeni, da je indeks v primerjavi z enakim ob-
dobjem leta 1981 dosežen s 151, dohodek s 161
in čisti dohodek celo s 162 odstotki. To pomeni,
da so del za poslovni sklad povečali skorajda
sedem krat.
Prisotno povezovanje z vsemi dejavniki v
občini je pri nadaljenem razvoju zelo pomem-
bno, ostanek dohodka, ki bo ob koncu leta Se
večji pa bo omogočil še izdatnejSe vlaganje v
nadaljni razvoj PTT zmogljivosti, ki so gotovo
močno zaostajale za ostalim razvojem tako v
regiji kot v celotnem slovenskem PTT prostoru.
mS
KLJUB DOPUSTOM SREDI AKTIVNOSTI
KS KIDRIČEVO
Kljub poletju in počitnicam so
\ krajevni skupnosti Kidričevo
izvedli številne aktivnosti. V
pogovoru z Mirom Kovačem,
predsednikom sveta KS Kidriče-
vo, smo zvedeli, da bodo zasta-
vljeni plan dela za letošnje leto v
celoti dosegli.
Ob prazniku občine Ptuj so
predali namenu avtomatsko tele-
fonsko centralo s 400 priključki.
Ta centrala je za Kidričane
\elika pridobitev, trenutno pa
tečejo pogovori s predstavniki
PTT podjetja iz Maribora o
načinu priključevanja na območ-
ju celotne K S. Za te priključitve
je TOZD za PTT promet v Ptuju
že naročil ustrezen projekt. Vse
skupaj pa je povezano z določe-
nimi težavami, saj je vod od
centrale do posameznih stano-
vanj — torej sekundama nape-
ljava — še nerealizirana. To
nalogo so si zastavili do konca
tega srednjeročnega obdobja,
izvedli pa jo bodo postopoma.
Predvidevajo, da bodo že letos
priključili okrog 3€ naročnikov.
Potekajo tudi pogovori za pri-
ključitev zaselka Stmišče na
novo pošto v jesenskem času pa
bodo dokončali dela pri postavi-
tvi javne telefonske go\orilnice v
Apačah.
-V letošnjem lotu so predvide-
vali tudi pričetck gradnje prizid-
ka k jaslim, vendar do gradnje ne
bo prišlo, ker je povpraševanje
po novih mestih upadlo. S pred-
stavniki samoupravne interesne
skupnosti za otroško varstvo so
se dogovorili, da bodo to nalogo
prestavili na konec tega srednje-
ročnega obdobja. Postavlja se
namreč vprašanje ali je smotrno
graditi prizidek, če že vnaprej
vemo. da ni povpraševanja po
varstvu.
Kar se tiče urejanja cestnega
omrežja, trenutno tečejo pripra-
ve na asfaltiranje cestnega odse-
ka .Market — Grad — Kungota.
Gre za položitev druge plasti
asfalta, istočasno pa bodo asfalti-
rali še lokalni cesti v Njivercah.
Na zadnji seji sveta KS so spreje-
li   tudi   pomemben   sklep   po
katerem naj bi vsi podpisniki
samoupravnega sporazuma za
toplifikacijo na.selja v najkrajšem
času podali poročila o doseda-
njih aktivnostih na tem področju.
Pismena obvestila so do .sedaj
sprejeli že od TGA. ki obvešča,
da potekajo dela pri gradnji kotla
po planu, končana pa bodo v letu
1983. Dokončan je že projekt
razvoda glavnega omrežja toplo-
voda od tovarne do na.selja.
Samoupravna komunalna skup-
nost — enota za upravljanje in
gospodarjenje s stavbnimi zem-
ljišči je v začetku letošnjega leta
zagotovila, da bodo z deli pri
gradnji glavnega parovoda priče-
li šc letos. Če bodo vsa dela tekla
normalno, predvidevajo, da bo-
do s celotno toplifikacijo naselja
končali najkasneje do leta 1985.
M. Ozmec.
KRAJEVNA SKUPNOST OLGA MEGLIC PTUJ
Priprave na pohod po poteh Kozjanske čete
\' spomin na 2. četo 1. bataljo-
na Kozjanskega odreda, ene od
najelitnejših enot. ki so konec
leta 1944 in v začetku 1945
delovale na območju ptujske
občine, v krajevni skupnosti Olga
.Meglic Ptuj skrbno pripravljajo
pohod po poteh Kozjanske čete.
ki ga bodo izvedli 10. in 11.
septembra 1982.
Pobudo za ta pohod sta dali
krajevni organizaciji ZZB NOV
in OO ZKS v KS Olga Meglic. V
ta namen .so imenovali odbor za
pripravo in izvedbo pohoda, ki
mu predseduje Janko Grdiša st..
in sklenili dogovor o izvedbi
pohoda. Podpisniki dogovora so
Krajevna skupnost Olga Meglic z
vsemi svojimi družbeno-politič-
nimi organizacijami, koordma-
cijski odbor planinskih dmštev in
zveza tabornikov občine Ptuj. V
dogovoru so določene obveznosti
Pogled na strugo Drave z mostu pri kartodromu v Hajdošah, ki Jo bodo
morali premostiti udeleženci pohoda po poteh Kozjanske čete. Prehod
bo na mestu, kjer je Olga Meglic v letih 1941 in 1942 prevažala čez
Dravo borce in aktiviste NOB. hoto: Konrad Zoreč
in odgo\ornosti udeležencev pri
izvedbi pohoda — s ciljem
obujanja tradicij NOB. nadalj-
njega razvoja socialističnih .sa-
moupravnih odnosov, bralstva in
enotnosti narodov in narodnosti
Jugoslavije.
Na drugi seji odbora, kije bila.
19. avgusta so ugotovili, da je
večina zadolženih članov in orga-
nizacij okvirne naloge že pripra-
vila, dogovorili pa so se še o
posameznih konkretnostih, zlasti
o najzahtevnejši nalogi — pre-
čkanju reke Drave in o prehrani
udeležencev pohoda. Kljub temu
pa vse udeležence v organizaciji
pohoda čaka še precej nalog, da
bo pohod po poteh Kozjanske
čete uspel tako kot so si zamislili
organizatorji. Še na kratko o trasi
in času samega pohoda.
Zbor udeležencev pohoda bo v
petek. 10. septembra ob 5.30
pred domom krajanov na Vičavi
v KS Olga Meglic. Od tam bodo
krenili k reki Dravi in jo prešli s
čolni, vsaj tako so se na zadnjem
sestanku dogovorili. Za tem bo-
do po skrivnih poteh krenili proti
Skorbi in mimo Hajdine proti
Kidričevemu. Ustavili se bodo v
gozdu, kjer je bila zemljanka
kurirjev postaje TV 8 S in kjer je
bilo zakopano orožje, ki so ga
avgusta 1941 odnesli partizanom
na Pohorje. Nato bodo nadalje-
vali pot skozi Apače in se pri
zemljanki Haloškega voda. kjer
jc 20.5.1944 v boju padlo 8
partizanov, srečali s predstavniki
KS Dolena in z njimi skupno
nadaljevali pot do doma DPO v
Doleni. kjer bodo pohodnikom
pripravili malico.
Iz  Dolenc bodo nadaljevali
pohod čez Janški vrh. prečkali
dolino  potoka  Jesenica  in  se
ustavili na Jelovicah. V sodelova-.
nju z domačini. KS Majšperk in
obratom    družbene    prehrane
TOZD Volneni izdelki Majšperk.
bodo pohodniki najprej dobili
hrano, nato pa bo partizanski^
miting s kulturnim programom.'
ki bi naj trajal predvidoma od 18.
do 21. ure. Miting bo na tam-
kajšnjem športnem igri.šču. ki so
ga zgradili mladi na Jelovicah.
V soboto zjutraj po zajtrku
bodo udeleženci pohoda nadalje-
vali pot skozi Dol in Kupčinji vrh
v Stoperce. Predvideno je. da bi
približno 2 uri tam pomagali
krajanom pri prostoNoljnem de-
lu, delovišče bo določila KS
Stoperce. Okoli 16. ure bodo po
udeležence pohoda prišli avtobu-
si in jih odpeljali v Ptuj. na kraj
začetka pohoda, kjer bo koman-
d.int pohoda predal raport. ude-
leženci pohoda pa bodo potem
skupno sodelovali na slavnostni
seji v počastitev praznika krajev-
ne skupnosti Olga Meglic.
Predvideno je. da bi naj v
pohodu sodelovalo največ 100
udeležencev, okoli 15 bi jih dala
ptujska garnizija Dušana Kve-
dra-Tomaža. predv.sem vzorni
vojaki, med njimi bo tudi harmo-
nikar. 15 tabornikov bi dale
ptujske osnovne šole. prav tako
bi naj vsaka ptujska krajevna
skupnost, o tem so poslali dopis
vsem K K SZDL. poslala na
pohod svojo delegacijo, večino
udeležencev pa bi dala KS Olga
Meglic in njene družbenopolitič-
ne organizacije.
Pri organizaciji pohoda pa bo
tako ali drugače sodelovalo še
precej drugih članov raznih orga-
nizacij in društev, zlasti taborni-
ki, ki bodo na Jelovicah pripravi-
li na senikih okoliških kmetov
urejena prenočišča za udeležence
pohoda, nadalje predstavniki
krajevnih skupnosti in njihovih
organizacij na območjih, kjer
bodo prireditve in postanki ob
spominskih obeležjih NOB in
podobno.
Pobudniki in organizatorji po-
hodd želijo, da bi ta postal
tradicionalen, izvedli pa bi ga
vsako leto v petek in soboto v
prvem tednu meseca septembra.
S tem bi tudi vsako leto obujali
spomin na borce Kozjanske čete
in prenašali tradicije NOB.   pp
Tilki Baštevčevi
v spomin
Trideset let je Tilka Baštevc
požrtvovalno delala na osnovni
šoli v Cirkovcah. Pol leta pred
upokojitvijo pa jo je v petinpet-
desetem letu starosti iztrgala iz
delovnega okolja neozdravljiva
bolezen. Ob njenem preranem
grobu je zajokal njen tretji razred
in ji v slovo poklonil cvetje.
Vse .svoje moči je dala šoli in
kraju, saj je bila neumorna učite-
ljica premnogih generacij, s stalno
mislijo v srcu. daje treba storiti še
več in več. Nikoli ni poznala be-
sedi ne morem. S svojo delovno
vnemo je bila kažipot za v.se.
Predanoje opravljala svoj težak
pedagoški poklic in premnogi
njeni učenci se je z globokim
spoštovanjem spominjajo, kot
učiteljice, kije znala biti dobra kol
mama. V šoli in v kraju je opra-
vljala mnoge aktivnosti, pred-
vsem je učila mlada dekleta roč-
nih in kuharskih spretnosti. V
kolektivu je za njo ostala boleča
vrzel, saj je izgubil soustvarjalko, s
katero se je dalo pomodrovati in
izluščiti jasne in delovne načrte.
Urejanje vrta in šolska prehrana
sta bili njeni področji in poslednje
rože na šolskih gredah bodo ove-
nele v njen spomin in trpka bole-
čina bo pokrita z njimi v vseh srcih
učiteljev in učencev, ki sojo imeli
radi, prav gotovo zato, ker je
vsakemu nekaj dala, nekaterim
male učenosti, drugim vero in
spoštovanje do dela.
Lep spomin bo ostal na našo
Tilko in srečni smo, daje živela z
nami in nas bogatila kot dober
človek.
J. B.
Stoperce potrebujejo telefonsko omrežje
V manj razviti haloški krajevni skupnosti si
prizadevajo, da bi se vključili v akcijo telefon
\ \sako \as. Dogovorili so se. da jo bodo
poskušali uresničiti, čeprav jih ne bo veljala
prav malo. Vsak od naročnikov bi naj po
približnih ocenah prispeval kar 70.000 dinar-
jev, kar res ni malo. Upajo sicer, da bodo s
prostovoljnim delom prispevek posameznika
znižali, pa vendar bo treba primakniti še
precej denarja.
Kristina Jusova je takole povedala o
nameravani akciji: »Mi smo precej časa
razmišljali o tej akciji. Vemo. da kaj dosti od
širše družbene skupnosti ne moremo pričako-
vati, želimo pa si vsaj moralne podpore in če
je mogoče, tudi kakšen dinar. Naši zaselki so
raztreseni po haloških gričih, zato nas bo
telefonsko omrežje veljalo kar precej denarja
in dela. Jasno pa je. da je telefon danes
nujnost. Kmetijska krajevna skupnost tele-
fonsko omrežje še toliko bolj potrebuje. Sedaj
so \ Stopercah le trije telefoni: v prostorih
krajevnega urada, na pošti in v osnovni šoli.
To pa je za potrebe krajanov premalo. Dosti-
krat je treba poklicati veterinarja, se dogovo-
riti za krmila — precej kooperantov je tukaj
— za nakup gnojil ali česar koli že. Kmetje pa
nimamo časa na pretek, da bi ga zapravljali z
neuspešnimi »izleti« v Ptuj. Ko je delo na
polju, je treba delati. Živina tudi ne čaka na
nas. Zato bi nam telefon prihranil marsikate-
ro nepotrebno pot in nam olajšal delo.
Irenutno je v krajevni skupnosti okoli 20
interesentov za telefon, morda .se nam pridru-
ži še kdo. Več kot nas bo. ceneje bo. Nekateri
nimajo zaupanja v to akcijo, še vedno se ne
zavedajo, kakšnega pomena je za nas telefon.
lakoje bilo tudi. ko smo napeljevali elektriko
— kasneje so tudi tisti, ki so bili proti akciji,
pristopili. Tokrat nas je sicer manj. pa vendar
upamo, da bomo uresničili načrtovano akcijo.
Tudi ptuj.sko tozd za PTT promet smo že
obvestili o naših željah in se z njimi sestali;
Povedali so nam ok\imo ceno. delo pa bi
morda lahko sleklo prav kmalu.«
N. Dobljekar
TEDNIK
— 26. avgust 1982
SESTAVKI IIM KOMENTARJI - 5
MLADI PREŽIVLJAJO SVOJE POLETJE TUDI NA MEDNARODNIH AKCIJAH
Bratislava - ena od številnih delovnih
akcij zunaj Jugoslavije
Ko se pogovarjamo o mladin-
skih delovnih akcijah pri nas, ima-
nio v mislih republiSke in zvezne
pa tudi lokalne akcije. Malokdo pa
ve. da obstajajo tudi mednarodne
akcije, katerih se udeležujejo mla-
di, ki so ?e večkrat bili na naših
MDA in poznajo življenje akcij.
Ko se že pogovarjamo o tej vrsti
akcij, moramo vedeti, da so te ak-
cije zasnovane na drugačnem
principu, kot pa naše.
Tako na teh akcijah nc poznajo
interesnih dejavnosti, jih seveda ne
ocenjujejo, pa tudi nimajo name-
na, da bi jih v bodoče organizirali.
Takšne akcije smatrajo bolj kot
obvezn delovno prakso študentov,
ki se šolajo za več vrst poklicov in
si s takšno prakso pridobijo nova
spoznaja na svojem področju. Da
pa bi vendarle takšne akcije imele
značaj mladinskega prostovoljnega
dela, se zadnji čas udeležujejo teh
akcij tudi dijaki srednjih Sol in se s
tem že vpeljujejo v bodočo prakso.
Da bi mladi ljudje spoznali tako
prostovoljno delo, kakršnega
poznamo pri nas, se je pred par
leti Republiška konferenca ZSMS
odločila, da pošlje na takšno ak-
cijo svoje mladince, ki bodo
predstavili značilnosti naših akcij.
Tako je letos poslala v tujino 4
brigade, katere so in bodo
zastopale našo državo in s tem naš
način akcij.
Med drugimi je letos 20 mladin-
cev sodelovalo na eni izmed teh
akcij, to je brigada ,,Slovenija",
ki je bila na Slovaškem. V tej
brigadi smo bili mladi iz več mest
Slovenije: iz Novega mesta, Kra-
nja, Lendava, Tržiča, Murske
Sobote, Maribor in seveda Ptuja.
Na akcijo smo potovali skozi
sosednjo Madžarsko na Slovaško
in prispeli v Bratislavo.
Brigada je bila na akciji 4 tedne
in v tem času sm.o spoznali zna-
čilnosti te akcije, zanimivosti
CSSR. Tako smo bili v industrij-
skem mestu Brnu, ogledali smo si
Moravski kras, ki je podoben na-
Z lopato in krampom v roki . . .
šemu krasu, saj ima veliko jam, v
katerih ,,rastejo" čudoviti kap-
niki. Z nami pa sta bili dve vodi-
čki, ki sta bili nekakšna vez med
brigado in vodstvom akcije. Obe
Marti (tako je bilo obema
vodičkama ime) sta nas vodili na
Nast^^oči jaiki
delovišče, v mesto, skratka kamor
smo Sli, sta bili vedno z nami. Na
tak način smo imeli redne stike s
štabom akcije, da smo lahko brez
problemov delali in sodelovali na
tekmovanjih, vendar teh ni bilo
pretirano veliko.
Naj še malo opišem naselje v
katerem smo preživeli in preživ-
ljali noči. Stanovali smo v študent-
skem naselju, v katerem so bile
tudi ostale brigade. Tu smo imeli
zabave in kulturne večere, skratka
v na.selju se je praktično odvijalo
vse kar sepočne pač na akcija pri
nas. Pa še nekaj o delu in delovi-
šču, ki je bilo od naselja oddaljeno
3 km.
Do trase smo se vsak dan vozili
z mestnim prometom, saj ni bilo
možno dobiti za 20 ljudi lastnega
avtobusa — še sreča, da smo nava-
jeni na gnečo v avtobusih in
trolejbusih, saj je zjutraj res prava
gneča, ko vsi hitijo (ali pa tudi ne)
na delo. Delo, ki smo ga opravljali
ni bilo težko, saj smo delali pri
zaključnih delih geodetskega zavo-
da mesta Bratislave, pa tudi pri
gradnji pionirskega naselja. Delali
smo od sedme ure zjutraj pa do
pol Štirih popoldne. Vmes smo
imeli seveda obrok, kateremu pra-
vijo tamkajšni delavci KOSILO,
vendar ni bilo niti malo podobno
kosilu. Res, da je bila nekatera
hrana dobra, vendar je je bilo tako
malo, da smo v začetku bili že
hitro po kosilu lačni. Proti koncu
.smo pa bili že .,vpeljani" in nava-
jeni hrani, saj nam drugo ni
preostalo, kot da se privadimo na
jedi, kakršne pač pripravljajo Slo-
vaki.
Da pa ne bom samo kritiziral
akcije in organizacije mladine
Slovaške, moram reči, da smo se
dobro razumeli z ostalimi brigadirji
iz drugih držav. Tam so bile briga-
de iz Finske, Poljske, Nemške
demokratične republike. Madžar-
ske, Romunije, ZSSR, Bolgarije in
Jugoslavije. Z vsemi brigadirji smo
se dobro razumeli, z nekaterimi pa
smo navezali tudi tesne stike, pred-
vsem brigadirji, saj je bila med na-
mi le ena naša brigadirka.
Vodstvo akcije nam je v okviru
spoznavanja akcije pripravilo
razgovor s Socialističkim svazom
mladeže ali po naše s socialistično
zvezo mladine, s katerimi smo
razvili pogovor o problemih mladih
pri njih, o šolanju, o zaposlitvi
mladih, skratka o življenju mladih
na Slovaškem. Prav tako je njihovo
vodstvo zanimalo, kako je z našimi
študenti, z našimi akcijami, tako da
smo praktično precej zvedeli o nji-
hovem načinu dela, prav tako pa
tudi oni o nas.
Seveda smo imeli tudi druge
zanimivejše dogodke, katere smo
pravzaprav z večjim veseljem
sprejeli. Tako se je počasi bližal
zaključek akcije in odhod domov.
S približevanjem odhoda pa se je
vedno močneje kalilo prijateljstvo
med brigadirji, saj smo spoznali
veliko število brigadirjev (večji del
brigadirk), čeprav nas je bilo na
akciji kar 1500. Ob koncu akcije pa
smo ,,napravili" izlet po Visokih
Tatrah, kjer smo preživljali zadnje
lepe trenutke z brigadirkami (pa tu-
di z brigadirji). Z izletom pa smo
tudi končali našo akcijo na Slova-
škem. Končno smo krenili proti Ju-
goslaviji, polni spominov in polni
nakupljenih reči, katere smo žal
morali (vsaj nekatere) pustiti na
,,meji" carinikom.
Kljub majhnim problemom na
poti domov (v Budimpešti smo
čakali na vlak celih 12 ur) moram
reči, da mi ni žal, da sem sodeloval
na mednarodni delovni akciji, saj
je tudi to delovna akcija, čeprav
drugače organizirana, pa polna no-
vih spoznanj in doživetij, katere
lahko doživiš le, če navezi stike s
tujimi brigadirji.
Da ne bo pomote — bili so samo
prijateljski stiki. Ce pa govorimo o
akcijah na sploh, pa upam trditi,
da so tudi takšne akcije velikega
pomena za nas, pa tudi za njih, da
izmenjamo izkušnje, skratka, da
spoznamo druge dežele in tudi oni
našo Jugoslavijo. Končno smo
prispeli domov veseli, zdravi in pol-
ni naslovov, ki nam bodo služili za
zvezo med novimi prijatelji in na-
mi.
Robert Kodrič
Uskladiščenje krompirja
Uskladiščimo samo zdrav, nepoškodovan in po možnosti že prebran
krompir.
Da to dosežemo moramo upoštevati sledeče:
— Izkopavamo v primerno toplem vremenu in ko je zemlja primerno
vlažna.
— Pri izkopu pazimo, da so poškodbe gomoljev čim manjše, saj so
rane idealno vhodno mesto za glivice in bakterije, ki kasneje povzročajo
gnitje pridelka.
— Pri izkopu s kombajni pazimo, da hitrost pretresalnih verig ni
dosti večja od 1,5 m/sek. pri tem pa je optimalna hitrost izkopa do 6
km/uro.
— Na prebiralni mizi naj bo "to primesi čim manjši, na kar vplivamo
z čim plitvejšim izkopom že 1 cm plitvejši izkop zmanjša število primesi
za polovico. Pri tem moramo paziti, da kombajne ne reže gomoljev v
tleh.
— S kombajni izkopavamo samo nasade kjer smo pravočasno
prekinili vegetacijo, da je povrhnica gomoljev utrjena.
—Gomolje moramo osušiti in nato 10—15 dni skladiščiti pri tem-
peraturi 10-15 stop. C, da se rane zacelijo. Ce imamo možnost pred
skladiščenjem in potrebnim časom za celjenje povrhnice preberemo
gomolje in odstranimo primesi.
Sele tak krompir je primeren za prodajo ali daljše skladiščenje.
Podaja krompirja direktno z njive ni priporočljivo, saj dosežejo izgube na
teži tudi več kot 10 "lo preden dospe krompir do porabnika, velika pa je
tudi nevarnost gnitja zaradi nezaceljene pokožice.
Potem, ko je povrhnica zarasla šele skladiščimo krompir. Krompir
ohladimo na 3—6 stop. C pač glede na namen uporabe ter krompir, ki je
namenjen daljšemu skladiščenju ter ni semenski zaprašimo ali zaplinimo s
sredstvi proti kaljenju.
V državah zahodne Evrop)e krompir med ali po izkopu in po vsakem
Sortiranju zaščitijo s kemičnimi sredstvi proti gnitju, ki ga povzročijo
glivice.
Krompir skladiščimo v zračnih, temnih in ne presuhih skladiščih v
razsutem stanju ali v gajbicah. Poskrbeti moramo za zadostno zračenje in
Potrebno hlajenje. V modernih skladiščih za to uporabljamo prisilno
Ventilacijo.
Močno poškodovan krompir ali krompir, ki je okužen s plesnijo ne
l^ioremo uspešno skladiščiti in tak sodi le v takojSno predelavo, saj
"namo lahko drugače tudi 100 % propad pridelka.
Kmetijski inštitut Slovenije
Kako z odkupom
mesa in mleka?
Statistični podati o odkupu in prodaji živine in mleka v zasebnem
sektorju na območju ptujske občine kažejo, da je bilo v letošnjem prvem
polletju odkupljenega od zasebnega sektorja za 657 ton goveda, to je kar
za 50 ton manj kot v lanskem prvem polletju. Telet je bilo odkupljenih
za 120 ton ali za 14 ton več kot v enakem obdobju lani. Prašičev je bilo
odkupljenih za 158 ton, t. j. za 7 ton več kot lani.
Zadovoljivi rezultati so tudi pri odkupu mleka, saj so ga odkupili
5,484.000 litrov ali za 182.000 litrov več kot v lanskem prvem polletju.
—u
Vinogradniške
informacije
Glede na to, da so se jagode pri večini sort pričele mehčati, je sedaj
pravi čas za škropljenje (tretje) proti sivi grozdni plesni (Botrytis).
Poškropiti je treba občutljive so.te temeljito, zlasti po grozdju. Priporo-
čamo ronilan, Smilex ali rovral, s katerimi je ob kvalitetnem škropljenju
mogoče doseči zadovoljiv uspeh.
Letos opažamo tudi dokaj močno gnitje laškega rizlinga; kar sicer pri
tej sorti ni običajno. Vzrokov za to je lahko več. Ponekod so krive izvrti-
ne, ki so jih povzročile gosenice drugega rodu grozdnih sukačev, ponekod
so krive tudi poškodbe od toče, marsikje pa je prišlo do gnitja brez prej
omenjenih vzrokov. Kaže, da so delno krive vremenske razmere
(sorazmerno dosti padavin pa tudi zelo bujen razvoj grozdja, ki je dokaj
zbito. tako da oride do odrivanja jagod. Vsekakor gre za fiziološke mot-
nje, na oslabljenih jagodah pa se ob ugodnih razmerah naseli Se Botr>'tis.
Vsekakor bi bilo dobro poškropiti proti sivi plesni tudi laSki rizling.
Škropivu dodajajte Še fungicide proti peronospori in oidiju. Zadnje
škropljenje samo proti Botrytisu je treba oprav opraviti 3 do 4 tedne pred
trgatvijo, pač glede na karenco pripravka, pri čemer ima sumilex karenco
4 tedne, ronilan in rovral pa 3 tedne.
strokovna služba
kmetijskega zavoda maribor
Edina tema, ki
obstajajo neznanje
Oči, največje bogastvo človeka, da zaznamo lepote narave, spomladi,
ko se prebuja življenje, poleti, ko jo svetlo sonce napaja, v jeseni, ko z
zlatimi barvami daje človeku in vsem bitjem na zemlji svoj dar.
Oči pa še rabijo vsa druga bitja, ne samo človek, pa ne samo zato, da
občudujejo naravo, ampak še za tisoč in tisoč drugih reči. Zato je naša
dolžnost in pravica, da ta dragoceni dar čuvamo in skrbimo, da ostane
zdrav in vedno v najboljšem možnem stanju. Mnogih invalidnosti, kakor
tudi slepote so krive krute vojne, prometne nesreče, nesreče pri delu, bolez-
ni, neprevidnosti, lahkomiselne otroške igre itd. Vse prevečkrat smo priča
neprevidnosti, objesnosti in malomarnosti do sebe in do soljudi. Nesreča
nikoli ne počiva. Zato jc prvi pogoj pri vsakem delu, razvedrilu, veseljače-
nju previdnost in obzirnost. Ko bodo ljudje spoznali in osvojili ti dve vrlini
bo življenje na zemlji še lepše.
Dokler pa človek dela bombe, rakete, podmornice, itd. za uničenje
sebe in vojne namene, tako dolgo bodo na tem planetu invalidi, bolniki in
na koncu mnogo lačnih in bosih otrok. Ko oče kupi otroku pištolo za
igračo, ko si deček naredi fračo, ko vrž£ za prijateljem kamen in ko otroci
počnejo na stotine nepremišljenih dejanj, so v največji nevarnosti, da si
poškodujejo oči ali kateri koli organ, ki je prav tako nujno potreben za
življenje in srečo človeka.
DELO, PROSTI CAS IN DRUŽBENOPOLITIČNO UDEJSTVOVANJE
NA VIDU PRIZADETIH
Dandanes ne poznamo več slepih invalidov, ki bi sedeli doma za pečjo,
čakali na kos kruha svojih bratov, sester in sorodnikov ali celo beračili po
cesti, kot je bila to navada včasih, zJasti do druge svetovne vojne. Danes si
mnogo invalidov služi kruh v tovarnah na kmetijah in drugih delovnih
ustanovah. Slepi in slabovidni invalidi so zaposleni kot telefonisti,
fizJoterapevti, administratorji, pravniki, profesorji najdemo pa jih tudi
med gledališkimi igralci.
Seveda potrebuje na vidu prizadeti invalid mnogo volje, poguma in
potrpljenja, da se usposobi za zaželjeni poklic. Mnogi slepi invalidi hodijo
danes na delo s pomočjo bele palice ali psa vodiča. V prostem času berejo
knjige in časopise, posnete na magnetofonskih trakovih ali napisane v
brailovi pisavi. V gledališču, kinu in pri televiziji pa uporabljajo svoj sluh.
Zal pa naša televizijska mreža ne predvaja filmov v našem jeziku, amp)ak s
podnapisi.
Moderna tehnika je prinesla na vidu prizadetim tudi optakon, s
pomočjo katerega je možno prebrati sleherno knjigo ali časopis. Zal pa je
ta aparat težko dostopen vsakemu na vidu prizadetemu. Mnogo na vidu
prizadetih invalidov se danes družbenopolitično udejstvuje in enakopravno
sodeluje med videčimi občani. Naše geslo je popolna enakopravnost in
sodelovanje.
ZVEZA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
V zvezo slepih in slabovidnih Slovenije je včlanjenih prek 2000 na vidu
prizadetih oseb. V našem Medobčinskem druStvu Ptuj in Ormož pa je 180
članov. Mnogi občani, ki imajo okvarjen vid, pa še ne vedo, da obstaja ta
organizacija ali pa se težko odločijo za včlanitev, ker Se jih spremljajo stari
predsodki do slepote. Naši člani se lahko vključujejo v naslednje dejavno-
sti in imajo tudi nekaj ugodnosti.
Športno rekreativna dejavnost omogoča vsem, ki so športa in
razvedrila željni, da se udeležujejo treningov in tekmovanj v atletiki, plava-
nju, kegljanju, igri z zvenečo žogo in šahu. Organiziramo pa tudi
skupinske izlete, pohode in tčvariSka srečanja.
Socialno zdravstvena dejavnost: Skrbimo za socialno ogrožene člane,
katerim omogočamo letovanje, zdravljenje, nabavo tehničnih pripomoč-
kov itd. Ostarelim in bolnim članom poskušamo nuditi pomoč na razne
načine. Z obisku na domu ugotovimo potrebe in možnosti za pomoč.
Mnogo skrbi posvečamo otrokom in na novo oslepelim osebam. V prvi
vrsti pa poskušamo vsakemu članu pomagati, da najde sleherno možnost,
da se vid izboljša ali stori vse, da se ostanek vida ohrani.
Kulturno prosvetna dejavnost in izobraževanje je na vidu prizadetim
prek naše organizacije dostopna z naslednjimi možnostmi. Vključevanje v
pevske, dramske in kulturne krožke. Organiziramo razne tečaje, seminarje,
posvete s pomočjo fonoteke in brailove pisave pa je možno spremljati
vsako dnevno časopisje, strokovno literaturo, romane in razne naše revije
kot so Obzorje, Moj prijatelj. Obzornik za žene itd.
Šolstvo, zaposlovanje in rehabilitacija: Na vidu prizadete otroke,
kasneje oslepele o.sebe usmerjamo prek naših ustanov za primerne poklice
in jim pomagamo do zaposlitve ali prekvalifikacije. Na tem področju je
zares mnogo skrbi in trdega dela. Seveda pa je za vse te dejavnosti
potrebno mnogo denarja in precej dela. Naše delo financira Skupnost
socialnega skrbstva, razne druge skupnosti in jugoslovanska loterija.
Nekaj pa je dohodkov tudi iz lastne dejavnosti. Vse to pa je premalo in
svoje plane in programe težko izvajamo, čeprav so naša obveznost. Nekaj
bonitet pa imajo naši člani od RTV, PTT, SPIZ itd. Odvisno od okvare
vida.
ZAVODI. DOMOVI IN ŠOLE ZA NA VIDU PRIZADETE
V Ljubljani imamo za na vidu prizadete otroke zavod, v katerem si
otroci pridobijo enakopravno osnovnošolsko izobrazbo. V Skofji Loki je
center usmerjenega izobraževanja, kjer se na vidu prizadeti otroci, ali
kasneje oslepeli izuče za primerni poklic. V Skofji Loki pa je tudi dom za
slepe, kjer najdejo varstvo naši člani, ki nimajo sorodnikov in pogojev za
samostojno življenje.
Na Okroglem pri Kranju, v Izoli in Piranu imamo manjše domove
oddiiia, kjer je poskrbljeno za oddih članov in naših uslužbencev,
spremljevalcev in sodelavcev.
Ce na cesti ali kjer koU srečate invalida, bodisi slepega ali drugega, ni
primerno, da ga gledate kot neko čudo ali spako. Lepo pa bo od vas, če
boste opazili, da je v stiski, da mu ponudite svojo pomoč.
Mnogo je načinov, ki bodo invalidu, starcu ali bolniku pomagali do
spoznanja, da je življenje tudi zanje lepo in da ni v svoji nesreči sam.
Invalid je tako človek, ki potrebuje razno družbo, razvedrilo in prijatelje.
Zmeraj pa vas naj spremlja zavest, da kaj hitro lahko doleti nesreča tudi
vas in kdo vam bo v pomoč?
Danes, ko je hiter tempo življenja in prezaposlenost, vsak po svoje
hitimo v neznano, nima časa ne za svoje otroke, še manj pa za invalide in
bolne. Ko je slavni Shakespeare zapisal rek ,,Edina tema, ki obstaja jc'
neznanje . . ." je s tem povedal mnogo, le zamisliti se moramo v pomen
teh besed, ki so geslo naše zveze in našega dela.
Jože Sibila
OKVIRNI PROGRAM
JESENSKE SETVE
Občinski komite za kmetijstvo občine Ptuj je pripravil predlog ok-
virnega programa jesenske setve pšenice. Tako bi morali v organizirani
tržni proizvodnji v zasebnem sektorju posejati s pšenico 1.500 ha, od tega
1.200 ha v kooperacijski proizvodnji KZ Ptuj in 300 ha na območju KZ
Dravsko polje Lovrenc. To je skupno za okoli 120 ha na območju KZ
Dravsko polje Lovrenc. To je sKupno za okoli 120 ha več kot je bilo
posejano (seveda po oceni) v letu 1982. Izvršitev plana je prav gotovo
zahtevna in odgovorna naloga obeh kmetijskih zadrug.
Emona Kmetijski kombinat Ptuj pa ima v načrtu, da bodo posejali s
pšenico okoli 1.300 ha njivskih površin.
—»u
6 - iZ NAŠIH KRAJEV
26. avgust 1982 - TEDNIK
Drogi mi delegat
Lujzelc
Zadje cajte se boj slabo oglaSuvleš, pa ne ven zaka, kaj se ti godi? Pa
sn se jat odloča, da ti malo pisen, saj se me še spuminaS. Jazsn tvoji vu-
jec, tisti, ki je šo pred 15 letami v Nemčijo, pa sn zaj drgoč malo tu na
dopusti. Ceglih sma boj mglo vkup pa mislin, da veš kdo sn, saj me do-
bro poznaš. Najbol se me boš spuna, če se spumniS vsaj na tiste marke, ki
sn ti jih lani do, da si si lehko kipa vekši traktor.
Tebe bi samo rad vpraša, kaj si leto nareda s šenico? Jaz sn samo za-
volo je priša zaj domu. Posejane sn meja skoro dve johi, pa sn ie.ta gor v
Nemčijo čUja, kak se z njo tu baranta, pa da i jo sv{je fotrajo, za kriih pa
je nečejo dati pa tak dale . . . Jas pa nisen taki. Jas man tUdi svoje, pa
moje jejo krumpir, otrobe, pomije, pa sosedi mi še davlejo stare štikle
kraha (ki ga ti eni mečejo v smeti, kak to pišejo cajtnge!) pa Se razno ze-.
leje, pa da vidiš kake koline bon meja. Vse to rihta doma moja ta štora.
Okoli moje hiše bo še 14 dni dišalo. Okoli drugih pa včasik kar smrdi, če
kolejo kakiga srmaka, kije mogajesti kurečje dreke.
V Tedniki sn bro ..zatoina klop — za koga", pa sn se jas tudi sprašU-
va za koga, ker se tak sprašiivlemo vsi po Jugoslaviji, za vse kaj je narobe
pa ni nišče nič kriv. To je ialostni hec. Pa zaka bi te tu v Ptuji bija kdo
kriv, če po celi Jugoslaviji niše nič ni kriv? Dale beren, daje bija v Ptuji
neki sestanek samih pametnih kmečkih strokovnjakov, pa še pre kumaj
zaj? Ge so pa tisti, ki so delali plan za letos? Vidiš to so strašna teške
stvari, Lujzek. Eni delajo plan, drUgi se pol zlo pametno menijo, če je kaj
nareto, tretji pa bi naj sejali šenico, pa eden za driigega ne zna kaj dela.
Pa najhujše še pride, Lujzek.
Od Udi, ki sedijo na občini po pisarnah bi zdaj radi zvedli, keko njiv
šenice je posejane in kejko šenice je zroslo. Pa kak naj toti bogi Udje to
vejo? Saj lehko vUre in vUre skoz okna svojih pisarn vun gledajo pa nedo
gor prišli. Ce glih se včasik lehko tudi z občinskimi auteji potačejo po ob-
čini pa to tudi nede nič hasnilo. Mislin, da je to ie mučenje Udi, če če kdo
vedeti keko Jesenice, pa cukrne rone, kejko je tega no onega. Tojeja tak
teško izračunati, da še tisti ienij Einstein, al kak seje ie pisa tisti srmak,
ne bi moga gor priti, kak se to zračUna ali kak drgačik ugotovi.
Zato Lujzek, če si resen delegat in kot taki maš kako besedo na občini,
reči tistim godrjačom. naj lepo pistijo Udi po pisarnah pri miri, saj je mir
dosti vreden, svojo pločo, pardon osebni dohodek pa braninem spora-
zumi pa itak vsaki mesec redno dobijo in so tako socialno preskrbljeni no
na varnem. S tem tUdi jaz ta problem doj zaprem in ga začijim s citira-
njem iz članka v Tedniki „bomo vsaj od vsega začetka vedeli pri čem
smo..."
Lujzek, jas še man vso svojo šenico duma. Misla sn ie, da bi jo odo
ali meja za koruzo, pa sploh ne ven ke to lehko naredin, če pa tega blizi
Suhega brega niše ne dela. Ta dojta do Ptuja pa pr moj duši nemo s šeni-
co plaza. Svijan je tUdi nemo do. saj sn ti ie pisa kak ih fojtran. Včosik
beren keko ton krUha Udje po Sloveniji zmečejo med smeti, svije pa mo-
rajo kurečjeke ireti, nič pa še nisn bro, da bi kdo toti krUh zbira za rejo
prašičov ali kakih drugih domočih ivali.
Zgleda da sn samo jas tak nor, pa nič zato, sn kar rad tak nor, moje
koline so pa le bolj dišeče ko tiste od kuračjaka. Te pa naj iivijo kmetij-
ski strokovjaki v Ptuju in naj si ne belijo glave s preteškimi stvarmi o še-
nici. Tebi Lujzek bon pa itak pisa kda bon meja koline. Te lepo poz-
drovla Tvoj vujec, začasno duma, drugačik pa na začasnem deli v tujini.
Klopotci
Ko ga prvič zasliSim, sem zelo razburjen, v meni se pojavi neka.,kar
sam nevem opisati. Toda to je lepo in čudovito. Vsako leto, ko prvič za-
sliSim klopotec in se po dolinah pojavljajo prve meglice, postaja pri nas
vse bolj živahno, veselo.
Vemo, da se bliža jesen in z njo mnogo dela, veselja, radosti. Delo na
poljih, posebno pa v vinogradih je lepo in zanimivo.
Ves vložen trud, žulji, mnogo prelitega znoja se povrne,poplača. In če
je letina dobra,potem je vse to pozabljeno.
Pri nas je dosti vinogradov. Mnogo dela je vloženega, mnogo denarja
in dolgih vročih dnevov, ko se v najhujši vročini mora opraviti prav vse
delo, ki ne more čakati na jutri ali pojutrišnjem.
Ko se zjutraj zbudiš in še napol zadreman pogledaš kakšno je vre-
me, ti klopotec prežene spanec. Kajti takšni smo mi, ki živimo tu in z na-
mi tudi klopotec. Nekak simbol, znanilec in nevem kaj še vse,bi lahko le
bil. Nešteto je teh klopotcev po naših hribih, mali, veliki, glasni, bolj tihi
in še ne vem kakšni vse.
Takrat pa, ko se vsi združijo v eno samo harmonijo in se slišijo daleč
naokrog, je to najlepša pesem, ki sem jo od mladosti do danes kdajkoli
slišal.
B. Zadravec
ZG. LdŽNICA
Ureditev okolja
V Zg. Ložnici, na obronkih
Pohorja, so v zadnjem obdobju
poskrbeli za ureditev življenjske-
ga okolja. Tipično kmečko naselje
je navdihnjeno s kulturo pohorske-
ga kmeta, prisrčnega, dobrodušne-
ga in pridnega za domača opravila.
Pred leti so v skrbi za boljši osebni
standard pozabljali na širši življen-
ski prostor, za večje ureditve pa
jim je manjkalo tudi finančnih
sredstev.
Staro kužno znamenje vključeno v
novo ograjo
Vzgledi vlečejo, so dejali in
sklenili, da bodo kot so to storila
že nekatera bližnja naselja tudi oni
poskrbeli za lepši zunanji videz in
boljše počutje v domačem okolju.
Denarja za to niso dobili od drug-
je, sami so se odločili z delom in
lastnimi vlaganji najprej urediti
cesto do naselja, ki so jo kasneje
tudi asfaltirali. Ob urejenem cesti-
šču pa so urejenejša tudi pročelja
hiš in njihovo okolje.
Posebno skrb so posvetili tudi
ureditvi pokopališča. Predvsem
stezice med grobovi in ograja so
postali lepši. Dobro pa so se zave-
dali tudi enega od maloštevilnih ali
skoraj edinega pomembnejšega
kuUurno zgodovinskega spomeni-
ka v kraju, to je kužno znamenje,
ki so ga uspešno vklopili v ograjo
pokopališča in s svojo častitljivo
starostjo, več sto let, predstavlja
posebnost kraja, istočasno pa tudi
pokopališča. Zob časa ga je sicer
že nekoliko načel, vendar krajani
tudi tega ne bodo pustili propasti,
zato so ga sklenili popraviti takoj,
ko bo to mogoče, seveda v sodelo-
vanju z Zavodom za spomeniško
varstvo iz Maribora.
Besedilo in pKJsnetek:
Viktor Horvat
MED MLADIMI V SESTR2AH
Slovesnost ob
razvitju prapora
v poletnih mesecih so si tudi
mladi privo.ščili počitek, saj jih v
jesenskem času čakajo naloge ob
il. kongresu ZSMS, ki bo v
Novem mestu. Toda reči je
potrebno, da ne počivajo vse
osnovne organizacija. Mladi iz
Seslrž so se odločili, da bodo
zbirali finančna sredstva in razvi-
li mladinski prapor. V dokaj
kratkem času so zbrali denar za
prapor. Precej finančnih sredstev
so prispevali mladi sami. krajani,
ter osnovne organizacije iz kra-
jevnih skupnosti.
Svečano razvitje prapora so
opravili v soboto na dvorišču pri
Francu Križancu. Slavnosti seje
udeležilo precej mladih pred-
vsem iz krajevne skupnosti, kra-
jani in mladi iz osnovnih organi-
zacij ZSMS. ki so prispevali ali
trakove ali žebljičke. Potrebno je
ppvdariti, da so mladi pripravili
zelo bogat kulturni program. V
kulturnem programu so sodelo-
vali tudi pevci moškega zbora
Spodnja Polskava. Mladinski
prapor je razvil Janez Doberšek,
člani pevskega zbora pa so ob
razvitju zapeli himno. V slav-
nostnem trenutku — ob razvitju
prapora je zadonela himna tudi
iz grl vseh udeležencev. Zares že
dolgo v tej vasi ni bilo takšne ali
podobne prireditve. Tako kot
nam je v pogovoru dejal Jože
Trantura. tamkajšnji pred.sednik
mladine, že celih trideset let.
Ob slavnostnem razvitju je
imel govor Jože Trantura —
pred.sednik OO ZSMS v Sestr-
žah. V kratkih besedah je pred-
stavil osnovno organizacijo in
vas Sestrže. »V vasi ni nobenega
družbenega objekta, zalo se vse
družbeno organizirane oblike
odvijajo v zasebnih hišah, v
mizarskih delavnicah, ali pa na
dvorišču pri kakšnem kmetu.«
Da resnično so mladi tokrat
prireditev izvedli pri kmetu, ki
jim je dal na voljo svoje prostore.
Va.ščani so se v vasi odločili, da
bi z lastnimi sredstvi postavili
dom. Preden bo dom postavljen
pa bo potrebno še veliko dobre
volje. »V težkih pogojih že tri leta
zelo uspešno deluje naša mladin-
ska organizacija, ki zajema več
kot dve tretjini vseh mladih.
Smo dokaj razgibana osnovna
organizacija hkrati pa tudi zelo
aktivna, — kar se tiče fizičnega
dela, smo v letošnjem letu opra-
vili že več kot 2.000 prostovoljnih
delovnih ur. Delali smo pred-
vsem na lokalnih mladinskih
delovnih organizacijah, pri grad-
nji regionalnega vodovoda v KS
Majšperk itd. Tudi na kulturnem
področju nismo zaostajali, saj
smo ob vseh večjih praznikih
organizirano pripravili kulturni
program, s katerim .so bili zado-
voljni tako krajani kot mladi.
Izdajamo tudi svoje glasilo, v
katerem zajemamo prav v.se
zvrsti pisanja in rečemo lahko, da
nam pri izdaji glasila zelo dobro
pomagajo tudi krajani. Tudi na
športnem področju smo bili do-
kaj aktivni. Pohvalimo se lahko z
nekaj turnirji, izleti in drugimi
prireditvami. Z ozirom na takšno
razgibanost dela in življenja smo
ustanovili tudi lokalno mladin-
sko delovno brigado. Poimeno-
vali smo jo po našem borcu
Miranu Sagadinu.«
Da so mladi resnično aktivni
pričajo tudi priznanja, ki so jih
prejeli za svojo aktivnost. Razvi-
tje mladinskega prapora pa je
.mlade v vasi povezalo in jim dalo
novega duška za delo. Mladinski
prapor pa ni velika pridobitev
samo za mlade temveč bo zdru-
ževal vse krajane.
Na slavnosti je bil prisoten
tudi sekretar občinske konferen-
ce mladih v Ptuju Milan Kuri. ki
je v svojem govoru omenil pred-
vsem predvojno aktivnost mla-
dih in da je ZSMS zrasla iz
naprednega mladinskega gibanja
Slovesen trenutek ob razvitju prapora.
Kljub dežju se je na dvorišču Franca Križanca zbralo veliko ljudi.
Foto: M. Ozmec
pod idejnim vodstvom komuni-
siičjic partije Jugoslavije. Nada-
lje jt; dejal, da jc mladina vedno
vcsli)o izpolnjevala vse naloge, ki
so ji bile zaupane in da svojega
zaupanja ni skazila niti v vojni
niti v povojnem času. Mlada
generacija je sledila Titovi gene-
raciji. Tudi sedanja generacija ne
drži in tudi ne sme. križem rok.
kajti revolucija še traja, spreme-
nila se je le oblika boja. Bombe
in puške smo zamenjali za boj
'mnenj, argumentov, se pravi
izbrali smo demokratično pot
kjer lahko vsak posameznik pri-
, speva svoj delež k razvoju naše
skupnosti kajti kot pravi Kardelj
»sreče ne /nore dali niti partija,
niti sistem«. Tudi v sedanjem
času se spopadamo z gospodar-
sko krizo, ki je posledica krize v
celotnem svetu in tudi naših
slabosti, se mladi moramo še
bolje organizirali in našo družbe-
no politično aktivnost osredoto-
čiti v samoupravne organe v
krajevni skupnosti, združenem
delu in drugod.
Svojo mladostno zagnanost in
požrtvovalnost mladi kažejo tudi
v prostovoljnem mladinskem
delu. Prostovoljno delo mladih je
za našo občino ,še kako pomemb-
no, saj mladi pomagajo občanom
v manj razvitih predelih Haloz in
Slovenskih goric, pri izgradnji
takih objektov kot je vodovod,
telefon, elektrika , . .
Mladi bodo svojo aktivnost
nadaljevali. Mladinski prapor je
samo dokaz, kako se v Sestržah
mladi in ne samo mladi tudi
ostali krajani borijo za vsakega
mladinca, da bi ostal v vasi. Kot
pravijo, mladina mora ostati tam
kjer se je rodila, pa čeprav na
kmetiji, saj mora tudi nekdo
delati na zemlji.
J. Hvaleč
PESTRA PONUDBA
PETROLOVIH SERVISOV
Tudi bencinske črpalke lahko prispevajo svoj delež k turistični
ponudbi kraja. Poleg goriva, potrebnih malenkosti za vozila in urejenih
toaletnih prostorov je moč voznikom ponuditi še kaj. Štefan Pšeničnik,
vodja izmene na Petrolovem bencinskem servisu v Ptuju ob magistralni
cesti je povedal: ,,Pri nas lahko vozniki kupijo sok za okrepčilo,
razglednice, cigarete, tudi kakšne informacije lahko dobijo. Moram reči,
da gredo vsi ti izdelki kar dobro v prodajo, saj se vozniki ob trgovinah ali
gostilnah bolj malo ustavljajo, razen zaradi hrane. Poleg tega je naša
bencinska črpalka na izredno prometni točki, tako daje obisk kar velik."
Razveseljivo je slišati kaj takega. Razveseljivo pa je tudi, da so vse
Petrolove črpalke izredno lepo urejene. Zaposleni ne skrbijo zgolj za
čistočo, — ki je turisti marsikje pri nas zelo pogrešajo, — temveč tudi za
lepo urejeno okolje, ki ga krasi skrbno negovano cvetje. Morda bi lahko
tudi kakšna druga organizacija združenega dela posnemala Petrolove
servise?! N. D.
STOPERCE
Aktiv kmečkih žensk
Letos so se stoperške žene in dekleta že predstavile svojim krajanom z
uspelo razstavo ročnih del in likovnih izdelkov. Izvedle so tudi kuharski
tečaj in ob njegovem zaključku pogostile može in fante — bojda v
zadovoljstvo vseh.
Pravijo, da je delo aktiva zaživelo ob uspešni pomoči pospeševalke
Terezije Meškove. Dogovarjale so se, da bi poleti organizirale tečaj o
vkuhavanju sadja in vrtnin, vendar ga niso izvedle, predvsem zaradi obilice
dela na poljih. Se pa žene in dekleta pripravljajo na ponovno razstavo roč-
nih del. Marsikateri prosti trenutek izkoristijo za pletenje in kvačkanje, pa
tudi za vezenje. V jesenskih dneh pa bodo najverjetneje izvedle tečaj kroje-
nja in šivanja, saj so domači izdelki cenejši, pa tudi po lastnem okusu jih je
moč prikrojiti.
N. D.
Sindikalni izlet sodelavcev - podružnice SDK Ptuj
Skoraj dva meseca smo .se dogovarjali, kam
na izlet, kod nas bo vodila pot in kdo vse noče
ali hoče z nami. saj ni bilo pravega \zroka za
slabo udeležbo,
Vodstvo izleta jc prcvzeKi naša skrbna in
dobra kuharica Štefka, ki se je že večkrat
odlično izkazala, saj vedno za nas poskrbi, kot
mamica za svoje otroke. Oba dneva v soboto
in nedeljo smo bili kol ena sama dobra
družina. Med namije bil tudi Anton llec. ki se
ic pi)slovil o našega kolektiva.
Na odhod smo čakali kar celo uro. Potem je
Ic priropotal in prisopihal Certusov avtobus.
Šoferje poskušal popraviti zamujeno in našo
slabo voljo in nam je na poti od Ptuja proti
Ljubljani zapel nekaj narodnih pesmi. Hitro
smo se mu priključili in vsi smo pozabili na
■>slab začetekc. Prijetno se nam je prilegla
pečenka, pecivo in druge dobrote, ki sta nam
jih pripravili naši kuharici Štefka in Albina,
V Novi Gorici se nas je večina odločila, da
najprej za trenutek »pokukamo čez mejo«.
Ob vrnitvi smo ugotovili, da se nam to skoraj-
da ni izplačalo, le časa in denarja smo potroši-
li preveč. Nekaterim, ki se za ta skok niso
odločili, se zato v želodcih naredila velika
pajčevina.
Po kosilu smo si šli ogledat delovne prosto-
re SDK No\a Gorica. Ob odhodu pa nas je
kolektiv podružnice pogostil s poskušnjo vin v
Dobrovem. kjer smo si ogledali lepo vinsko
klet s stroji za predelavo grozdja in vina. Oba
kolektiva se lahko pohvalila z dobro in
lepo opremo in sodobnimi stavbami.
Dobro razpoloženi smo prišli v Bovec, kjer
so nam v hotelu Kimin postregli spet z rižem,-
katerega so ta dan kuhali nov.sod za kosilo in
večerjo. Po večerji smo šli na zabavo v sosed-
nji hotel, kjer smo pozno v noč plesali ob
/\okih dobre glasbe.
Drugo jutro smo se dogovorili, dajo bomo
iiiahniH z žičnico na Kanin, Ni nam bilo žal,
da smo nekaj mf^iut prebili na od sonca se
bleščečem snegu. Po povralku s K;^nina smo
zavili proti Cerknem, kjer smo imeli kosilo.^
Zatem pa smo si šli oghdat bolnico Franjo.
Dve urici smo posvetili spominu na težke
čase, ko so naši partizani bili težki boj s
.sovražnikom in skrivali svoje ranjence v težko
dostopnih krajih. Takšnih časov in trpljenja si
ne želimo več. Žal še niso takšnega mnenja vsi
ljudje na tem planetu.
Na poti proti domu smo se ustavili v Med-
nem, kjer smo se v motelu Kanu malo okrep-
čali in nato krenili proti domu. Dobra volja in
pesem sta nas skupaj z avtobusom pripeljala
domov v naš stari^Ptuj okrog 23. ure. Kljub
lepim vtisom in dobri volji pa sem tu in lam
slišal: »pa smo spet doma!«
Tisti, ki niso šli z nami pa sedaj, ko slišijo,
da je bilo lepo. le malo obžalujejo, da jim je
nekaj ušlo. Upam. da jim v bodoče ne bo.
Takšnih izletov si še želimo, saj je ob današ-
njem delovnem tempu čedalje manj možnosti
za zbliževanje in prijateljsko povezovanje
st)delavcev v kolektivu in med delovnimi
organizacijami.
JoS,
Rože na balkonih
Ko se človek sprehaja po stanovanjskih naseljih, med stanovanjskimi
bloki ali zasebnimi hišami, se mu nehote ustavlja oko na balkonih. Ob
tem se marsikateri sprehajalki utrne misel pa tudi vzklik: ,,poglej,'kako ji
uspevajo rože na balkonu". Res, stanovalci, predvsem gospodinje kar
tekmujejo med seboj, kdo bo imel več in lepšega cvetja na balkonu. Le
redki so stanovalci, ki to še zanemarjajo.
Turistično društvo v Ptuju navadno vsako leto razpiše in tudi podeli
nagrade za najlepše urejene balkone, ločeno za stanovanjske bloke in po-
sebej za zasebne hiše. Tudi v Kidričevem smo včasih ocenjevali urejenost
balkonov, postopoma pa smo to opustili. Skoda, saj je ocenjevanje in na-
grajevanja tako spodbuda kot moralno priznanje ljudem, ki skrbijo 1 za
lepše bivalno okolje. Kljub temu pa kdor ljubi naravo, ljubi tudi rože, saj
jih je treba gojiti z ljubeznijo in tudi z znanjem.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
Takole skrbi za svoj balkon družina Vernikvih v Kidričevem št. 7, ki j<
za vziUed ostalim stanovakem.
fEDNIK
- 26. avgust 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
LJUBICA ŠULIGOJ
Predvojna ptujska mladina
v boju za napredek in družbeno
preobrazbo
(24. nadaljevanje)
pred domom je prišlo do fizičnega izgreda, ki bi ga naj izzvali Orjunaši
j2 Ptuja in Maribora, ki so ocenili prireditev za nacionalistično izziva-
fije. V tem izgredu je bil ranjen poslanec Franc Schamer in zato so
nemški poslanci v jugoslovanskem parlamentu zahtevali ukrepanje.
O dogodku je tedaj poročala vrsta slovenskih in nemških glasil in
niedtem ko so liberalna glasila opravičevala nastop svojih Orjunašev,
je klerikalni »Slovenec« sicer opozarjal na nemška početja, toda
obsodil nastop Orjunašev. Strankarske razprtije so se pokazale tudi tu.
Slovenske buržoazne sile niso bile enotne niti tedaj, ko bi bilo potreb-
no nastopiti proti narodnemu sovražniku. Taka neenotnost je še kako
prihajala prav sovražniku. »Binkoštne dogodke« v Ptuju 1 1923 naj
razkrije nekaj značilnih časniških poročil:
Liberalna »Slovenski narod« in »Jutro« pišeta 23. 5. 1923 o
ptujskih dogodkih. »Slovenski narod« poroča o koncertu na binkoštoo
soboto, ko je mariborska Orjuna poslala v Ptuj 60 mož, kar naj bi
pokazalo, da so Slovenci tudi v Ptuju. Orjunašev na prireditev niso
spustili in ko so prisotni odhajali, je kamen zadel poslanca Schamer-
ja. • ■
»Jutro« je dan prej obvestilo bralce, da so pred prireditvijo nemški
lepaki naznanjali slovesnost in da je na prireditev prišlo veliko Nem-
cev in nemčurjev iz Celja in Maribora.
Naslednji dan je »Jutro« zapisalo, da je Orjuna zahtevala pred-
hodno pojasnilo, ali prireditev velja za kulturno »brez političnih
primesi« in da se plakati morajo izdati v obeh ježkih. Na koncert se naj
povabijo tudi Slovenci, kar pa Nemci niso storili.
26. 5. 1923 je »Tagespost« sporočil v zvezi s ptujskimi dogodki, da
so bili nemški poslanci pri predsedniku jugoslovanske skupščine in
notranjem ministru, ki da sta obljubila določene ukrepe in preiskavo.
Nemci in klerikalci so podvzeli akcijo, da se taki dogodki ne bi ponovi-
ti...
Medtem je prišlo do razpustitve mariborske in ptujske Orjune
in preiskav. »Slovenec« je 1. 6. 1923 ukrepe pozdravil. Mariborski »Ta-
bor« pa je na dogajanja odgovarjal 31. maja: Dogodki ob nemški
slavnosti v Ptuju so povzročili preganjanje Organizacije jugoslovan-
skih nacionalistov »na ljubo našim sovragom«. ki so še do nedavna
pobijali naše ljudi. Ptujski dogodki so vredni obsodbe, ker rušijo
»jakost in odpornost naše severne meje« ter dajejo »sovražnim elemen-
tom potuho in zaščito«. V članku »Ogorčenje v Ptuju« — »Wacht am
Rhein na ulicah« — »Tabor« govori, da so postali Nemci predrzni in
izzivalni. Iz inozemstva se oglašajo tisti, ki so pobegnili in svarijo pred
maščevanjem. Tako pišejo narodnjakom, da se »kmalu vrne zmagoviti
Nemec, da se maščuje«. V takih pismih beremo: »Ko se bomo o.svobo-
dili balkanskega jarma v nemškem Ptuju, se bomo spet maščevah . ..
»Narodnjakom se odkrito rogajo, češ nemški poslanci so zavezniki
radikalne vlade . .. »Jutro« 2. 6. podobno navaja, češ da se »ogorče-
nje« v Ptuju ni poleglo, saj režim spravlja v zapore zavedne Slovence.
Grozilna pisma prihajajo iz Avstrije in ta »obetajo strašno povračilo ob
dnevu osvoboditve od b'^lkanskega jarma« ter kličejo »Živel nemški
?\U3«.
Tudi celjsko glasilo »Cillier Zeitung« je 22. 7." 1923 poseglo v
polemiko. V članku »Dogodki v Ptuju pred parlamentom« beremo, da
je v skupščini 14. 7. odgovarjal notranji minister na vprašanje nemške-
ga poslanca Hansa Moserja omapadu na poslanca Franza Schamerja v
Ptuju. Govoril je o »nestrpnosti nacionalistične mladine«, daje okrajni
glavar storil vse, da bi koncert nemoteno potekal. Ko so obiskovalci
zapuščali dvorano, je kamen zadel poslanca Schamerja. Podvzeta je
bila »stroga preiskava«, vendar storilcev niso odkrili in zato so bili
kaznovani vodje nacionalistične mladine. Povedal je tudi, da so bili
nemiri tudi na kolodvoru, ko so gostje odhajah, a tudi teh krivcev ni.
Zadeva je predana sodišču . ..
Gotovo, da z enim dogodkom ne moremo kar zaključiti, da je
ptujsko nemštvo odklonilno nastopalo proti jugoslovanski državi.
Toda teh dokazov je več. V zvezi z nemškim gospodarskim pritiskom
morda še tale zanimiv podatek, ki gaje zapisala »Straža« 30. 3. 1923:
Glasilo govori o volitvah v narodno skupščino, o »nesramnosti
Nemcev v ptujskem okraju«, ko je prišlo do velike volilne agitacije.
Posebno se je menda odlikoval mehanik Spružina, po očetu Čeh in po
materi Slovenec. Tudi drugi so močno »šuntali« posebno haloške
viničarje. Člankar je zapisal, da je »naravnost nezaslišano«, da so
ptujski Nemci »z gospodarskim terorizmom« dosegli v okraju 615
gla.sov, čeravno jih je v Ptuju glasovalo za nemško listo le 270. Torej so
dobili nad 350 slovenskih glaosv v slovenskih občinah . . .
Gotovo je, da je v času volitev v jugoslovanski parlament šlo za
raznovrstno propagahdo strankarskih koalicij, vendar je iz omenjene-
ga dopisa le moč razbrati resnico o dejavnosti nemštva na ptujskem
območju. Napak je torej govoriti le o nemštvu v tridesetih letih, kajti to
je dobilo tedaj z zmago hitlerizma le večjo moč in seje začelo inten-
zivno pripravljati »na maščevanje«. In prav ti organizirani nastopi so v
tistih letih sprožili narodnoobrambni boj zavednih Slovencev, ki ga je
usmerjala KP.
Po letu 1933 se namreč prvič pojavijo na ptujskih ulicah hitlerjan-
ci z belimi nogavicami, ženske v gomještajerskih narodnih nošah.
Mladino so pričeli uriti v pruskem vojaškem koraku in jih učili naci-
stičnih pesmi. V Pirichovi tovarni so odpuščali delavce, če otroke ni.so
dali v »Kinderverein«. V novoletnem nagovoru predsednika Društva
nemških visokošolcev leta 1940 beremo npr.; od oblasti cenzurirane
ludi te vrstice: »Usoda Nemčije je naša usoda, kajti z Nemčijo bi
propadli tudi mi in naša šele pred kratkim skovana skupnost vsega
nemškega ljudstva bi propadla . . .« (100) Dejavnost hitlerizma v Ptuju
razkriva tudi brošura »Hitlerjevci v Sloveniji«. Pri izdaji te knjižice sta
sodelovala tudi nekdanja dijaka — komunista Ivan Bratko in Jože
K.ogej. ki je zbral tudi največ gradiva. Za Ptuj lahko preberemo, da
iniajo Nemci vrsto društev, da prirejajo igre. koncerte, predavanja, da
niladino vadijo s pohodi in petjem (pri Vurberku in v Halozah), da z
'>Winterhilfe« podpirajo obmejne Nemce ipd. Zanimiv je dogodek z
Miklavževega večera 1936. leta, ko so javno izražali svoje veselje, ko
^)odo »povrnili« fuhrerju Ptuj.« ki je bil in bo nemški«. Omeniti bi
^»-'Ijalo tudi turnejo članov ptujskega »Gesangvereina« po Nemčiji in
udeležbo na festivalu nemških pesmi v Breslavi.
Posebej bi izpostavila poročilo, kako ptujski Vorschussverein daje
^ečja posojila ljudem, »kar pa ne bodo mogli vrniti in s tem jih imajo v
•oblasti«. Poročevalci v omenjeni brošuri tudi sporočajo, da v Ptuj
Prihaja nemški propagandni material in daje 1937 odšlo v Nemčijo iz
ptujskega območja 200 poljedelskih delavcev, ki »pisarijo same slavos-
Peve o Nemčiji . . .« In Kulturbund?
'. Kulturbund naj bi bil kulturno društvo, v resnici pa je utiral pot
"'tlerizmu. To se je potrdilo ob okupaciji, ko so prav ti pričeli zvesto
!*'Užiti svojim »odrešiteljem«; narodno odpadništvo — nemčurstvo je
'^alo svoj narod in se vdinjalo okupatorju.
,, 100 Ivan Kreft: Množično narodnoobrambno del(> Partije v 1. 1933—41.
cestnik 1952/Vni.(27.8.). št. 201;
Zgodovinski arhiv Ptuj (gradivo o nemštvu zbral .Anton Klasinc).
'se nadaljuje)
NASTOP SKUPINE MARIE ROSE V PTUJU
Ponos,nežnost
obup, ljubezen,
sreča!
Vse to, pa še marsikaj drugega
je moč izraziti s plesom. Posebej
še, če zaplešejo španske plesalke in
plesalci ob zvokih kitare, kastanjet
in vzklikov, v okusno izdelanih
živobarvnih kostumih. Španska
Razgiban in navdušujoč nastop članov skupine Maria Rosa iz Madrida.
(foto OM)
skupina iz Madrida, ki se je
predstavila prejšnjo sredo je okrog
750 gledalcev na letnem priredit-
venem prostoru v Ptuju dobese-
dno navdušila. Z gotovostjo lahko
trdimo, da je skupina kot celota
delovala zelo ubrano in profesi-
onalno, posebej pa sta izstopala
Maria Rosa in Eduardo Montero.
Maria Rosa seje rodila v Sevilli,
kjer se je že zelo zgodaj naučila
vseh skrivnosti temperamentnih
španskih plesov. Svojo skupino je
ustanovila leta 1964, šteje pa 25
članov. Na gostovanje v Jugosla-
vijo jih je prišla le polovica —
predvsem zaradi denarnih razlo-
gov. Sicer pa so gostovali po celi
zahodni Evropi, trikrat v Sovjetski
zvezi, v Japoaski, In.nu. Iraku.
Afriki in v južni Ameriki.
»Zelo sem navdušena nad va-
šim občinstvom — fantastično je.«
pove Maria Rosa, ko jo tik pred
nastopom poprosimo za kratek
pogovor.« Pred tremi leti smo
gostovali v Ljubljani, tokrat bomo
obiskali več slovenskih mest. Ptuj
nam zelo ugaja, čeprav še ni bilo
dovolj časa za oglede — pa bomo
to opravili naslednji dan. V moji
skupini sodelujejo  plesalke  in
plesalci zelo različne starosti, od
18 do 42 let. Mislim, daje to do-
bro, ker lahko starejši prenašajo
svoje znanje in izkušnje na mlajše.
Izredno dobro se razumemo med
sabo. Nekaj plesov, ki jih izvaja-
mo je izvirnih, nekaj pa smo jih
prilagodili na glasbo, kije pisana
za nas. Kostume izdeluje znana
delavnica v Madridu, Nekaj mo-
tivov sem vzela iz naših narodnih
oblačil, vanje pa vtkem tudi precej
svojih zamisli.« se malce zasmeji
in kot da bi ji bilo nerodno zaradi
lega. Zares prijetna sogovornica
je. ki svoje razloge dopolnjuje s
temperamentnimi gibi rok, z na-
smehi.
Takšna je tudi na odru. Prežela
z glasbo, ritmon in občutji, kijih
daje življenje. Kaj hitro pritegne
gledalce, da ji sledijo v vrtinec
čustev, poudarjajoč jih z znanim
.španskim plesnim korakom in
vznemirljivim zvokom kastanjet.
Ko seje pridružijo na odru ostale
plesalke in plesalci, še vedno iz-
stopa ssvojimi sugestivnimi gibi in
obrali na sicer popolnoma pusti
sceni, ki je gledalci zaradi silovi-
tega dogajanja na odru sploh ne
opazijo.
Zares je bil prijeten ta večer
ptujskih kulturnih srečanj. In rekli
bi lahko —srečna dežela, ki im.a
take plešoče ambasadorje.
N. Dobljekar
Počitnice in popravni izpiti
Počitniški dnevi se hitro bližajo koncu. Za tiste učence, ki skozi
šolsko leto niso imeli pozitivne ocene pri posameznih predmetih, bo konec
počitnic precej ,,vroč", saj bo treba opraviti popravne izpite, če hočejo
nadaljevati šolanje v višjem razredu. Med takimi je tudi nekaj
maturantov, ki bodo morali pred komisijo ponoviti snov vseh štirih, treh
ali dveh letnikov srednje šole. Ce ne gre skozi šolsko leto, je pač treba
žrtvovati del počitnic. Sicer pa zaželimo tistim, ki imajo popravne izpite
kar največ znanja in tudi sreče. JH
Odprla se bodo šolska
vrata
Se nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta. To lahko
sklepamo tudi po nakupovalni ihti v knjigarnah in papirnicah, kjer imajo
v glavnem vse učbenike za osnovno šolo, zvezke in nekatere učbenike za
srednje usmerjeno izobraževanje. Tako v centru srednjega usmerjenega
izobraževanja kot v osnovnih šolah pripravljajo urnike, učenci pa
opravljajo tudi popravne izpite. Pa tudi ostalega dela v vzgojno-
izobraževalnih ustanovah je v teh dneh več kot dovolj, saj je treba
pripraviti vse potrebno da bo lahko 1. septembra nemoteno stekel pouk.
N. D.
Učencem se v teh dneh iztekajo brezskrbne počitnice, ki so jih nekateri
preživeli na morju, v hribih, pri sorodnikih na podeželju, največ časa pa
doma. ki so ga marsikje mali izkoristiti za šport in igre. Takole mladi
prebijajo /adnje dni počitnic pred enim od stanovanjskih blokov v
Kidričevem. Foto: Konrad Zoreč
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
v letih 1671 —1704 je mmo-
ritski samostan v Ptuju vodil prior
Gašpar Dieti. Bilje podjeten mož
in v njegovem času so se lotili
velikih dozidav in predelav naj-
večjega med tremi ptujskimi sa-
mostani. Samostan, ki je bil
enonadstropen, so dvignili za eno
etažo. Tudi cerkveno ladjo so
dvignili in jo obokali, leta 1688 pa
so se lotili obnavljanja njene fasade. Prav ta dela so povzdignila
ptujsko minoritsko cerkev med najpomembnejše objekte zgodnjega
baroka na Slovenskem.
Dotlej so na naših tleh gradili stavbe, ki so imele pročelja že
razgibana v novem ritmu, kije renesančno uravnotežnost vodil k pravi
baročni dinamiki, a vse to so bile rešitve v dokaj ploskoviti pilastrski
členitvi. Prav na minoritski fasadi pa se je prvič pojavila pohioplastič-
na oblika — steber. Na straneh fasade sta se ustopila po dva stebra na
vLsokih podstavkih in izoblikovala tri pokončne ploskve. Poudarek je
na srednji, v kateri je ludi osredotočen štukatumi okras. Zgornje
nadstropje, kije široko le toliko kot spodnja srednja ploskev, premošča
to širinsko razliko z volutami, na vrhu pa se zaključuje s trikotnim:
čelom.
Tako je na fasadi ptujske minoritske cerkve zaživela nova likovna
govorica, ki je napovedala oblikovno smer za naslednje stoletje.
Neposredna naslednica ptujske fasade, ki jo po bombardiranju leta
1945 lahko občudujemo zgolj na redkih ohranjenih fotografijah, je
nekaj mlajša ljubljanska uršulinska cerkev, ki je v razvoju likovne
govorice stopila tudi že za korak naprej. Zato lahko upravičeno do-
mnevamo, da je bil arliitekt ljubljanske uršulinske cerkve isti kot
oblikovalec ptujske fasade — Dioniz Meriino iz Lugana, eden tistih
.severnih Italijanov, ki so v našo deželo prinesli nove arhitekturne
zglede.
Z dokončanjem nove fasade pa ce še ni zaključila vrsta pomemb-
nih del v času priorja Gašparja Dietla. Leta 1693 je bil končan še
refektorij. danes kapela, bogato poslikan in okrašen s štukaturami.
Štuk sta izdelala Jožef Anton Quadrio in Peter Bettini, na slikarijo pa
se je podpisal Franz Rupert Wallauer laicus pictor.
Marjeta Ciglenečki
Pročelje minoritske cerkve, v ospredju steber z Marijinim kipom. Leta
1939 fotografiral Pogačnik. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka
št. F 1054.
IVIarkovski folkloristi
na gostovanju v Srbiji     |
v petek, 20. avgusta zvečer je z železniške postaje v Mariboru!
odpotovalo dvajset članov folklorne skupine ,,Anton Strafela" iz j
Markovec na gostovanje v bratsko republiko Srbijo in sicer v občino
Rakovec pri Svetozarevu.
Folklorni plesalci iz Rakovca prirejajo namreč srečanje mladih
plesalcev, ki še vedno ohranjajo ljudske običaje. Folklorna skupina iz
Markovec bo v Rakovcu gostovala tri dni, v tem času se bodo z njihovo '
folklorno skupno tudi pobratili. O gostovanju in tesnem sodelovanju an
se dogovorili že na Smotri folklore v Zagrebu. R. K.
Bratstvo in enotnost     t
Tam, kjer teče hi sira Drava
žive Slovenci in Hrvati
v bralstvu in enoinosti
z jugoslovanskimi narodi.
Ze od davnih časov,
od Matije Guhca pa do Tita
složno smo Uveli skupaj
in se bojevali ramo oh rami.
Tujec je zasedel našo zemljo,
nam požigal mesta in vasi;
mučil, streljal in moril;
vse povsod naše je ljudi.
In spet smo se uprli;
pod vodstvom maršala Tita
smo bili strašen hoj,
da je lahko svoboden narod moj.
Težak in dolg je bil ta boj,
mnogo bilo prelite je krvi.
Ne pozabimo bratje padlih
in na storjeno nam gorje.
Za bralstvo in enotnost
moramo naprej se bojevat.
Za domovino, za vsakdanji kruh
in da vedno brat bo bratu brat.
Naj srečna bo in zdrava
vedno domovina naša.
V miru naj iivi in slogi
s sosedi in bratskimi narodi.
Sreča tvoja domovina
je sreča mojega srca.
Mir tvoj in svoboda
nas v zarje riove pripel j a.
Franc Vuk
8 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. avgust 1982
TEDNIK
20 LET PTUJSKEGA HOTELA POETOVlO
V tretje
desetletje z novo,
obogateno ponudbo
Ptujski hotel Petovio slavi v tem mesecu 20-letnico svojega dela. Zara-
di tega smo za razgovor zaprosili Janka Grdišo, vodjo DE hotela, ki je
na vprašanje ali je 20 let nekega hotela veliko ali malo, povedal:
,,To obdobje je veliko, če pri tem upoštevamo razvoj gostinstva in ho-
telirstvo. Oboje je v nenehnem napredovanju, ki ga je težko dohajati. Za
naš ptujski hotel pa lahko trdimo, da je le delno uspeval, slediti napred-
ku.
Prva razprava o zasnovi lokacije edinega, vsaj za sedaj, hotela v Ptuju
je bila že leta 1958, ko je OLO sprejel sklep o začetku gradnje hotela.
Gradnja pa se je pričela leta 1960.
Le-ta je bila nujna, saj je Ptuj imel pred vojno že 130 ležišč, po vojni
pa le 32. Prav ta razkorak je pogojeval gradnjo hotela z zmogljivostjo 60
ležišč in 150 sedežev v restavraciji ter kavarni in dodatno v haloški kleti.
Gradnja je trajala dve leti in po prvi fazi gradnje, je hotel odprl vrata
obiskovalcem in še danes po 20-letih ostaja v prvi fazi; vprašanje pa je,
kako bo v bodoče."
Katere razvojne faze hotela bi poudarili oziroma, kako seje v teh letih
spreminjala ponudba hotela?
Hotel Poetovlo: Žal za sedaj osamljen, pa vendar vedno znova gosta
ugodno preseneča.
Foto: OM
,,Omenil bi prvi mejnik po gradnji, to je leto 1971, ko je bilo dograje-
no kegljišče z avtomatsko postavitvijo kegljev. Drugi bi bil v letu 1978, ko
smo prenovili, preuredili in pokrili teraso v kavarni hotela. Sočasno pa
smo spreminjali in dopolnjevali ponudbe."
Zanimivo bi bilo zvedeti, kakšna je struktura hotelskih gostov. Hotel
bi naj bil rezerviran za t. im. ,,boljše goste", kot to radi poudarjamo?
,,V hotelu vodimo evidenco o prehodnih gostih, med te uvrščamo
goste, ki prihajajo v Ptuj zaradi poslovnih zadev in prave turiste. Poleg
tega imamo že nekaj seminarskih gostov, tudi skupine, ki uporabljajo
polpenzion in celotne penzionske storitve. Prihajajo k nam v glavnem
spomladi in v jeseni, malo jih je v poletnem času, ko vse drvi proti morju.
Glas hotela kot višje stopnje ponudbe vpliva tudi na strukturo
gostov. To je povezano tudi s predstavo o tem, da so usluge v hotelu tudi
dražje, če jih primerjamo z ostalimi gostinskimi obrati v Ptuju."
Koliko delavcev hotela skrbi za gostovo ugodje in kakšna je kvalifi-
kacijska struktura zaposlenih?
,,Trenutno imamo v hotelu 41 zaposlenih; v glavnem imajo poklicno
izobrazbo natakarske in kuharske smeri. Naše usluge so porazdeljene med
naslednje oddelke: recepcijo, kuhinjo, slaščičarno, restavracijo, kavarno
in bife oziroma kegljišče."
V preteklosti smo imeli v Ptuju velike načrte v zvezi s preureditvijo
hotela. Kako je danes s tem? Imate načrte za povečanje nočitvenih
zmogljivosti?
,,Zaradi potreb turističnega prometa in zaradi dviga turistične deja-
vnosti je bilo dogovorjeno, da bi na obstoječi lokaciji hotela v letu 1981
zgradili oziroma dogradili trakt za nočitvene zmogljivosti in s tem
spremenili tudi sedanjo lokacijo recepcije. Sedanje gospodarske težave in
pomanjkanje finančnih sredstev nas je vodilo v spremembo plana in tako
do leta 1985 tega trakta ne bomo gradili."
V začetku pogovora smo omenili 20-letnico hotela, prav je, da se na-
njo spomnimo tudi ob koncu pogovora. Tovariš Grdiša kako jo boste
proslavili?
,,V naslednjih mesecih imamo v načrtu več prireditev in določene
novosti v sami ponudbi, njeni razširitvi in obogatitvi,. Prva prireditev bo
že tradicionalna festivalska noč, potem načrtujemo trgatev in obiranje
sadja ter razstave. Druga usmeritev je na področju jedi in slaščic. Ob
koncu leta pa predvidevamo tudi določeno preureditev sedanjega keglji-
šča, kjer bi naj našel mesto tudi disco."
MG
SVET ZA SOCIALNO VPRAŠANJE iN DRUŽBENI STANDARD PRI OS ZSS PTUJ
O pokojninskem in invalidskem zavarovanju
v aprilu letos je skupščina SFRJ sprejela
zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, ki sc bo začel upo-
rabljati s 1. januarjem 1983. Da bi lahko
uspešno izvajali pokojninsko invalidski sistem
po tem zakonu, moramo sprejeti v republiki
zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro-
vanju in ustrezne samoupravne akte. kar po-
meni razdelavo tega sistema.
Občinski sveti zveze sindikatov bodo spod-
budili javno razpravo v organizacijah združe-
nega dela. skupaj z občinskimi konferencami
SZDL pa tudi v krajevnih skupnostih tako. da
bo omogočeno zavarovancem in upokojencem
sodelovanje pri opredeljevanju pravic, obve-
zjiosti in dolžnosti s področja pokojnirLskoin-
validskega zavarovanja. V tej aktivnosti bodo
občinski sveti skupaj z medobčinskimi sveti
Zveze sindikatov in v sodelovanju s Skupnostjo
pokojniaskoinvalidskega zavarovanja ter dru-
gimi odgovornimi družbenimi dejavniki orga-
nizirali na območju občine oziroma regije vse-
binsko obravnavo o problematiki tako s stališči
do posameznih rešitev kot tudi z vprašanji s tega
področja. V razprave, ki bodo organizirane v
organizacijah združenega dela se bodo vključili
tudi predstavniki republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije.
Aktivnost ob sprejetju republiškega zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju
mora potekati z vso odgovornostjo, zlasti v
zagotavljanju razprav o tematiki neposredno v
osnovnih organizacijah zveze sindikatov. V
okviru razprav bo v mesecu avgustu seminar o
družbenoekonomskih vidikih novega sisterria
pokojninsko-invalidskega zavarovanja za sin-
dikalne delavce in aktiviste v občinah z name-
nom, da se udeleženci usposobijo za vodenje
razprav v osnovnih organizacijah sindikatov, ki
jih bodo organizirali občinski sveti zveze sin-
dikatov v svojih občinah.
Ko se bodo pričele aktivnosti, morajo' biti
republiški odbori sindikatov v nenehni pove-
zanosti z občinskimi sindikati, v vseh tistih
okoljih, kjer so pogoji za delo kvalitetno obra-
vnavanih posameznih področij pokojninsko-
invalidskega zavarovanja, kakor tudi vprašanj,
ki zadevajo delovne in življenjske pogoje de-
lavcev in kmetov v njihovi dejavnosti. Repu-
bliški.svetpa bo zvsemipristojnimidružbenimi
dejavniki na republiški ravni obravnaval si-
stemske rešitve na področju pokojninsko-in-
validskega zavarovanja in vsa pomembna
vprašanja na področju uresničevanja ekonom-
ske politike na tem področju.
Sedanji sistem pokojninsko-invalidskega
zavarovanja je v veljavi od leta 1973. V pri-
merjavi s prejšnjimi sistemi je zožil pravice in
dolžno.-,ti federacije ter pospešil sanjoupravne
procese na tem področju. Pri uporabi zakona so
bili doseženi pomembni uspehi, zboljšal seje
materialni položaj upokojencev in dosežena je
višja raven pravic delavcev iz pokojninsko in-
validskega zavarovanja.
In kakšni so razlogi za sprejem nove zako-
nodaje?
Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninsko
invalidskega zavarovanja je pričel veljati že
pred sprejemom Ustave SFRJ in zakona o
združenem delu. Kljub kasnejšim spremem-
bam ga ni bilo mogoče celovito uskladiti z
razvojem .socialističnih .samoupravnih družbe-
no-ekonomskih odnosov in samoupravnim
položajem delavcev v združenem delu. V se-
danjem zakonu ni.so dovolj jasno razčlenjene
pravice delavcev iz pokojniasko invalidskega
zavarovanja (kratica PIZ) na podlagi minulega
dela. Z zakonom o združenem delu so dani
pogoji za nadalnje izpopolnjevanje sistema
razporejanja dohodka in delitve sredstev za
osebne dohodke delavcev na podlagi živega in
minulega dela.
Nadalje so dosedanje zakonske rešitve glede
invalidnosti usmerjene bolj k uveljavljanju in
uresničevanju pravic, manj pa k preprečevanju
nastanka invalidnosti in pravici do dela, ki
ustreza preostali delovni zmožnosti delovnih
invalidov. To paje tudi povečalo število inva-
lidskih upokojencev v zadnjih nekaj letih. Zato
bo potrebno tesneje sodelovati s PIZ in z
združenim delom, potrebna pa bo tudi večje
preprečevanje invalidnosti. Pomanjkljivost
dosedanje ureditve je v tem. da ne spodbuja
materialnega interesa in odgovornosti OZD za
varstvo zdravja, delovne možnosti delavcev,
varstvo pri delu, interesa uresničevanja pravic
zavarovancev, pri katerih je podana preostala
možnost.
In kakšne so novosti, ki jih prinaša nova za-
konska ureditev?
Predlog zakona o pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju s tezami za onsutek zakona je
pripravila komisija za izdelavo novega zakona
o PIZ pri Izvršnem svetu skupščine SRS. Zakon
bo obravnavan in sprejet v trifaznem zakono-
dajnem postopku. Veljavni zakon o PIZ v Slo-
veniji uporabljamo že od leta 1973, in v tem
času je bil že petkrat noveliran. .Morali bi na-
tančneje opredeliti predvsem tista nedorečena
vprašanja, ki so se najpogosteje pojavljala v
razpravah med delavci ob vsebini zveznega
zakona. Pri oblikovanju republiškega zakona se
izhaja iz no\ ega položaja delavca v združenem
delu ter njegove pravice in dolžnosti.
Najpomembnejše novosti, kijih prinaša re-
publiški zakon so: invalidsko zavarovanje
zahteva spremembo odnosov ob temeljnem
izhodišču, da se mora varstvo delovnih invali-
dov izvajati prveastveno tam, kjer invalidnost
nastaja, toje v združenem delu. 7b pomeni, da
bodo riziko za preprečevanje invalidnosti in
zmanjšanje delovne zmožjiosti prevzele te-
meljne organizacije združenega dela. To nad-
alje pomeni, da moramo preko OO ZSS voditi
akcijo obravnave o vsebini novega zakona v tej
smeri, da člani sindikata spoznajo družbeno
potrebo takšne ureditve in tudi v tem vidijo
zagotovilo za hitrejše reševanje varstva pri delu
in izboljševanja delovnih pt)gojev.
V primerih, ko združeno delo ne bi moglo
prevzeti nastalih obveznosti, se zagotovi ure-
sničevanje pravic zavarovancev v Skupnosti
pokojninsko invalidskega zavarovanja in v
drugih ustreznih skupnostih. Z rešitvami v za-
konu bodo morale bolj konkretizirati obve-
znosti in odgovornosti vseh nosilcev pri zago-
tavljanju varstva delovnih invalidov. Oprede-
litve bodo podlaga za uspešno opredelitev tega
področja v samoupravnih splošnih aktih.
O uvedbi predčasne pokojnine v Sloveniji
smo razpravljali že v času sprejemanja zve-
zjiega zakona o temeljnih pravicah in na 3.
konlerenci ZSS. Pri obravnavi te pravice je
potrebno upoštevati sprejete družbene usme-
ritve, ki zadevajo družbenoekonomski položaj
delavcev in upokojencev ter pogoje za pred-
časno upokojitev, vključno s tem, da ti upoko-
jenci nimajo pravice do varstvenega dodatka
kot pomembnega dejavnika socialne varnosti.
Predčasna upokojitev torej pomeni, da lahko
zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine 5 let
prej. Pri tem se pokojnina odmeri od pokoj-
ninske osnove, ki je 10-letno povprečje OD,
valorizirano na predzadnje leto zavarovanja,
procentualno glede na pokojninsko dobo in
znaša pri 5 let manjši pokojninski dobi do 10 %
manjšo pokojninsko osnovo. Zraven tega pa se
predlaga, zaradi predčasnega odhoda v pokoj,
dodatno zmanjšanje pokojnine.
Pri obravnavi je takšne stvari potrebno
podrobneje obrazložiti delavcem, ker so pri
nekaterih delavcih napačna mnenja, da pomeni
novi zakon korak nazaj, in da bo invalidsko
zavarovanje še bolj zakomplicirano.
Povzela: J. Hvaleč
Skrb za kulturnejši prevoz potnikov
TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ
V temeljni organizaciji Certus-a
v Ptuju Potniški promet posvečajo
veliko pozornost skrbi za izboljša-
nje prevoza potnikov. Skladno s
temi usmeritvami, so ored kratkim
kupili dva sodobna avtobusa —
zgibni vozili, ki vsako zase lahko
sprejme 160 potnikov. Zanju so
porabili 12 milijonov dinarjev.
Vozila pa bi naj na relaciji Ptuj
—Maribor, saj je na tej relaciji
največja dnevna migracija Ptujča-
mnov: dnevno se jin prepelje ok-
rog 4000.
Kot je povedal Egon Vauda,
vodja TOZD pa imajo nekaj težav
pri vključevanju obeh vozil v
promet. Prepričani so, da jih
bodo do začetka šolskega leta, kot
so tudi predvideli, da bi se vozili
vključili v promet, tudi odpravili.
Predvsem pa bo potrebno urediti
določena postajališča, saj sta avto-
bu.sa precej dolga, kar 17 metrov
ima vsak.
Prvo polletje so v tej temeljni
organizaciji dokaj dobro poslovali.
Pn fizičnem obsegu poslovanja
beležijo 5 odstotno povečanje. Ta-
ko pri posebnih vožnjah beležijo
13,3 odstotni porast v prevoženih
km, na rednih linijah pa znaša po-
ra.st 3,3 odstotka. To je dober
rezultat glede na to, da so v lan-
Novi zgibni avtobus
skem decembru vsi prevozniki
morali zmanjšati število linij za
7odstotkov.
foto: OM
Tudi finančni kazalci niso slabši,
kljub temu, da stroški naraščajo
hitreje kot celotni prihodek. Celot-
ni prihodek je večji za 23 odstot-
kov in je dosegel 45,4 milijonov
dinarjev, porabljena sredstva so
večja za 27 odstotkov in so znaSaia
25,5 milijona dinarjev.
Pri porabljenih sredstvih je
potrebno omeniti občutne
podražitve goriv in mazjv, poleg
tega še materiala za servisno vz-
drževanje. Tu beležijo poraste za
50 odstotkov. Večji pa so tudi
stroški za avto-plašče.
Za poslovanje v prvem polletju
je tudi značilno, da cena prevoza v
javnem prometu ni sledila vsem
podražitvam. Letos je bila tarifa le
enkrat povečana in sicer v mesecu
marcu za 10 odstotkov. To pa se-
veda ni dovolj za pokritje vse na-
stalih stroškov.
V temeljni organizaciii ugota-
vljajo, da so postrgali vse notranje
rezerve. Tako, da nanje praktično
več ne morejo računati. Kljub
temu pa bodo tako kot doslej
varčevali na vseh področjih.
Velja omeniti, da si temeljna or-
ganizacija tudi delno zagotavlja
devize, ki jih potrebuje za svoje
poslovanje. Letos je kupila sodo-
ben turistični avtobus s klima
napravami znamke Mercedes, ki
ga je aktivirala na Jadranu, v
Dubroniku.
MG
Glasba V Ptuju da ali ne!
Na članek v Tedniku z dne 12. avgusta 1982, na
strani 8 z naslovom ,,Kdo se boji ozvočenega konca
tedna", smo dolžni dati odgovor, s katerim pa ne bi
želeli sprožiti nadaljnje pismene polemike. Poskušaj-
mo reševati probleme najprej na osnovi medsebojnega
dogovarjanja in šele nato prek postaje milice,
inSpekcijskih,služb ali sredstev javnega obveščanja.
V gostilni Breg, v sestavi TOZD gostinstvo ,,Halo-
ški biser" smo v preteklem mesecu adaptirali sobe s 25
ležišči, razširili vrtno teraso in v ta namen vložili okoli
3 milijone dinarjev. Pridobitev sodobno opremljenih
ležišč je za našo temeljno organizacijo velikega
pomena, saj lahko sobe zaradi višje kategorije
ponudimo tudi tujim gostom in s tem pridobivamo
dragocene devize.
Tako za domače kot tuje goste, ki se slučajno ali
organizirano ustavljajo v Ptuju, je predvsem
pomembna pestra gostinsko turistična ponudba. Rav-
no v ta namen igra v gostilni Breg ob koncu tedna tudi
ansambel, ki kot menijo prebivalci Zadružnega trga.
preprečuje uživanje njihovega miru. Tega z uvedbo
glasbe vsekakor nismo želeli. Hoteli smo le zadovoljiti
stalne goste, jim nuditi nekaj več kot samo okrepčilo,
na ta način pridobiti nove goste, ki jih v gostilni zaradi
ugodne prometne lege (bližina toplic, akumulacijskega
jezera) pričakujemo vedno več.
Tudi finančni učinki se že kažejo, saj se je promet
povečal za več kot 30 "/o, kar nam ekonomsko
opravičuje igranje ansambla.
Morda nam bo gostincem z glasbo, kot je na Bregu,
v gostilni ,,Rozika", Grajski restavraciji m z raznimi
prireditvami uspelo poživiti turistični utrjp v kulturno
zgodovinskem mestu Puju in pridobiti že omenjene
prepotrebne dinarje in devize za nadaljnji razvoj
gostmstva in turizma, katerega pozitivni učinki se
kažejo tudi v ostalih gospodarskih panogah.
Gostinci si bomo ne glede na našo izobrazbo (glede
katere se sprašujeta H. P. in M. P.) z raznimi
aktivnostmi še nadalje prizadevali za ustvarjanje čim
višjega prihodka in to v okviru norm javnega obnaša-
nja, ki nam mimogrede povedano dovoljuje ozvočeno
igranje pred gostilno Breg, kot tudi v ostalih poslovpih
enotah.
Irena Kovačič
MLADI NA KMETIJI
Ze dalj časa govorimo o tem, da na naših kmetijah
ostaja vse manj mladih, da kmetije prodajajo ali pa
ostajajo zapuščene in osamljene. Vendar ni vse tako.
So kraji, kjer mladi kmetujejo in želijo ostati na ze-
mlji, delati, čeprav vedo, da ves njihov trud in delo,
znoj in žulji ne bodo povrnjeni tako kot je treba.
Pred kratkim me je pot zanesla k Zadravčevim.
Tam sem srečal mladega, enaindvajsetletnega, mlaj-
šega sina Mirana, ki namerava ostati na tej vzorno
urejeni in usmerjeni kmetiji. O marsičem sva se po-
govarjala. Povedal mi je je naslednic:
,,Končal sem pokhcno kmetijsko šolo v Svečini in
povedati moram, da sem si pndobil precejšnje zna-
nje, ki ga sedaj s pridom uporabljam. Na kmetiji smo
ostali trije, oče, mati in jaz. Imamo okoli 8 ha obde-
lovalne zemlje, okrog 2 ha vinograda, nekaj gozda.
Kmetiio imamo usimerieno oredvsem v vzrejo
brojlerjev, ki jih redimo v sodelovanju s KK Jeruza-
lem-Ormož, za KOKO iz Varaždina. Letno vzredimo
okrog 55.000 piščancev oz. brojlerjev. To je glavni
vir dohodka, poleg že omenjenih 2 ha vinograda."
Poprašal sem ga še, kaj meni o problemu mladih,
ki tako neradi ostajajo doma?
Pravi, da to ni nič Čudnega. Delo, delo ves dan do
poznega večera, neurejeni dohodkovni odnosi, pred-
vsem pa cene, za katere pravi, da so preveč nizke, ne-
stimulativne in včasih celo nerazumljive. Pa tudi to
moti mlade, da vidijo svoje vrstnike v mestih, kako
živijo lepo in pestro življenje.
Na vasi pogrešajo več zabave, kulturnega življenja
in tudi več razumevanja nekaterih starejših ljudi. Vse
to mlade odbija. Res, da je nekaj vsega od tega na
vasi, kulture, zabave, raznih organizacij in društev,
toda ne toliko kot bi si mladi želeli.
Najbolj ga boli to, da mladi liudje dostikrat nc
najdejo zaupanja pri starejših ljudeh. To jih odbija.
Mlademu človeku je treba zaupati, ga spodbujati in
mu pomagati. Tudi mladi lahko dobro gospodarijo.
Le nenehna pomoč in izobrazbo ob sodobni agroteh-
niki je potrebna in usneh ne bo izostal.
Povedal mi je, da se je pred kratkim vrnil iz JLA,
kjer je bil sprejet v ZKJ in sedaj misli, da se bo ŠC
bolj posvetil problemom mladih, ker bo svoje izku-
šnje, svoje želje in napake, ki jih doživlja, lažje pre-
nesel tudi na starejše, kajti mladih, ki se v družbeno-
političnih organizacijah organizirajo, je seveda veliko
premalo.
Zaželeli smo mu veliko uspeha ob njegovem delu.
za katerega pravi, da ga z veseljem opravlja.
B. Zadravec
TEDNIK
— 26. avgust 1982
DELO DRUŠTEV - 9
MEDOBČINSKO DRUSTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ-ORMOŽ
Poročilo o delu v letu 1981
Leto 1981 je bilo za vse nas zelo
delovno in uspešno. Vsak, ki je le
pokazal malo zanimanja in interesa
za sodelovanje je lahko marsikaj
Koristnega počel. Seveda smo tudi
mi čutili stabilizacijske ukrepe in
smo jih tudi po svoji najboljši
zmožnosti izvajali.
Največ dela je bilo v pisarni za
predsednika in tajnika. Mnogim
članom smo pomagali reSiti razne
probleme in težave s posveti.
Napisali smo mnogo vlog in pro-
8enj. Največje probleme imajo
kmečki upokojenci in prevžitkarji,
ki zaradi okvare vida niso zmožni
za delo. Nekateri slepi kmetje
nimajo svojcev katerim bi dali
posestvo in bili tako preskrbljeni.
Skoraj v kritičnem položaju so pa
nekateri prevžitkarji, ker jih
sorodniki zapostavljajo ah jim ne
morejo nuditi za življenje osnovnih
j)Ogojev. Mnogo problemov imajo
tudi socialno-ogroženi člani, ki
mnogi živijo pri tujih ljudeh in niso
s svojo skromno socialno pomočjo
zmožni kriti vseh življenjskih stro-
škov. Kmetje, prevžitkarji in
socialno ogroženi pa ne prejemajo
dodatka za tujo nego in postrežbo.
Takšnih članov je mnogo in smo v
skrbeh zaradi tovrstnih problemov.
Nimamo pa možnosti, da bi jim
pomagali.
Na tem področju sedaj dela naSa
Zveza in upamo, da se bo to
vprašanje v kratkem uredilo. Obal-
ne občine so zadevo že delno uredi-
le.
Nadalje pa imajo težave naši čla-
ni, ki so varovanci v domovih, kot
je dom upokojencev in dom za
slepe v Skof ji Loki, ker imajo nizke
Planinski krst na Donački gori ob srečanju slepih planincev leta 1981.
pokojnme m jim vzamejo tudi
dodatek za tujo nego in pomoč za
kritje stroškov varstva. Z majhno
žepnino, ki jo dobivajo pa se ne
^morejo oblačiti in plačati
morebitnega spremljevalca. Noben
od teh članov pa nima sorodnikov,
ki bi mu pomagali finančno ali ka-
ko drugače.
Težave so tudi z na vidu pri-
zadetimi otroci, ker njihovi starši
nočej« slišati, da bi te otroke dali v
šolo za slepe, ki jo imamo v
Ljubljani in Skofji Loki. Ti otroci
so obsojeni na dokončno izgubo
vida, zaradi učenja v šolah, ki
nimajo njim prilagojenega progra-
ma.
Člani socialno-zdravstvene ko-
misije pod vodstvom Fefke Krajnc,
smo te ljudi obiskali, kakor tudi
nekaj novo sprejetih članov. Iz
sklada slep-slepemu ZDSSS smo
dobili za 34 naših socialno-ogrože-
nih članov 31.738.00 din. K tej vso-
ti smo dodali razliko do 50.000,00
din iz društvene blagajne, razdehli
socialne ogrožena na 3 kategorije.
To enkratno letno pomoč smo čla-
nom ob obisku razdelili. Te člane
smo obiskali pred dnevom Republi-
ke.
Naše društvo šteje že 178 članov.
Letos so nam umrli štirje člani.
Trem članom smo dali namesto
cvetja denar družinam, ker so bili
slabo situirani. Eni članici pa smo
se udeležili pogreba in darovali
venec v vrednosti 700 din. Mnogo-
krat nas pa svojci sploh ne obvesti-
jo o smrti svojega člana in včasih
po eno leto ne vemo, daje preminil
naš član. Čeprav pošiljamo članu
razno pošto, je svojci ne vrnejo in
nas ne obvestijo o smrti.
To leto smo pomagali nabaviti:
MeSani pevski zbor društva slepih hi slabovidnih PtiU—Ormož pod
vodstvom Jožeta Dernekoviča.
10 kasetofonov in 2 magnetofona
za naše člane. Nabavljenih je bilo
mnogo raznih tehničnih pripomoč-
kov, zlasti ure, palice, kasete,
magnetofonski trakovi itd.
Osem članov z družinami je letos
koristilo naše domove oddiha v
Izoli in Crvarju. Oddiha se
poslužujejo premalo socialno
ogroženi člani, čeprav jim krijemo
celotno oskrbo. Nasploh se letova-
nja udeležujejo vedno isti člani in
premožnejši.
Verjetno je tu vmes problem
Prikaz igre z zvenečo togo. Ekipa Ptuja v obrambi.
spremljevalcev, ki jih ni na voljo.
Malo pa je krivo tudi zapostavlja-
nje na vidu prizadetih, ki je še v na-
ši in ormoški občini precej prisot-
no. Naša Zveza ima še dom oddiha
v Piranu in na Okroglem. Domova
v Izoli in Piranu nameravamo
prodati, ker jih ni možno razširiti
in adaptirati.
V načrtu pa ima naša Zveza
zgraditi nov dom v Fiesi pri Pira-
nu, za katerega bomo pričeli
zbirati sredstva. Letos je bila cena
penziona v naših domovih 10 dni
samo 2.500,— din. Na to ceno pa
smo Se dobili naš in regres Zveze.
Tako je član plačal manj kot polo-
vico. Zato priporočamo članom,
da prihodnje leto bolj koristijo te
možnosti zlasti v Domu oddiha v
Piranu. Tudi spremljevalec
ima popust, le da malo manjšega
kot član. Popust za spremljevalca
je odvisen od '^o slepote člana. Ce
pa spremlja ena oseba več slepih
ima večji popust.
Od RK smo dobili tudi letos
nekaj oblačil in perila in smo vse
to dali najbolj revnim. Ob obisku
smo ugotovili, da nekateri člani, ki
se štejejo za socialno-ogrožene
niso tako revni kot to pravijo. Ni
prav, da takšni kvarijo pomoč tis-
tim, ki so je res potrebni. Mnogi
med revnimi so si revščino sami
krivi, ker so premoženje zapravili
na lahkomiselni način. Socialno
zdravstvena komisija je na terenu
tudi ugotovila, da se nekateri zelo
pretvarjajo in prekrivajo resnično
stanje vida. Za nekatere sosedje
sploh ne vedo, da zelo slabo vidi-
jo, ker se v svojem okolju pretvar-
jajo. Moti nas tudi, da nekateri
člani lahko opravljajo doma vsako
delo, pri društvu pa nočejo sodelo-
vati in terjajo le svoje pravice. Na
tem področju bo treba marsikaj
razčistiti in urediti.
Letos, ko se izteka mednarodno
leto invalidov se zavedamo, da
smo bolj malo storili vsi skupaj za
vse invalide. Zal pa je' malo
priložnosti zaradi stabilizacijskih
ukrepov. Pred nami pa je spet
leto, ki bo prineslo še več
samoodrekanja in štediti bo treba
na vseh koncih. Ostaja nam upa-
nje v lepo prihodnost. Ce pa
natančno analiziramo stanje in-
validov, pa moramo priznati, da
na splošno ni preslabo in da je na-
ša družba za nas že mnogo storila,
zlasti pa za tiste, ki imajo pravico
iz zakona SPIZ in minulega dela.
Prizadevali si bomo, da bodo nam
enakopravni tudi naši kmetje, ki si
še posebno zaslužijo pozornost.
Vse aktivnosti pri društvu
delamo brezplačno in prosto-
voljno. Delo, ki ga opravljamo je
težko poplačati z denarjem. Pla-
čujemo le delo tajnika-blagajnika
in knjigovodje. Vsi ostali
dobivamo lepotne stroške. Mnoge
težave imamo skoraj vsa leta s taj-
niki, ker nismo sposobni plačati
njihovega dela kot si to zaslužijo
in zato zaposlujemo za to delo
neusposobljene ljudi. Za delo z
nami in za naše interese pa je
nujno potreben človek s srednjo
izobrazbo in sposobnostjo za
mnogovrstno delo. Dela je mnogo
in bi morali zaposliti tajnika za 8
ur dnevno. To smo planirali za
drugo leto. Ne vemo pa če bo to
možno izvesti. Ce bi DPO in SIS
Ormož pokazale toliko razume-
vanja kot v Ptuju, bi naši pro-
frami dela bili v celoti izvedljivi,
al pa tega ne dosežemo.
V letu 1982 bomo praznovali 35-
letnico našega dela in bomo orga-
nizirali proslavo za vse člane in
občane v Ormožu in se poskušali
na tak način predstaviti in pokaza-
ti, da obstojamo, in delamo
koristno in nujno potrebno delo.
Ce boi 10 uspeli, bomo zadovoljni
in ponosni.
Čuvajnice avtomobilov in koles
smo morali opustiti, ker niso
prinašale več zadovoljnega doho-
dka, pa tudi nismo imeH na voljo
zanesljivih ljudi. Lastne dejavnosti
društvo nima skoraj nobene več.
Sicer smo izvedli letos srečolov na
Donački gori ob tovariškem sre-
čanju vseh slepih in slabovidnih
Sovenije. Vendar velikega uspeha
ni bilo.
Srečanje na Donački gori smo
organizirali skupaj z Zvezo Slo-
venije, pod pokroviteljstvom OK
SZDL in drugih DPO Ptuj. Sreča-
nje je stalo 200.000 din in smo več
kot polovico zbrali v Ptuju s
pomočjo pokroviteljev, srečolova
in z našim lastnim delom. Kljub
stabilizacijskim ukrepom smo bili
počaščeni s strani pokroviteljev z
razumevanjem in vestransko
pomočjo. Ponosni smo lahko in to
priznanje smo tudi dobili, da smo
mnogo pripomogli, da je naša zve-
za na primeren način proslavila 35-
letnico obstoja. To srečanje je bilo
tudi srečanje slepih in slabovidnih
planincev. Pri našem društvu imajo
Republiško tekmovanje slepih in slabovidnih Slovenije v Ptuju leta 1979.
za izvedbo te akcije največje zaslu-
ge člani predsedstva in člani planin-
ske sekcije. Prepričani smo, daje ta
akcija največja, ki jo je kdajkoli,
katerokoli društvo izvedlo v naši
Zvezi Slovenije. Tudi uspeh ni izo-
stal, kljub nekaterim manjšim ovi-
ram.
Sicer je pa to mandatno obdobje
prineslo društvu mnoge uspehe.
Tukaj so prve medalje na področju
športne dejavnosti, ki je zelo izrazi-
ta in je športna komisija zelo delav-
na pod vodstvom Andreja Furjana.
On sam pa je bil letos republiški
prvak v atletiki in se je uvrstil v
državno tekmovanje in tudi od tam
prinesel dve medalji. Takšnega
uspeha doslej pri našem društvu še
ni nihče dosegel. V upanju, da to ni
prvi in zadnji rekord, da bodo še
taki sledili in da bo to vsem, ki se
čutijo sposobne v spodbudo za
boljše sodelovanje. Mnoge naše
športnike bi še morali pohvaliti, ki
si to resnično zaslužijo, toda namen
poročila ni, da bi se preveč hvalili
sami. Bolje bo, da se potrudimo,
delamo še bolj aktivno in z delom
dokažemo, da smo enotni in da ne-
kaj zmoremo.
Letos so se naši športniki udeleži-
li naslednjih republiških prvenstev:
atletika; igra z zvenečo žogo; plava-
nje; kegljanje; pohoda po poteh
tovarištva in spominov — Ljublja-
na 81; čitanje pisave za slepe.
V občini Ptuj smo se udeležili
pohoda v Mostje. Športno udej-
stvovanje pomaga našim mnogim
slepim članom do boljše orientaci-
je.
Skupinski izlet slepih in slabovidnih s spremljevalci.
Za vse republiške akcije smo se
pripravljali s predhodnimi treningi.
Za kegljanje je sedaj najboljše, ker
imamo svoje kegljišče.
V 82-letu bomo uvedli igro z lah-
ko zvenečo žogo, ki bo bolj dostop-
na vsem članom. Oprema zanjo je
že naročena.
Zelo pridno in aktivno dela naš
pevski zbor pod vodstvom Marjane
Sibila in pevovodjem Jožetom Der-
nikovičem. Zbor je letos pripravil
proslavo ob dnevu žensk, kratek
program na izletu članov. Dobro je
bil izveden nastop na proslavi in
posvetu ob mednarodnem letu
invalidov v Domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju, in tudi na Dona-
čki gori. Širši javnosti pa se je pred-
stavil zbor na reviji pevskih zborov
Ptuj 81 in še nekaj manjših nasto-
pov je bilo vmes. Nekateri pevci
hodijo na vaje zelo daleč. Kljub te-
mu pa jemljejo stvar resno in redno
prihajajo enkrat tedensko. V no-
vem letu želimo zbor še povečati.
Sedaj sodeluje dvanajst naših čla-
nov in trije zunanji sodelavci iz
pevskega zbora Cirkulane zaradi
boljše izvedbe nastopa. Ti trije to-
variši sodelujejo z veseljem z nami
in jim je treba čestitati.
Močno prisotno je zapostavlja-
nje na vidu prizadetih in ljudje, ki
dobro vidijo, a ne radi sodelujejo z
nami. Na tem področju nas še čaka
veliko dela in borbe za enakoprav-
nost. Člani pevskega zbora skupaj s
pevovodjem so res kolektiv med
katerim je lepo prebiti kakšno pro-
sto urico. Ce bi bili odnosi med na-
mi odborniki na takšni ravni, ne bi
prihajalo do občasnih zapletov in
taborov. V zboru so res zbrani ljud-
je, ki so veseljaki in radi v družbi.
Zbor ima vajo vsak ponedeljek ob
15. uri. Vsi člani lahko pridejo
kadarkoli poslušat lepo narodno
pesem, ki se s poplavo moderne
glasbene kulture precej izmika iz
rok Slovencem.
Mnogo naših članov bere na
magnetofonskih trakovih in kase-
tah posnete časopise in knjige. Ne-
naučiti in tako nimajo možnosti za
napredek in izobraževanje. Res pa
je, da radio in televizija, katere
Ptujska ekipa v igri z zvenečo žogo.
kateri pa tudi v brailovi pisavi za
slepe. Naš kmečki del članstva ima
žal premalo zanimanja za to vrsto
dejavnost. Vse preveč načih članov
je praktično nepismenih, ker črne-
ga tiska ne vidijo brati in pisati,
pisave za slepe pa se jim ne da
naročnine smo oproščeni, marsiko-
mu prineseta mnogo novic in
razvedrila. Mnogi člani so letos
prejeli priznanja in značke RK z.a
večkrat darovano kri. Nekaj jih je
tudi darovalo nad 20 krat. Mnenja
smo, da bi se krvodajalske atcijc
moralo udeleževati več članov in
spremljevalcev. Vsaj tukaj bi lahko
več dali od sebe.
Lepo je stekla tudi prodaja
značk. Značke so prodajali v korist
naše Zveze. Del zaslužka pa je
pripadal našemu društvu. Za
prodajo značk se še vedno najbolj
izkaže Danci Rudolf, kot vsa leta
nazaj. On je tudi zadolžen, da
pripravi jubilejno značko ob 35-let-
nici našega društva in vodi njeno
prodajo. Tov. Rudolf je pred-
sednik nadzornega odbora in se ze-
lo delovno vključuje v vse dejavno-
sti dni.štva.
Mladinski aktiv je dobil novo
vodstvo tov. Silvo Dimič in upam,
da bo delo teklo aktivno. Morali bi
več storiti, da bomo bolj pritegniU
k delu naše mladince, ki so malo
premalo aktivni. Ob dnevu republi-
ke sta dve naši članici vstopih v
vrsto ZKJ, kar daje vedeti, da
društvo skrbi, da so naši člani
družbenopoUtično udejstvujejo.
Nekateri naši člani 10 so se letos
dvakrat udeležili seminarja, ga je
organizirala koordinacija za
politično delo pri naši Zvezi.
Tudi pletilskogospodinjskega
tečaja so se naše članice udeleže-
vale v Domu odiha Zveze na
Okroglem. Naše članice so se
udeležile tudi dveh posvetov
kmečkih žena v Mariboru.
Letos je imel naš izvršni odbor
6 sej, nadzorni odbor 4, predsed-
stvo 5, socialnozdravstvena komi-
sija 2, športna komisija 2. Pred-
sednik društva se je redno udele-
ževal vseh sej lO naše Zveze
socialnega skrbstva, humanitarnih
organizacij, itd. Tudi republiškega
zbora delegacij so se udeležili trije
naši člani.
Mnogo je še bilo dela, kot je
zaposlitev enega telefonista, orga-
nizacija dvodnevnega izleta po
Gorenjski, z deloi.i v pisarni in
iskanjem primernih uslužbencev.
Sedai imamo zaposleno tajnico za
4 ure dnevno in knjigovodjo
pogodbeno za štiri ure tedensko. :
Za delo v pisarni smo nabavili nov J
pisalni stroj, digitronček in kaseto-
fon. Nujno še potrebujemo
fotokopirni stroj.
Delo društva so leto financirali:
Skupnost socialnega skrbstva,
jugoslovanska loterija, TKS, OK
SZDL občinski sindikalni svet in
druge DPO in SIS. Nekaj sredstev'
se je nabralo s pomočio lastne ■
dejavnosti in članarine članov. V
letu 1982 bomo verjetno dobili
večje prostore za naše delo, ka-
terega pa bo treba ustrezno adapti-
rati in opremiti. š
V programu dela za drugo leto
smo predvideli tudi osem urno
zaposlitev tajnika, če bodo na
voljo sredstva, kajti tedaj bo delo
še bolje steklo in člani bodo lahko
urejali svoje zadeve na društvu
vsak dan.
10 - NASI DOPISNIKI
26. avgust 1982 -
TEDNIK
Sarajevo - grad koji
predstavljamo
Sarajevo — grad na obalama Miljacke u srcu naše Bosne je bio od
davnina meta raznim osvajačima. Za Sarajevo se culo tek /a vladavine Tur-
skog — Osmanijskog carsiva. Tada jc to'bila jedna mala i zabačena varoš,
no mcdjutim Sarajevo se probilo /ahvaljujud svom geogratskom položaju
koji sc nala/.i na raskuršču važnih putova (istok—zapad). U to vrijeme
Sarajevo je postalo najjači trgovački ceniar u Evropi i pored Travnika i
Kralieve Sutieske
Turci osmani^e su vršile nečuven teror nad rajom. Zbog toga je kod
nas u Bosni, a pogotovu u Sarajevu vršeno poturčavanje srpskog življa. I
zato danas je Bosna raznovrsna po nacionalnoj strukturi. F'oslije
osmanijskog carstva, dolazi Austo-ugarska monarhija. Pod Austo-
ugarskom život Sarajcvskog življa tako reči nije sc nimalo poboljšao.
Najteže jc bilo seljačkom sianovništvu u okolini grada.
U povijesti grada Sarajeva, a i u povijesti same Evrope i svijeta 28.
ju.ii 1914. ostače zapamčen datum. Tog dana odigrao se jedan dogadjaj
koii je izazvao prvi svijetski rat to je bio atentat na prestolonasljednika
Habsburške monarhije Franca Ferdinanda. Atentat su izvršili omladinci
Gavrilo Princip i Nedeljko Cabrinovič sa svojim drugovima i atacima.
Razdoblje izmedju dva svijetska raia bilo je veoma burno za sam
narod Sarajeva, Bosne, a naročilo KPJ. U oblasnoj partijskoj čeliji za
područjc Sarajeva izvršene su razne provaie, kojc je poduzela kraljevina
Jugoslavije. I pored toga to nije omelo KPJ SKOJ-u u Sarajevu, da pripre-
mi ustanak i podigne ga. To je bilo 27. jula 1941 god. Sarajevo je dalo
veliki broj narodnih h^oja koji su pali za bolje sutra.
Grad je oslobodjen od fašističke horde 6. aprila 1945. godine.
Sarajevo je svoj preobračaj doživljelo poslije drugog svijetskog rala. j
V sredo, 10. avgusta sta se v brigadirskem naselju v Domavi, Miha Ravnik,
sekretar predsedstva CK ZKS in Darja Colarič, predsednka RK ZSMS
pogovarjala z brigadirji ter predstavniki ptujske in lenarške občine.
Foto: M. Ozmec
Otvorene su mnoge tabrike, napravljeni putevi i pruge ka gradu. Danes je
Sarajevo razviieni industriski erad. ediesu DodieUnako razvijene sve grane
industrije. Tu su fabrike: TAS, PRETIŠ. FAMOS, ENERGOINVEST,
ALNIOS. SiPAD, ZORA itd. koji su ne samo poznati u Jugoslaviji več i
van njenih granica. ^rajevo je veoma važan kulturni centar u kojem je
razvijeno sportski i kulturno zabavni život. To se naročilo odnosi na mlade
u Sarajevu koji mogu svoje slobodne vrijeme, da provedu na razne načine.
Sto se tiče turističkih mogučnosti Sarajevo prednjači u našoj
republici. Tu su razna izletišta kao šlo su: Trebevič, Jahorina, Igman,
Vrelo Bosne. Ipak meta turista je dalcko i sirom poznata u Jugoslaviji —
Baščaršija. Baščaršija je dio grada gdje su se do dan danas održali stari
zanali kao što su opančarski, kuju ndžški, tokarski, limarski itd.
Pred Baščaršije tu je i begava džamija. Gazi — Husref Beogva
medrcsa, Viječnica, Katedrala, Jcvrcjska sinagoga, Zemaljski muzej i
mnoge druge turističke atrakcije. Današnja preokupacija Sarajeva su XIV.
ZIMSKE OI.IMPISKE IGRE 84, koje če se održati u našem gradu. Saraje-
vo je več počelo polako, da se razvija u olimpiski grad. U savršnoj fazi
izgradnje su olimpiska borilišta kao šlo su slaze za spust na Bijelašnici, bob
slaza na Trebeviču, skakaonica na Igmanu itd. To je sve o našem lijepom
gradu Sarajevu.
Fantastično
razpoloženje
l čclvri.tk. avgusta zbog
kise smo otišli neštokasnije na
trasu. Radili smo u opčini Le-
nart. Nakon početnog jutranjeg
mamurluka (»Dan tmuran — ja
mamuran* ) krenulo je »o-riik«.
udarnički. Brigada je bila fiinta-
slično laspolozena. kao nikada
do sada ovih dana. tako da je
ira>ko I.šola ozbiljno posumnjao.
da li smo trezni. Zarazan snuj se
Sirija s kraja na kraj kanala.
Največu senzaciju jutra presta-
vljalo je svečano (»do groba«)
izmirenje in pont)vo oformljenje
tria .) Udarnik«, po.što su se
megovi članovi sekreiarjca Beba-
lAMenče (novi nadimak nakon
utakmice — »livo smetalo«).
mlormator Diana i t'is Piple
prcthodnog dana »posvadjali«
zbog šoljicc kave.
Za vrime marande slavljenik
Piple je ozbiljno nastradao. naro-
čilo brada i nt)\ i brigadirski šorc.
Naš C aruga mu je paštetom
iziipija i bradu. a Piple je braneči
sc umaza i šorc. (Jvaj dt)gadaj
Piple jc popratija ričima '^>Asti
uosnc. ko če mi samo oprat šole«.
'Nakom toga je iz osvete izljubija
ti. umaza bradom »ala pa.štet«
Anilu i Doženu. onda je namaza
pr.MUom i tek nakon toga se opra
vodom iz našlila neke starice kraj
čije kuče .smo radili. Pri povratku
u naselje čekalo nas ugodno
izncnadienje — stiea je naš »le-
genda Kema« — glavni konku-
rent (mislim u pismi) Srdjena iz
»ORB DZFMAL BIJEDIC«!
mi
BRIGADIRJI
Marjane i Dioklecianova palača
Drugovi. cesto nas čujele kako
pivamo pismu: »Marjane, moj
.Marjane, ča ja bilo. bilo je«.
\ irujemo da večina od vas zna.
daje Marjan brdo nad Splitom,
posebno popularno kod Splitske
omladine. ka raj za zaljubljene.
Split, virujemo. svi znate i po
Dioklecianovoj palači.
Na prostranom području naše
jadranske obale, koji je naročilo
bogat graditeljskim naslijedjem.
Dioklecianova palača u Splitu
bez sumnjc je najpoznanije spo-
menik. Splitska se palača zaisia
može smatrati, u cjelini i u
delaljima. ključnim zdanjem kas-
norimske dvorske arhitekture.
Okolnosl. da je ta gradevina
bila i posljednja rezidencija Gaja
Aurelija Valerija Dioklecijana,
jednog od najpozjialijih upra-
vljača Rimskim carstvom. čini je
posebno značajnim spomenikom
anličke povijesti.
Scdamnaest stolječa postoja-
nja i ncprekidnog života oduzelo
joj je. doduše. mnoge prvobitne
dijelove. ali je zauzvrat obogatilo
njen prostor drugim arhitekton-
skim i umjctničkim ostvarenji-
ma. koja su se postepeno u njoj
nizala u dugom procesu rasla
grada od ranoga srednjeg vijeka
dt) nt)voga doba. Nastale su tako
brojnc gradevinc predromani-
čke. romaničke. gotičke. rene-
sansne i barokne arhitekture koje
zajedno s ostacima stare rimske
palače čine danas jedinstvenu
cjelinu jezgre grada Splita.
Diana
Na udarni dan
205 oilstotna norma
Pred nedavnim je občinska
delegacija v kateri so bili Lizika
Lacko — predsednica Občinske
zveze društev prijateljem mladi-
ne. Janko Voerincc— predsednik
OO ZZB NOB in Diana Bohak -
vodja centra za MD.A pri OK
ZSMS Ptuj obiskala pionir-
sko delovno brigado VANCEK
Š.ARH. ki dcFa v sklopu republi-
ške delovne akcije Brkini 82. PDB
Vanček Šarh je prva pionirska
brigada, ki je sestavljena iz pi-
onirjev občin Slovenske Bistrice
in Ptuj. Skupno jih je 47, od tega
Ptujčanov 23 in 34 iz Slovenske
Bistrice. Vsi .so osnovnošolci, na-
jveč je učencev iz sedmega in
osmega razreda, med njimi pa
tudi tisti, kiobiskujejo peti ali šesti
razred.
Nekaj med njimi jih je že so-
delovalo na lokalnih delovnih
akcijah, pa tudi v Brkinih in Beli
Brigadirji pri kopanju jarka za vodovod na Ptujski gori.
Foto: J. Hvaleč
Krajini. V prvo številko biltena so
med drugim zapisali:» . . . ker še
nimamo dovolj izkušenj in še ni-
smo dovolj zreli so z nami tudi
mentorji Darki>. Irena. Mirka in
Brigita. Ti nam pomagajo z vsemi
močmi in so naša začetna gonilna
sila pri delu v naselju. Seveda pa
to ne pomeni, da se tudi mi —
pionirji sami česar ne spomni-
mo . . .'■
Vsi brigadirji so nam ob obisku
zatrdili, da jim ni žal. ker.so prišli
\ brigado, navezali so že prija-
teljske stike in radi delajo na oe-
lovišču kjer jih krepi prijetno
tov„risko vzdušje. Najprej so bili
nad v asjo Podik kjer so pomagali
arlieologom pn izkopavanju sta-
rega utrjenega na.selja »Ajdovšči-
na«, ki so ga arheologi odkrili pred
desetimi leti. Doslej so izkopali že
veliko stare posode in drugih
predmetov.
Iz delovišča arheologov so se
mladi brigadirji prcbelili nied br-
kinske gozdove kjer pridno ko-
pljejo jame za nova drevesca.
Pogozdovanje je potrebno, ker je
pred leti hud mraz močno po-
škodoval tamkajšnje gozdove, ki
si še do danes niso opomogli, ve-
liko dreves pa je bilo potrebno
tudi odstraniti. Koso imeli udarni
dan so se še posebej izkazali in
dnevno normo izpolnili kar z 205
ttdstiuki.
\ Ncm ^taršem. dedkom in ba-
bicam sporočajo, da so vsi zdravi,
da >c prijetno p«.)čutijo \ družbi
v rstnikov in da sc bodo vrnili do-
nn>v v ncdclji>. 29. avgusta.
mš
ZMOASLOVEIUSKE GORICE
Pred slovesom
brigadirjev
Le še dva dni in okrog 5.000 mladih udeležencev letošnjih republiških
in zveznih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji bo zaključilo z delom. Na
svoje domove se bodo vrnili močnejši in preizkušeni za nova spoznanja in
naloge. Dokazali so da znajo veliko več, kot smo od njih pričakovali. Vse
zastavljene norme bodo dosežene, tako na delovišču, kot na področju
interesnih dejavnosti.
Tudi na ZMDA Slovenske gorice, kjer se je v treh izmenah zvrstilo
prek 500 brigadirjev iz 14 občinskih konferenc Slovenije in ostalih
bratskih republik ter brigada Rdečega križa, so brigadirji presegli vsa
pričakovanja.
Preteklo soboto so izvedli zadnji obrambni dan, ki je zaradi dežja bil
nekoliko okrnjen. V nedeljo dopoldne pa so nadaljevali s snemanjem
filma o akciji, ki bo trajen dokument za poznejše rodove. V ponedeljek
so z nekaterimi krožki že zaključili. V torek so se še zadnjič izkazali na
udarnem dnevu. Včerajšnjo popoldan so preživeli na športnih objektih,
danes in jutri pa se pripravljajo še na zadnje seje komisij in skupščine ak-
cije. Z akcije se bodo poslovili v soboto popoldne. Slovesnost ob
zaključku ZMDA Slovenske gorice 82 pa bo v soboto ob 10. uri v naselju
v Dornavi. Vsem brigadirjem velja brigadirski Z — D — R — A—V —
O ! in na svidenje na ZMDA Slovenske gorice 83. ^ Ozmec
Pesem Je bila vedno z brigadirji, tudi sedaj ob slovesu.
Vlado Šerc, snemalec RTV LJubUana snema film o akc^i.
Pri napornem delu se je treba v poletni vročini tudi odžejati.
Foto: M. Ozmec
UDARNI DAN
Kaj pa je sedaj spet to. so sc
vprašali tisti, ki so prvič v brigadi,
medtem ko je glavni traser pri
večernem zboru povedal kakšno
normo jc treba doseči naslednji
dan na delovišču. Bila je visoka,
toda ne tako visoka, da jc nc bi
mogli doseči. Običajno imajo
brigade pred udarnim dnevom
konferenco, mi lega nismo storili,
poudarili smo, da je to dan, kojc
treba zgrabili /a delo z vsemi
močmi.
Dan se je končal. Nobene vro-
čine, precej hladno, pravo vreme
za udarni dan, kol smo si lahko
samo želeli. Delali smo na gozd-
nem kolovozu, trda zbita zemlja,
do trideset centimetrov korenine,
toda spet ne tako težko, kot je bilo
/a prvi Udarni dan. Na trasi nas je
bilo bolj malo. Bolezen je v nase-
lju pustila več brigadirjev. Začeli
smo z veliko vnemo, pokazali
druiiim in predv.sem sebi kaj zmo-
remo. Kramp in lopata v trdi zem-
lji sta pela pesem upora, toda ni-
smo jima dali miru. Vseskozi sta
morala garati. Preznojila sia se in
segrela tako, da bi na njima lahko
spckli jajce.
Včasih je naša dejanja žalil .še
urobcn dež, ki je pricurljal na
naša gola telesa. Začel nas jc mu-
čiti glad. F^ojačane malice ni bilo
od nikoder, nam pa so mlinski
kamni tolkli v prazno. Nerazločne
snovi so potovale po želodcu in
odmev se je odbijal od vseh nje-
govih sten, šumi pa so se nato
nanašali  na  pajčevinaste mreže.
Koliko smeha pri malici. Jane je
bil fora malice. Ob njegov iji
smešnicali in smešnicah drugih
smo se prijeli za trebuhe ali pa
kam drugam, odvisno kaj je kdo
kje imel pri sebi in cepali od sme-
ha. Malica je bila v trenutku nao-
koli in spet v kanal in pesem
kramp, lopata. Po malici zopet
novi metri kanala, novi kubiki,
novi žulji in znoj vsakdanji in
spivnaiije  kako je  mali  narava
kruta do nas, ko nam povzroča
bolečine. Dan na trasi se bliža kra-
ju, še klic Peiija. da poberemo
oiodje in že smo utrujeni, umazani
in lačni posedli po sedežih avtobu-
sa. Večina jih je zaspala, nekateri
smo poskušali malo zapeli. Ne bi
se moglo reči, da je bila to pesem
zma.iioslav ja.
Hila JC pesem, čisio navadna pe-
sem, amp^ik hila jc. Postali smo
iklai ni.
Itzor
Malim ,jc  pt>metla  pajčevino  i/   naših /ilodcev.
Foi(i: \\. ()/mei-
TEDNIK - 26. avgust 1982
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
KARTING ZA REPUBLIŠKO PRVENSTVO
Zanimive vožnje
v Hajdošah !
Irena Lavrič z lovorjevim vencem
— premagala je moško konku-
renco, čeprav fantje sploh niso
slabi tekmovalci. To potrjuje nje-
no znanje in odlično pripravljen
kart, kar je gotovo zasluga očeta
(levo), še pred nedavnim odličnega
kartista
AMD Ptuj je v nedeljo popol-
dan na kartodromu v Hajdošah v
okviru prireditev ob občinskem
prazniku izvedlo četrto dirko v
letošnjem republiškem*i-)rvenstvu
kartistov. Nastopilo je 55 tekmo-
valk in tekinovalcev iz desetih
"društev.
*V uvodu prireditve, ki si jo je
ogledalo blizu 3000 gledalcev, so
tekmovalci, organizatorji in gle-
dalci počastili spomin na Viktorja
Krajnca. dolgoletnega predse-
dnika AMD Ptuj. člana zveznih
komisij v moto športu ter akti-
vnega družbenopolitičnega de-
lavca. Po predstavitvi tekmoval-
cev je dirko \^ imenu pokrovitelja
otvoril predsednik skupnega de-
lavskega sveta DO Agis Marko
Potočnik. Startno zastavico je
predal šestletni Danieli Cartl. kijo
je po častnem krogu s svojim
kartom predala starterju Milanu
Slani.
Gledalci .so spremljali devet
voženj v štirih kategorijah in vse
končne odločitve, čeprav je bilo
nekaj voženj že dopoldan. Med
inladimi karlisti je zmagal Sandi
Čeligo iz Pirana, v kategoriji do 90
kubičnih centimetrov (nacionalni
razred) pa Sandi Jakopič z Bleda.
Zmago v kategoriji do 100 ccm si
je po zanirnivih obračunih pribo-
rila Irena Lavrič iz Most. dirko v
najmočnej.šem razredu. do
125 ccm z menjalnikom, pa je
dobil Slavko Dekleva iz Nove
Gorice. Tekmovalci in tekmoval-
ka so vozili zelo borbeno in ostro
tako da z izjemo Jakopiča v naci-
onalnem razredu nihče ni dobil
\ seh treh voženj, vrh pa so skrojili
tudi odstopi in obračanja na pro-
gi. Z izjemo poškodbe (lažje)
Helene Ločnikar iz Most v kate-
goriji do 125 ccm. ni bilo vzrokov
za posredovanje zdravstvene
službe. Gledalci so gotovo prišli
na svoj račun.
Od domačih tekmovalcev, na-
stopili so štirje, se je najbolje
uvrstil Albin Koslanjevec. kije bil
v kategoriji 100 ccm za člane v
prvi vožnji .sedmi.
Po lekinovanju je bila na kar-
todromu zabava s srečolovom,
izkupiček pa so namenili za nada-
Ijni razvoj kartinga v Ptuju.
Tekst in foto:
1. kotar
Vožnje so bile zelo ostre, zlasti ko je šlo za najboljša mesta.
Danijela Cartl pred vožnjo proti startu, kjer je zastavico predala Milanu
Slani.
Priprava na start v kategoriji do 125 ccm. V sredini je s številko 9 kasnejši
zmagovalec Dekleva.
ZAČETEK TEKMOVANJA
V NOGOMETU
V nedeljo bodo na sporedu
prva srečanja v republiških ob-
močnih nogometnih ligah v tek-
movalni sezoni 1982/83. Znano
je. da bosta v vzhodni območni
(drugi republiški) ligi nastopali
tudi članski selekciji nogometnih
klubov Drava in Aluminij. V
prvem kolu bodo igralci obeh
klubov gostovali. Aluminij bo
gostoval pri Proletarcu. Drava pa
se bo pomerila z Brežicami.
Moštvo Aluminija je s pripra-
vami pričelo ob koncu julija, pri
Dravi pa veliko kasneje, pravza-
prav šele v začetku prejšnjega
tedna. Vendar se tako eni kot
drugi s tekmovalnimi cilji v novi
sezoni ne obremenjujejo. Zakaj?
Zato. ker so oboji vrste zelo
pomladili, pri Dravi celo veliko
bolj kot pri Aluminiju. Drava bo
praktično nastopala z mladinsko
vrsto, pri Aluminiju pa je igral-
cev kar za celo postavo mlajših
od 21 let. Tako posebnih uspe-
hov zlasti od moštva Drave ni
realno pričakovati.
Pri obeh klubih pa .so si v
ospredje postavili zelo pomemb-
ni nalogi. To je utrditev organi-
zacijskega in strokovnega dela.
kar je osno\ni pogoj za kasnejšo
ustrezno kvaliteto tekmovalnega
nogometa na tem območju. Pri
.Aluminiju so to že opravili, v NK
Drava pa začeli z včerajšnjim
občnim zborom.
V nedeljo torej obe enajsterici
gostujeta. V drugem kolu. na
sporedu bo v nedeljo. 5. septem-
bra, pa bo v Ptuju tradicionalni
lokalni derbi. Na stadionu Drava
se bosta namreč pomerila Drava
in Aluminij.
1. kotar
V nedeljo znova za prvenstvene točke
(foto 1. kotar)
PTUJSKI ŠAHISTI PRED NASTOPOM V DRUGI
ZVEZNI ŠAHOVSKI LIGI
Ptujski šahisti bodo od 30. avgusta do 12.sep-
tembra nastopili na tekmovanju druge zvezne
Šahovske lige — zahodna skupina, ki bo v Me-
duUnu pri Puli. Na tekmovanju sestavlja posa-
mezno ekipo šest članov, dve članici in dva mla-
dinca in ustrezno število rezervnih igralcev.
Moštvo šahovskega društva ,,M1P" Ptuj ima
odgovorno nalogo, da po lanskoletnem uspe-
šnem nastopu na navedenem tekmovanju, ko je
osvojilo peto mesto, tudi letos doseže podoben
rezuhat. To pa ne bo lahko, kajti večina ekip se
je igralsko okrepila. Na tekmovanju bodo na-
stopile na.slednje ekipe: ,,Monting" Zagreb,
2Sk Maribor, T§K Tuzla, PTT Zagreb,
.,MIP" Ptuj, ,,Murka" Lesce, ,,Iskra" Lju-
bljana, ,,Nikica Pavlic" Banjaluka, ,,Celik"
Zenica, ,,Rudar" Pljevlja, ,,Borovo" Borovo
in ,,Kovinar" Maribor.
Ptujsko moštvo js za tekmovanje solidno pri-
pravljeno. Nekateri mlajši člani društva, ki ak-
tivno sodelujejo na šahovskih tekmovanjih za
posameznike, so v letošnjem letu dosegli nekaj
odličnih rezulttov. Polajžer se je zelo dobro
uvrstil na mednarodnem šahovskem turnirju v
Obervvorthu (Avstrija), Brglez je osvojil tretje
mesto na mladinskem prvenstvu SR Slovenije,
Bezjak je osvojil naslov republiškega prvaka
med pionirji in se je solidno uvrstil na državnem
pionirskem šahovskem prvenstvu, Vaupotičeva
pa je osvojila peto mesto na ženskem prvenstvu
SR Slovenije. Ce bodo Pavlinova, ki je v leto-
šnjem letu zaradi obveznosti v šoli, malo nasto-
pala in veterani Podkrajšek, Bohak in Majce-
novič, ki nastopajo le ne ekipnih tekmovanjih,
uspeli v pravem trenutku doseči običajno tek-
movalno formo in če bodo ostali člani ekipe
(Seruga, Klemenčič, Steiner, Pešec, Peruš in
Golčeva) dosegli normalne tekmovalne do-
sežke, lahko pričakujemo, da se bo ekipa
Šahovskega društva ,,MIP" Ptuj solidno uvr-
stila.
Nastop na tekmovanju, kjer v posameznih
ekipah igra večje število šahovskih velemojstrov
in mednarodnih mojstrov, ki so večinoma pro-
fesionalci, je za ekipo, ki jo sestavljajo igralci,
ki se s šahom bavijo zgolj ljubiteljsko, vedno
posebna draž, borbenost in homogenost ter do-
bra kombinacija mladosti in izkušenj. To pa je
bila vedno odlika ptujskih šahistov, ki so vse
svoje izredne uspehe na ekipnih tekmovanjih v
zadnjih letih dosegli prav zaradi teh lastnosti.
Upamo, da bo tako tudi letos.
-bj-
Republiško prvenstvo
v akrobatskem letenju
v Postojni JC bilo šesto repu-
bliško prvenstvo motornih pilo-
tov v aKrohatskem letenju. Med
piloti AK Ptuj sta najboljši
uvrstitvi dosegla Krepfl in Koia-
rič s šestim oziroma sedmim
mestom.
1. k.
Sešerkova druga
v Kočevju
v Kočevju je bilo 34. posamič-
no republiško atletsko prvenstvo.
Nastopilo je tudi nekaj tekmo-
valk in telcmovalcev ptujskega
atletskega kluba. Najboljšo uvr-
stitev JC dosegla Marija Šešerko,
ki je \ skoku y daljino osvojila
drugo mesto. Šesti mesti pa sta
os\ojila Majda Belšak in Franc
Zupanič. Belšakova v teku na
15()0m. Zupanič pa v teku na
3000 metrov z ovirami.
1. k.
Turnir V Majšperku
člani OO ZSMS Ptujska gora
bodo v nedeljo na igrišču v
Majšperku izvedli turnir v ma-
lem nogometu. Za najboljše
ekipe so^pripravili pokale, prija-
ve pa hoao sprejemali do 8. ure.
ko se bo turnir ludi pričel.
l.k.
PETI TURNIR BRATSKIH OBCIN V ROKOMETU
PODRAVKATUDI
LETOS PREMOČNA
Člani RK Drava so v soboto izvedli peti turnir bratskih občin v
rokometu za prehodni pokal praznika občine Ptuj. Za letošnji turnir se je
prijavilo šest ženskih ekip, udeležili pa so se ga štiri. To so bile Podravka iz
Koprivnice, VIS iz Varaždina, Metalac iz NedeliSča in Drava. Glede na
število ekip in slabo vreme so se predstavniki ekip in vodstvo turnirja
dogovorili, da bodo vsa srečanja dopoldan in je tako odpadel popoklanski
Na otvoritvi v Mladiki sta igralke in goste pozdravila Albin Pišek in Danilo
Koletnik
del. V predtekmovanju sta bili dve srečanji. Na igrišču v vojašnici Dušan
Kveder je Podravka zanesljivo premagala mlado vrsto Metalca s 33:2, na
stadionu Drava pa so domačinke z 11:4 premagale VIS.
Najboljša strelka Matišičeva pred domačo vratarko Tai^jo Farič
Odločitvi za prvo oziroma tretje mesto sta bili na stadionu Drava.
Tretje mesto in pokal pokrovitelja, občinskega sveta Zveze sindikatov, je
osvojila ekipa VIS, ki je z 10:6 premagala Metalac. V srečanju za prvo
mesto in zmago na turnirju pa sta se pomerili lanski zmagovalec Podravka
in domača Drava, ki je bila lani druga. V prvi polovici prvega polčasa so
Kmetčeva dosega enega izmed zadetkov za domačo eldpo
Dravašice prikazale odlično igro in je bil rezultat izenačen. Nato pa je {
prišla do izraza izkušenost in s kombinatorno ter hitro igro se je Podravka j
odlepila in zmagala z 20:9. Prvo mesto in s tem prehodni pokal ter posebni j
pokal TGA Boris Kidrič je tako osvojila Podravka, drugo mesto in pokal i
ZTKO pa domača Drava. Najboljša strelka je bila Matišičeva (Podravka) s \
15 zadetki, pokal za korektno in igro brez opominov pa je prejela ekipa ;
Metalca, vse ekipe pa tudi spominska darila IS SO Ptuj. L kotar !
fotografije: B. Rode i
i
DTV Partizan Grajena vabi
DTV Partizan Grajena prireja v nedeljo, — 29. avgusta 1982 \
popularno in tradicionalno trimsko akcijo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO 1
TELO. j
Pripravljeni bosta dve progi: I
— Grajena—Krčevina—Mestni vrh—Ptuj—Grajena, v dolžini okrog \
30 kilometrov in
— Grajena—Mestni vrh—Ptuj—Grajena v dolžini 12 kilometrov.
Za udeležbo na trimu nameravajo nagraditi s praktičnimi nagradarni
najmlajšega in najstarejšega udeleženca, prav tako tudi najštevilnejšo;
družino.
Ce bo vreme slabo, bo trim akcija 5. septembra.
Vabi vas DTV Partizan Grajena.
Hitrostna mokra vaja
v nedeljo, 15. avgusta so člani gasilskega društva Spuhlja organizirali:
in izvedli v gramoznici hitrostno mokro vajo, ki je bila tekmovalnega i
značaja. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip iz okoliških krajev. Tek-1
movanje je bilo kljub precejšnji vročini dokaj pestro, okopali pa so se tu- i
di trije tekmovalci. \
Po končani vaji so se preselili pred poslopje GD Spuhlja, kjer je bila j
razglasitev rezultatov. V skupini A je zmagala ekipa Hajdoš pred ekipa-!
ma Bukovec in Stojncev, sledile so še ekipe Podvinci IGD Agis in Sobe-j
tinci. V skupini B pa je tekmovala le ekipa Pacinje. Prve tri ekipe so pre- i
jele pokale, ostale pa diplome. Po končani razglasitvi rezultatov je sledila ^
zabava. Jože Voglar 1
12 - ZA RAZVEDRILO
26. avgust 1982 - XEDNIK
TEDNIK
- 26. avgust 1982
OGLASI IN OBJAVE ~ 13
Razjarjena Bistrica pokazala zobe
Prebivalci občinskega središča Slovenska Bistrica
so bili pretekli teden, predvsem še v torek. 17. av-
gusta popoldne priča spoznanju, da potok Bistrica,
Ki ob epcm vremenu sicer krasi občinsko sredi.šče,
kljub njegovi regulaciji še vedno lahko pokaže zobe.
Res je tega dne v občinskem središču močneje de-
ževalo, vendar ni kazalo na kaj hujšega.
Po zadnjih ugotovitvah seje tega diie nad Poho-
rjem utrgal omak in vodna ujma se je zbrana
predvsem v potoku Bistrica, zgrnila nad prebivalce
občinskega središča, ki na tak »mokri obisk« niso
bili pripravljeni. Predvsem tisti ob bregovih Bistrice
so kmalu spoznali, da jim grozi ena malošt<;vilnih
vodnih nevarnosti, potem ko so potok Bistrica skozi
občinsko središče uspešno regulirali. Tako .so na-
jprej popustile korenine nekaterih debelih dreves, za
"tem pa se slabše grajeni objekti ob potoku. Tako je^
voda uničila umetno zajezitev pri mestnem parku.^
nato paje podrla še manjši most v samem občinskem
središču. Izruvano drevje, deske mostu in druga
navlaka so se zagozdili pri mostu v neposredni bli-
žini delovne organizacije ELEKTRO Slovenska
Bistrica in vodaje hitro prestopila bregove, zalila je
ceste in parke na tem delu mesta in vdrla v kletne
prostore stanovanjskih hiš v spodnjem delu občin-
skega središča. Največ škode na je naredila prav v
objektu DES Ljubljana TOZD" ELEKTr6 SIo-
vehska Bistrica. Naj'težje pa so pobesnelo Bistrico
občutili prebivalci Kolodvorske ulice.
Prav gotovo bi bila materialna škoda veliko večja,
če se v akciji reševanja družbenega premoženja ne bi
izkazala mnoga gasilska društva občine Sloven'^ka
Bistrica ter čtlini zavoda za gasilsko in reševalno
službo iz Maribora. Pri reševanju družbenega in
zasebnega premoženja .so se iskazali tudi oBčani.
Seveda pa jc bilo med njimi ludi nekai takšnih, ki so
dogodkom stali ob strani, čeprav bi lahko za h'trejše
t)dpravljanje vzrokov elementarne nezgode, >:orili
veliko več.
Viktor Horvat
OD 26. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA V PTUJU
»PULAPO PULI 82" i
v okviru Ptujskih kulturnih srečanj bo letos že
drugič zapored! v času od 26. avgusta do 3. sep-
temnra. potekala prireditev .>Pula po Puli 82«. kjjo
organizirata Mestni kino in filmsko gledališče. Za-
racli organizacijskih težav so bili lansko leto prika-
zani le"stirje filmi, letos pa bo predstavljenih devet
filmov iz najno\ejše jugoslovanske filmske proiz-
vodnje, ki so bili predvajani na 29. festivalu jugo-
slovanskega igranega filma v Puli. Predvajani"oodo
vsi filmi. Ki so prejeli najrazličnejše nagrade (za
režijo, igralske stvaritve, scenarij, kamero, glasbo,
scenografijo itd.).
Čeprav "je znano, da .se nagrade iz leta v leto v
puljski areni podeljujejo po nekakšnem republi-
škem •>ključu<'. pa je treba reči. da predstavljajo
izbran i film i (razen morda par izjem) kakovostni vrh
letošnje domače filmske proizvodnje. Ta ni bila
majhna, saj predsta\ Ija 30 posnetih filmov v izredno
zaostrenihgospodarskih razmerah, svojevrsten re-
kord, v tej visoki številki pa se ne zrcalijo dejanske
razmere v jugoslovanski kinomatografiji. vse preveč
je bilo še del. ki nimajo nič skupnega s pošteno
filmsko izpovedjo. Prav zanimivo ni bilo zato spo-
znati menanizme. ki so omogočali uresničitev
filmskih projektov, pri katerih je nilo že iz scenarija
razvidno, da se nanajajo na spodnji meji cenene
zabave in dobrega okusa.
Razveseljivo je dejstvo, da so seposamezni avtorji
lotevalo najrazličnejših, pri nas se skoraj neobde-
lanih tem. 1 ako si bodo obiskovalci »Pula po Puli
82« lahkoogicdaliprv ijugoslovanski film katastrofe
(Variola veraj. film s socuibno tematiko (Živeli kot
vsi ljudje. Direkten prenos); filma, ki govorila o
življenjskih razmerah med (>bcma vijjnama (Ma-
ratonci tečejo častni krog. Savamala). filma Zajec s
petimi nogami in Vonj po kutinah sta sicer posta-
vljena v čas NOB. vendar v ospredju ni akcija. Zlasti
pri slednjem gre za subtilni (nežen, tankočuten)
prikaz atmosfere in odnosov med ljudmi v teh težkih
časih. Dva filma pa sta narejena po znanih literarnih
predlogah (Kiklop. Smrt gospoda Galuže).
Žal C tem izboru ni nobenega slovenskega filma.
čcpra\ smojih letos posneli kar pet. Razlog za lo ie
težko razumljiva odločitev producenta Vibafilm.ki
meni. da bi s predvajanjem filmov Raz.sejjena oseba
in Pustola bile ogrožene slovesne premiere obeh
filmov.
Še spored prireditve PULA PO PULI 82;
četrtek. 26. avgusta Variola vera
petek. 27. avgusta Maratonci tečejo častni krog
sobota. 28. avgusta Savamala
nedelja. 29. avgusta Zajec s petimi nogami
poncdeliek. 30. avgusta Vonj po kutinah
torek. 31. avgusta Kiklop
sreda. 1. septembra Stnrt gospoda Goluže
četrtek. 2. septembra Živeli kot vsi ljudje
petek. 3. septembra Direkten prenos. -j
Predsednik Turistične zveze Ptuj, Anton Purg in predsednik sveta KS
Destrnik Franc Simeonov izročata pismeno priznanje Elizabeti Haupt-
man.
Mo^ki vokalni kvintet ljudskih pevcev iz Korene ob nastopu na drugem
kmečkem prazniku na Destrniku.
Zsnimivo in veselo na Destrniku
Kolovrati dcstcmiških predic, so minulo
nedeljo ponovno zapeli svojo, že skoraj
pozabljeno pesem. Zgubane. utrujene roke
nekdanjih predic. so se tresoč lotile lanenega
prediva. tipaje izvabile nekaj nitk in jih nato
zvile v eno samo nit. Ob petju predic, ga je
vrteče se vreteno »nabiralo« meter za me-
trom. Seveda, bi prediva ne bilo, če bi lerilje
poprej ne stric lanenega stebelca v posebni
leseni pripravi, trlici, podobni velikim škar-
jam.
Teritev le bila vedno neke vrste domači
praznik. Nekoč, še v prejšnjem stoletju, si je
kmečko gospodinjstvo le z lanom priskrbelo
vsakdanje oblačilo. Veliki skladi hodnega
platna iz katerega so nekoč izdelovali ne le
rjuhe, marveč krojili tudi spodnje perilo pa
moške hlače in tudi srajce, so bili ponos vsake
kmečke gospodinje. Teritev in za njo se preja,
sta bili v glavnem ženski opravili. Terice, da
bi jih vrag ... te imajo .še posebne lastnosti, so
razposajene, nagajive, jezikave ter vedno
žejne in lačne. So .sod brez dna! Ni jih mogoče
nc nasititi ali odžejati in tudi nobeno moško
bitje ni pred njimi varno. Vsakega mimoido-
čega ,so lotijo, ga primerno »ojezikajo« in še
namažejo s sajami, daje v posmeh celi vasi.
Fo končanem delu, so si terice obvezno
pripravile domačo zabavo, ki le trajala pozno
v noč. večkrat celo do zore. Od zvolih doma-
če harmonike so zapele nato na s fanti tudi
zaplesale: štajcriš pa »ketn polico« in še staro
polko, mogoče tucii mazurko.
Ali sc mar vračamo v preteklost? Ne, to je
le prikaz nekdanjih kmečkih opravil, šeg in
navad v okviru Kmečkega praznika, ki ga je
letos, že drugič zanored, pripravilo Turistično
društvo Destrnik. Želeli so prikazati še tkanje
hodnega platna, vendar statve, ki so jih le s
težavo našli, niso bile v uporabnem stanju;
časa pa premalo, da bi jih popravili. Zato pa
je družina Rojko (oče in sinoval iz Jiršovec
prikazala, kako je moč iz tanke lanene nitke
splesti najprej špago. nato »štrik« in nato še
voze. Ves ta zanimiv prikaz nekdanjih kme-
čkih opravil, .so z vmesnim petjem ljudskih
pesmi, popestrili člani imenitnega Moškega
vokalnega kvinteta iz Korene, ki jih tudi
poslušalt'i našega radia prav dobro poznajo.
Sklepni del prireditve je organizator name-
nil posebni Komisiji za ocenjevanje urejenosti
okolja, ki deluje pri Turističnem društvu
Destrnik. V njenem imenu je poročal pred-
sednik Občinske turistične zveze Ptuj. Tone
Purg. V času svojega obstoja, toje od letošnje-
ga lanuarja dalje, je petčlanska komisija
večkrat obiskala vasi. na.selja m zaselke
destrniške krajevne skupnosti in pri tem
ocenjevala urejenost okolja kot celoto in
urejenost posameznih domačij. Menila je. da
si za svojo prizadevnost zaslužijo pismeno
priznanje naslednji: Janez Žampa in Jože
Zelenik iz Levanjc. Elizabeta Hauptman in
Marija Simonič iz Vintarovec.. Alojzija
Hauptman iz Destmika, Julijana Černežl iz
Janezovec, Viktor Muršec iz Doliča ter
Gasilsko društvo in Krajevna skupnost Destr-
nik.
Sledil je veseli del v katerem ga je »vredi
rezala« Prleška Micika. Ni in ni se mogla
dovolj načuditi. da .se uradno vas imenuje
Destrnik. da tudi pi.šejo vsi tako, izgovarjajo
pa . . . . ; . Verban! Sicer pa je bila »puna se
drugih štosov«. kijih tukaj ne gre ponavljati,
ker nismo uradno registriran časopis za
humor. Miciko je-treba videti in slišati!
Glede na to, da so bili obiskovalci v celoti
zadovoljni s prikazanim prograrnom, veselim
delom ter z domačimi jestvinami in vinom je
treba reči. da se je Turističnemu društvu
Destrnik organizacija II. kmečkega praznika
v celoti posrečila.
Besedilo in foto I. C.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SO PTUJ
Ponovno se bodo odprla šolska vrata
Počitniški dnevi .se počasi iztekajo. Treba
bo razmisliti kaj vse otrok rabi za šolo. Knjige
in zvezke so starši že kupili. Sedaj bo treba
nabaviti šc primerno obleko in obutev, saj so
stare hlače prekratke, čevlji pretesni.
Ob vsakodnevnih skrbeh pa mnogi starši
pozabljajo na najpomembnejše, kako zagoto-
viti otroku varno pot v .šolo.
Velika večina otrok hodi v šolo peš, nekate-^
ri pa sc vozijo z avtobusi ali s kolesi. Ko začne
otrok hoditi v šolo, se njegovo življenje
bistveno spremeni. Brezskrbno igranje zame-
njajo šolske skrbi. Najtežavnejša paje gotovo
otrokviva pot v šolo in domov, saj ga na poti
čakajo številne in čestokrat zelo nevarne
prometne okoliščine. Zaradi vseh teh predvi-
denih in nepredvidenih nevarnosti na poti v
šolo in iz nje. je treba otroka pravočasno in
temeljito pripraviti, da se bo znal sam varova^
ti. in da ne no povzročal težav in nevarnosti
drugim udeležencem v prometu.
Starši so otrokovi prvi in najbolj naravni
vzgojitelji in učitelji. Na življenje v prometu
morajo pričeti pripravljati otroka že zelo
zgodaj. Vsak trenutek je treba izkoristiti in
dT)polnje\ ati otrokove predstave o prometu.
Otrok zelo dobro opazuje in nenehno sprašu-
je zakaj? Na vsako vprašanje želi odgovor.
Igraje in nevsiljivo bo pričel razumevati tudi
prometne zakonitosti. Otrok si z različnimi
prometnimi igračami sicer ustvari svojo
podobo o prometu. Zal paje ta navadno daleč
od resničnosti. Le če bomo otroka vodili na
sprehode izlete in ga srečevali z resničnim
prometom, se bo nanj nolaggma navadil in ga
pričenjal obvladovati. Ne smemo pa pozabiti,
da bo otrok posnemal sleherno ravnanje
staršev. Mati otroku govori, daje potrebno
cesto prečkati na prehodu za pešce. Vendar,
če bo le enkrat prekršila prometno pravilo, si
bo otrok to veliko bolj zapomnil kot vse njene
nasvete. Ob prvi priložnosti bo namesto
prehoda za pešce ubral nevarno bližnjico.
Zato je zelo pomembno, da se starši v prome-
tu vedejo vedno tako. kot zahteva prometna
morala in humanost v odnosih med ljudmi.
Prav je, da starši otroku že pred vstopom v
šolo izberejo najvarnejšo pot v .šolo in ga z njo
dodobra seznanijo. Najvarnejša pot ni vedno
najkrajša pot. Če je le mogoče, se izognemo
nevarnim prehodom čez zelo prometne ceste.
Otrok mora pot, ki smo jo izbrali dobro
obvladati. Na poti v šolo in nazaj do doma
prežijo na otroka, razen prometnih, še druge
nevarnosti. Ustavi se ob gradbišču, igri.šču.
jezu. ribniku. Vse hoče videti in preizkusiti.
Tudi o teh možnih nevarnostih ,so dolžni starši
otroka poučiti.
Staršem je v veliko j)omoč pri njihovih
vzgojnih prizadevanjih, ce v šoli skrbijo, da bi
njihovi varovanci nrišli varno do doma,
Najmlaj.še šolarje oskrbijo z rumenimi rutica-
mi, da so bolj opazni na prometnih površinah.
Učitelji praktično seznanijo učence z najvar-
nejšimi prehodj na njihovi poti do doma. Šola
oskrbi tudi pionirsko prometno službo. S
pomočjo postaje milice in narodne za.ščite iz
krajevne skupnosti nadzirajo prehode za
pešce, kijih uporabljajo učenci na poti v šolo
in domov.
Vsako leto že pred pričetkom pouka napra-
vijo načrt prometne vzgoje in preventivnih
dejavnosti predstavniki šole, postaje milice,
narodne zaščite iz krajevne skupnosti in sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S
tem načrtom .seznanijo starše, učence in
učitelje. Na učiteljskih konferencah in na
zborih staršev ugotavljajo njegovo realizacijo
in ga tudi dopolnjujejo.
Starši in šola, ki pripravljata otroke za
življenje, jih morata najprej naučiti tudi kako
naj si ga ohranijo.
6. GOBARSKI PRAZNIK V ZAMENCIH
Ni vse užitno
Žamenci v Slovenskih goricah
.so v nedejo, 22. avgusta minili v
znamenju gobarskega praznika.
Ves dan je bilo luštno na ta
račun, ("lani prostovoljnega ga-
silskega društva so namreč pri-
Kravifi že .šesti tradicionalni go-
arski praznik, ki je tudi tokrat
uspel — vsaj po mnenju obisko-
valcev.
Začelo .se je že pred pelo
zjutraj, ko je glas sirene zbudil
vaščane in jih povabil v gozd po
gobe. V Zamencih .se jih je zbralo
prek 20. zatrjuje eden od organi-
zatorjev. I rane Zagoršek. Prišli
.so tudi iz okoliških vasi, oprem-
ljeni s košarami in noži. kot se to
spodobi za gobarje. In .so imeli
kaj delati, saj .so se že ob pol
devetih vrnili v glavnem s polni-
mi košarami. Takoj zatem so v
tamkajšnjem gasilskem domu
začeli pripravljati razstavo gob.
Prinesli so jih z delom naravnega
okolja, torej s koščkom maha ali
igličliste zemlje. Razstavili so
oTšiog 80 vrst razjičnih gob (tudi
neužitnih), vseh skupaj paje bilo
na razstavi prek 1000. od jurčkov
do niušnic.
Razstavo gob so odprli popol-
dne, ko se jc pričela gonarsl^.a
zabava. Posebnost med speciaii-
tetami s katerimi so ponudili
goste, so bile prav gobje dobrote.
Tako so pripravili odlični gobji
golaž, pa ze vnaprej pripravljene
sampinjone v kisu in podobno.
S\ojo pa so prispevali tudi fantje
ansambla Mavrica, ki bodo na-
stopili tudi na ptujskem festivalu.
Sicer so domačini iz Zamene
in   okolice   ponosni   na   svoje
Gobe so bile razstavljene v naravnem okolju in marsikateremu obisko-
valcu so se ob pogledu na njih »svetile oči«
»gobje terene« zatrjuje Anton
Kovačec. Včasih kar malce po-
strani gledajo številne avtomobi-
le, ki^se predvsem ob koncu
tedna ustavljajo ob vznožju goz-
dov. Sicer pa. gobe .so naravna
dobrina in so pač last tistega, ki
jih prei pobere. Da ne pobere
Vsega kar vidi. pa bo verjetno
tudi držalo, sa^ je med gobami
tudi precej taksnih, ki lahko ob
zaužitju pomagajo na »oni svet«.
Na razstavi so vsako vrsto gob
posebej označili. Posebnost pa .so
Kili vsekakor šampinjoni. vzgo-
jeni v farmi Gosadovega koope-
ranta Jožeta Bombeka iz Dorna-
ve. M Ozmec
ČRNA KRONIKA
v tednu od 16. do vključno 23. avgusta so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali   le v treh laijih prometnih nesrečah. Tri \
osebe so utrpele laije poškodbe, na vozilih pa je za okrog 270.000 din ]
materialne škode.   Vzroki nesreč so bili tokrat; neprimerna hitrost, \
orehi t ra voinja in vinjenost. — om 1
PET HUJE IN DVA LAŽJE POŠKODOVANA   ;
Na magistralni cesti pri Podlehniku se je v soboto zjutraj ob 5,25 \
zgodila huda prometna nezgoda v  kateri je bilo pet ljudi težje |
poškodovanih, dva pa lažje. Anton Markež iz Ptuja je vozil iz smeri ^
Krapina proti Podlehniku. Njegov osebni avtomobil je prehiteval prav \
tako osebni avtomobil, ki ga je vozil Žarko Duranovič iz Zagreba. V ■>
trenutku prehitevanja je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom turški
državljan Nazif Sever in čelno trčil v avtomobil Duranoviča. Ob tem je \
Duraničevo vozilo odbilo v Markežev avtomobil. Oba voznika Duranovič 'i
in Sever sta bila hudo poškodovana, poleg njiju pa še Milojka Duranovič, ,
Zlatica Ivušičin, Galina Nikolajevič-Sanduljska, vse tri so bile sopotnice v ;
Duranovičevem avtomobilu. Lažje poškodovani pa sta bili Martina
Markež iz Ptuja in turška državljanka Sadi Sever. Materialne škode na
vozilih je za okoli 310.000 dinarjev. —u ;
V Kidričevem je tudi
prijetno
v letnem kopališču v Kidričevem letos niso preveč zadovoljni z ■
obiskom kopalcev, saj je med sezono vreme večkrat ponagajalo. Ob ;
lepem vremenu pa je bito kopalcev tudi do 3.0(X), predvsem ob nedeljah. ;
Sicer pa se je dnevno okopalo od 300 do 500 kopalcev od blizu in daleč.     S
V kopališču nudijo gostom razen prijetnega kopanja v senci borovcev j
tudi razvedrilo na športnih igriščih. Lahko se pomerijo v minigolfu, ;
lahko kegljajo ali se razvedrijo ob namiznem tenisu. Novost pa je i
vsekakor to, da si obiskovalci lahko tudi sami pripravijo malico ali kosilo
na žaru. lega je seveda treba prinesti s seboj, prav tako meso, za vse
ostalo pa je na kopališču v Kidričevem poskrbljeno. Med drugim tudi za ;
prijetno glasbo, ki jo vrtijo neprestano po zvočnikih. — OM :
Letos 11 udeležencev
slikarske kolonije
v okviru jubilejnih — X. KULTURNIH SRECANJ bo letos, 26. j
avgusta začela z delom tudi XIV. slikarska kolonija Poetovio-Ptuj, ki se jej
z Borla preselila v Podlehnik. Tam bo v Petrolovem motelu tega dne ob '
12. uri slavnostna otvoritev slikarske kolonije na kateri bo zbranim i
slikarjem spregovoril predsednik upravnega odbora dr. Vladimir Bračič.
Za letošnje srečanje so se prijavili Sonja VONČINA-Šegula in Štefan i
Potočnik iz Ljubljane, Hugo Hogner iz Laushuta — Bavarska, Ivo in.'
Larisa Cobal ter dr. Sergej Vrišer in Tošo Primožič iz Maribora, s ■
Koroške Jože Božič, iz Zagreba pa Viktor Goričan, Mladen Veža in |
Mladen Vukelič. \
Slovesna otvoritev razstave slikarskih del, ki so nastala ob lan- '
skoletnem srečanju pa bo v paviljonu Dušana Kvedra, 30. avgusta ob 17. '
uri. mš "
osehnu kronika
RODILE SO:
Danica Osterc. Videm 19 —
Moniko; Marija Lampret. Podlo-
že 50 — Srečka; Martina Kidrič.
Križeča vas n. h. — deklico;
Angela Levanič, Gregorčičev dr.
7 — Valerijo; Silva Drevenšek,
Budina 35 — deklico; Silva
Golob. Prešernova 22 — Petra;
Mirica Ivanuša, Središče, Sloven-
ska c. 46- — Jelko; Stanislava
Fajfar, Kidričevo 12 — dečka;
Milena Jesih. Sene.šci 17 —
dečka: Anica Murko. Mestni vrh
45 — deklico: Darija Baštevc, Zg.
Jablane 40 — Tino; Sonja Voda.
Mestni vrh 115 — Matjaža;
Milica Primožič. Brezovci 19 —
Majo: Terezija Mahorič, Gomila
I — dečka: Cvetlana Lavrič,
Ljubljana, Kristanova 4 — Aljo;
Majda Kolenko. Zamušani 52 —
.\lajo; Marija Mlinaric. Krai-
gherjeva 38 — Alenko; Silva
Turnšek. Zabovci 72/a — dečka;
Jovanka Rosic. Jenkova 1 —
Majo: Danica Krajnc, Lovrenc
na Dr. polju 85/b — Boruta:
Helena Zidarič. Pavlovci 17 —
I liso: Nada Šibila. Podlehnik 75
— deklico: Ana Mihajlovič. Dor-
nava 137 — deklico; Manica
Pucko. Ormož, dr. Hrovata 9 —
Slino:.
POROKE:
Marijan Vrbančič, Prvenci 6 in
Marica Zemljarič. Prvenci 17;
Darko Trafela. Mestni vrh 64 in
Jelka Krušič. Zagrebška 87;
Branko Lorbek. Starše 1 in
Marjarica Polajžer. Zg. Hajdina
38: Branislav Jeza. Stanečka vas
4 in Ar\d Horvat. Žetale 69; Kari
Vurcer. Trnovska vas 44/a in
Brigita Verlič. Trnovski vrh 21;
Marjan Benčič, Ul. heroja Lacka
8 in Slavka Čižič, Ul. heroja
Lacka 8; Anton Mlinaric, Polen-
šak 52 in Jelka Krajnc, Polenšak
52; Igor Solina, Markovci 31/b in
Tatjana Bulolen, Kariževa 1;
Jožef Gajser, Pečke 36 in Dragi-
ca Pušaver, Majšperk 55; Jakob
Klaneček, Sedlašek 89 in Zdenka
Gole. Sedlašek 89; Mirko Štuhec.
Rucmanci 4 in Kristina Keček.
G. Ključarovci 34; Marjan Jus.
Ptujska gora 2 in Danica Kojc.
Pekre. Ul. Jelenčičevih 79; Slav-
ko Volgeniul, Zg. Porčič 29 in
Ivanka Fuks, Biš 50.
UMRLI SO:
Terezija Kacjan, Slanošince
10. roj. 1904. umrla 15. avgusta
1982; Franc Majcenovič. Ziherlo-
va pl. 8. roj. 1898. umrl 13.
avgusta 1982; Ivana Vesenjak,
Na postajo 13, roj. 1906^ umrla
18. avgusta 1982; Anton Šmigoc.
Zg. Hajdina 105, roj. 1910, umrl
17. avgusta 1982: Franc Sitar. Zg.
Hajdina 58, roj. 1906, umrl 18.
avgusta 1982; Ana Brec, Mali
Okič 10, roj. 1929 umrla 17.
avgusta 1982: Anton Kovačec,
Hvaletinci 23, roj. 1919. umrl 19.
avgusta 1982; Terezija Kondrič.
Tibolci 39, roj. 1902. umrla 19.
avgusta 1982: Ana Ficijan, Sp.
Vdovlak 35. roj. 1912, umrla 17.
avgusta 1982.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK.
Uredništvo in uprava Radio-
Tednik, tefon (062 ) 771-261 in
771-226. Celotena naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino
610 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
CGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa pro-
izvodov.