DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 36 Trst - Gorica, 6. septembra 1957 Izhaja vsak petek Odstop tržaškega občin, odbora Krize niso izzvale politična, pač pa osebna nasprotovanja - Volitve pred vrati? ■Razprava o sprejemu ali odklonitvi odstopa upravnega odbora je zavzela vso torkovo sejo. Najprej je župan prečita! poziv prefekta Maociot-te na občinski svet, naj reši upravne naloge, ki ga še čakajo, predvsem proračun za leto 1957. Za tem so predlagali komunist! in soc. demokrati, naj občinski svet odobri dogovor med ACEGAT-om in sindikatom uslužbencev tega občinskega podjetja, toda do razpravljanja ni prišlo, ker se je župan uprl predlogu, ki pomeni za Ace-gat odnosno za občino 300 milijonov letno več stroškov, ne da bi se obenem o-dobri! proračun, ki mora dati občini sredstva iza kritje tega novega izdatka. Nato je misovec Morelli predlagal, naj občinski odbor in župan odtegnete, demi-sijo, ker ima občinski odbor za seboj .zadostno večino za uprayljanje, namreč s pomočjo misinov in monarhistov. Predlogu se je pridružil tudi monarhist -Arri-gone, toda župan je izjavni v imenu odbora, da vztraja na demisiji, in le, če bi bila demisija odbita z večino .glasov, bi demisijo umaknil. ‘Sledilo je več govornikov o predmetu. Svetovalec Stopper je v imenu demokristjanov izjavil, da Krščanska demokracija ne bo več .sodelovala, v nikaki kombinaciji, če bi občinska svet sprejel demi-■sije. Govorili so Gr.uber-Benco, Lonza (isoc. demokrat), Teiner (PSI) in drugi. Tako so končno vsi predstavniki strank, izvzemši demokrščane, misovce in monarhiste ter liberalce glasovali sprejem demisije. Med drugimi je govoril tudi občinski svetnik dr. Josip Agneletto kot predstavnik demokratičnih Slovencev. Glavne misli njegovega govora so: Slovenci vidijo v svobodno izvoljenem občinskem svetu edini organ, ki je poklican, da upravlja občino v interesu mesta, okolice in vsega prebivalstva. Gtoža-tuje, da. kriza upravnih organov skoro eno leto onemogoča normalno delovanje občinskega odbora in občinskih komisij v veliko škodo tržaških interesov. V današnjem občinskem svetu ne razpolaga. nobena stranka- z zadostno večino, zato je mogoče gajamčiti .upravo ig-_ voljenih upravnikov edinole s -koalicijo strank, -tako da upravni odbor razpolaga v občinskem svetu s stalno večino. Iz take koalicije so vnaprej izključene totalitarne -ekstremistične stranke. Zato mora biti taka koalicija sestavljena od strank sredine z v-ključenjem tako imenovane demokratične levice, od demokrščanov do 'Italijanske socialistične stranke, z 32 glasovi, .kajti hotelo se je izključiti- Slovence od take koalicije. Toda. vkljub temu so demokratični Slovenci pripravljeni podpirati tako koalicijo, če bi se osnovala. Toda demokrščani so s svojim odporom proti taki koaliciji in s formacijo enobarvnega obč. odbora so pognali soc. demokrate v ostro opozicijo. Tako je bil z glasovi mis-ovcev izvoljen samo demo-■krščanski občinski odbor, odvisen od milosti i.n nemilosti misovcev. To je privedlo do tega, da je bil odklonjen- občinski proračun, ker so se misovci pri glasovanju odstranili iz dvorane. To je povzročilo sedanji odstop, odbora in župana. iDa-nes je občinski svet postavljen pred izbiro: ali upravljati občino z demokratično izvoljenim občinskim svetom ali razpust občinskega sveta in prihod- komisarja. Demokratični Slovenci so načelno proti komisarju na občini in odločni zagovorniki .uprave z izvoljenimi zastopniki, toda upravni odibor tol se- moral naslanjati na stalno večino, drugače bi uprava e-ne stranke v nekaj mesecih zopet zapadla v krizo, v tretjo krizo naše občine. In taka "edina je mogoča samo od demokratičnih skupin, od demokrščanov do socialistov. Težko je po -tolikih ostrih o-sebnih napadih -sprijazniti se za sodelovanje, toda ni nemogoče. V politiki ni ni- Cenene obljube (Ni prav dolgo od .tega, ko je Hruščev s polnimi usti obljubljal, da bo ruski narod v treh ali štirih letih dosegel življenjsko raven Američanov. Medtem pa Rusi pridno razmišljajo o puhlih obljubah komunistične gospode y dolgih kačah pred sovjetskimi državnimi -trgovinami z živili in drugim potrošnim blagom. Tega seveda ne poroča tržaško »Delo«, pač pa sovjetski komunistični dnevnik št. 2, .»Izvestja«. Ta list je namreč pred nekaj dnevi objavil ves-t iz mesteca Ato-dulino v čalakovsikem okrožju in povedal, da dnevno stoji stalno pred trgovinami do 50 moških in ženskih kupcev. To se dogaja. —■ pravi list — tudi pred -trgovinami. kjer prodajajo petrolej za petrolejke. Celo v sami Moskvi razmere niso mnogo boljše. Po Aziji in Bližnjem vzhodu pa Sovjeti razmetavajo z .gospodarskimi podporami in, dobavami orožja. Od aprila, t. 1. dalje so samo toankrotni Albaniji dovolili Sovjeti -kreditov za 422 milijonov -rubljev, Mongolijo so »podprli« iz 200 milijoni rubljev, Indonezijo s 100 milijoni do-larev, Siriji pa so nakazali orožja za- 50, koli izrečena -zadnja beseda! Zato, vkljub izjavi predstavnika demokrščanov, verujem, da je mogoče sestaviti -tako demokratično večino za dobrobit 'Trsta in proti prihodu komisarja v občinsko palačo. 'V nadi, de. s svojim glasom pripomore k rešitvi sedanje krize in k sestavi u-pravnega odbora na širši demokratični podlagi le dr. 'Agneletto izjavil, da bo -glasoval za sprejem demisije. Tudi drugi -govorniki, izvzemši desnico in skrajno levico, posebno soc. demokrat Lonza je pozval demokrščane, da naj čim prej prično pogajanja ,za, sestavo občinskega odbora na širši demokratični podlagi. Demokrščani pa so potom župana Barto-lije. to rešitev že -odklonili, ako se ne -bi še premislili. .Pri glasovanju so se misovci glasovanja vzdržali in demisija je bila sprejeta ■z 28 prcuti 6 glasovom. Sirijo se že glasovi, da bo za komisarja občine imenovan bivši predsednik pokrajine, odv. Giovan--ni. Tanasco, -toda ta vest je zaenkrat pre-uranjena. _______________ Gomulka in Tito Kakor so v Beogradu in Varšavi -uradno sporočili, bo prvi mož Poljske republike, Gomulka, še ta mesec obiskal Tita. Ta sestanek je gotovo eden izmed sadov 'Tito-Hruščevega razgovora v Romuniji. Vse do najnovejših časov je Kremelj vsak stik med Gomulk-o in Titom spremljal z naj več jo ljubosumnostjo in krivim očesom. .Z izključitvijo skupine Molotov - Ma-lenkov pa so -se razmere temeljito spremenile .in je teza »o raznih poteh v socializem« pridobila v. Kremlju na veljavi. Zato je treba sestanek Ti-to - Gomulka ocenjevati kot nov korak k utrjevanju komunističnega tabora, pa četudi z zmanjšano moskovsko vseoblastnos-tjo. Jugoslovanski komunistični tisk v tem smislu tudi tolmači zbližanje jugoslovanskih in poljskih komunistov. »Borba« pravi, da sta si obe državi edini, da zgradita »humanistični socializem«. To je nova iznajdba, v komunističnem izrazoslovju, ki pomeni nov posmeh plemenitostim človeka, saj vemo vsi, kakšno veljavo in pomen imajo karikirane fraze o ljudski demonstraciji in socialistični svobodi v komunističnih državah. Speidlooe izfaoe General Hans Speidel, poveljnik kopnih sil -NATO, je listu. »Empire News«, spričo -komunističnih obtožb v njihovem listu, da je leta 1934 organiziral umor kralja Aleksandra v Marseju, izjavil, da. so vsi dokumenti potvorjeni. Dodal je še: »Komunistična partija je v marcu in a-prilu 1956 pričela ,s kampanjo proti meni. KiP se nadeja ne samo, da 'bom iz NATO izginil, pač pa, da je treba vse, kar ščiti NATO, razdejali. KP poskuša izzvati razkol med NATO in Nemčijo in s ,tem uničiti to organizacijo. Proti tem klevetam se nisem postavil v bran, ker bi to bilo prav tisto, kar so nameravali komunisti doseči. -Zato s svojo kampanjo lahko -nadaljujejo.« 5elwyn Lioyd v Beogradu Na obisk v Beograd se je odpravil britanski zunanji minister S-elwyn Lloyd. 'Razgovarjal se -bo z jugoslovanskimi državniki o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Amerika in Bližnji vzhod Namen Eisenhowerjeve doktrine -za Bližnji vzhod je opomniti Malo Azijo in vzhodno od nje ležeče države -pred komunizmom in jih pred njim zaščititi v slučaju potrebe. Sirija je zdaj pristala na ■to, da dobi od Sovjetske zve.ze posojila, podporo in orožje v taki meri, da je precej kompromitirana -njena »pozitivna nevtralnost«, ki jo proglaša na ves glas. Ni mogoče tudi še predvideti, -kak vpliv -bo komunizem zavzel v notranjem političnem življenju- Sirije. Sirija je zaenkrat za Eisenhowe,rjevo doktrino izgubljena. Ali je bila -s tem ameriška politika na tem področju poražena? Sirija že od vsega začetka ni kazala nobenega nagnjenja -za Eisenhowerjevo doktrino, ameriški vpliv v tej deželi ni pomenil mnogo, in kjer nič ni, tiudi ni mogoče govoriti o večjem neuspehu. Pravzaprav je treba vprašanje postaviti drugače: Ali je spravilo Sirijo v sedanjo filosovjetsko politiko dejstvo, da so se njene sosede izjavile za Eisenhovverjevo doktrino? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Ali se čuti 'Sirijai ogroženo zaradi ameriškega o-rožja, ki ga prejemajo Saudska Arabija, 'Irak in Jordanija? To orožje se pa prav lahko prej obrne proti -Izraelu -kot proti Siriji. In v tem je dilema ameriške politike za ves Bližnji vzhod. Arabci želijo, da -bi čim prej izbrisali iz zemljevida -I-z-rael. Ker pri -tem -ne -morejo računati ,na podporo Zahoda, -bodo vedno ostali nekam -nezaupljivi. -Ge dobavlja Amerika arabskim deželam orožje, ga pošilja- morda tudi Izraelu. Ge bi ga Arabcem ne dajala, bi ga -kupovali 'r komunističnih deželah. E!-senhowe.rjevi doktrini za sedaj še ni uspe-lo, da toi dovedla arabske države, ki se krepijo z zahodno pomočjo, do sožitja z Izraelom in tak-o spravila arabske države in -Izrael na. isto stran zahodne Zuhoo za kulisami razorožifue? Zakaj so sovjeti s celinsko raketo združili svoj klasični „njet“ razorožitveni? 'Sovjeti vozijo zopet po starih tračnicah, ki jih' je ‘ tresi,rdi in desetletja -utrjeval stari cinik Stalin. Prav v teh dneji -si izahodni državniki -belijo- glave z vprašanji, kaj pravzaprav nameravajo Sovjeti s svojim ustrahovalnim raketnim izstrelkom, ki so ga pospremili -z jeznimi, in odklonilnimi izbruhi sovjetskega delegata na londonski razorožitveni konferenci, Valerija,na Zorina. .Odgovor na to celotno vprašanje je zamotan- in težaven. Da je bila medcelinska raketa,, ki jo je spustil -Hruščev, namenjena razorožitveni konferenci v Lon.-^ donu, je jasno .za vsakogar, ki vestno spremlja sovjetsko taktiko na vseh mednarodnih sestankih. Na drugi strani pa je prav tako očitno, aa .so -si Sovjeti, želeli izsiliti spoštovanje in strah med a-rabskimi narodi prav v trenutku svojega imperialističnega vdora na Bližnji im Srednji vzhod. Verjetno je nadalje, -da je Hruščev s svojo raketo nameraval prevpili zasedanje OZN, na katerem ibodo obravnavali sovjetske pokole lansko jesen na Madžarskem. -Vse to pa najbrž še ne toi zadostovalo za utemeljitev -Zorimovega histeričnega obnašanja na londonski konferenci, s katerim je zahodne razorožitvene predloge enos-tavno raztrgal in zagnal ob tla. Pariški dnevnik »Monde« je pred dne- vi poročal, da so -si merodajni krogi v Wa,s-hin-gitonu razlagali povezavo izstrelitve medcelinske rakete z jezikavostjo Zorina na londonski konferenci ,z novo spremembo sovjetske zunanje politike. Ameriški strokovnjaki za .sovjetska vprašanja so ugotovili, da se je Hruščeva politika po -izgonu Molotova, Male-nkova, Kaga.no-viča in Sepilova na raznih področjih sovjetske -zunanje -politike močno poostrila. Ti -krogi se -sprašujejo, ali ni to morda cena, ki jo Hruščev plačuje maršalu 2u-kov.u In armadi za dragoceno uslugo pri reševanju vrhunske krize, v Kremlju? 2ukov je po mnenju izvedencev ze sovjetska vprašanje neizprosen, nasprotnik vsakega zmanjšanja sovjetskih oboroženih sil, kajti samo z njihovo številčno močno prisotnostjo v satelitskih državah je mogoče popoln nadzor nad temi sovjetskimi kolonialnimi področji. Na drugi strani j5a so na Zahodu prepričani, da toi Sovjeti radi 'zaključili londonsko razorpžiitveno konferenco ne zato, da toi pretrgali zadnje vezi med Vzhodom in Zahodom, pač pa zato, ker bi rte razgovore radi speljali -na najvišjo raven. Hr-u-ščev.u le,bdi — po teh domnevah — pred očmi obnovitev ženevske konference na najvišji -ravni, po vzorcu one iz leta 1955. To bi ,za Hruščeva pomenilo zmagoslavje doma in v -tujini. S tem bi Hruščev poskušal očistiti madež nasilja inad madžarskim narodom lansko jesen, obenem pa bi ,si utrdil svoj osebni položaj- doma. Ta je namreč kljub izgonu Molotova -in tovarišije še vedno zelo negotov. Zaenkrat pa toi se Hruščev verjetno zadovoljil tudi s prenosom razorožitve- nih pogajanj pred -generalno skupščino 'OZN. 'Tudi V teift primeru bi dosegel postavljene si cilje, čeravno v manj hrupni in manj učinkoviti obliki. V -tem smislu je komunistični tisk že prejel direktive iz Moskve, in -partijski tisk po vseh deželah že pridno oznanja potrebo po konzultaciji OZN .glede rešitve razorožit ve-naga vprašanja. Ta, »rešitev« "pa za Moskvo ni niti zaželena -niti iskrena. Prav sna temeljih notranjepolitičnih težav v 'tekmi za oblast, ki morda še ni odločena in še manj, -zaključena, igra «5-,W Hruščev hazardno politično igro. Ali pa so sodobne podpore Tita in Mao Ce-tun-ga tudi iskrene, je vprašanje, na katerega spričo komunističnega medse,bojnega taktiziranja ni lahko odgovoriti. Tito in Mao -Ce-tumg sta se že večkrat objema-vala s Hruščevom, prav tolikokrat pa sta se z njim tudi kregala. Vsi komunisti držijo stalno z močnejšimi bataljoni. Sovjetske vojne ladje v jugoslov. vodah Kakor poroča Tass, je določeno števi- lo enot sovjetske vojne mornarice na poti- na obisk jugoslovanskih laik. Hoti obrambni minister ZDH Življenjska pot novega ameriškega o-torambnega ministra, 52-letnega Neil H. MoElrova, je tipično amerikanska. Predsednik Eisenhovver ga je označil kot enega najsposobnejših mož, kar jih, pozna. Ko je študiral na harwardskem vseučilišču, je pričela njegova kariera pri največji ameriški tovarni mila. Da toi si prislužil šolnino in .najpotrebnejše -za pod zob, je v tovarni opravljal službo tekača,. Prenašal je spise, fakture, pisma, pa tudi cigarete in druge potrebščine uslužbencem. •Po končanem vseučiliškem študiju je bil nameščen pri istem podjetju v re-klamnem oddelku. T'"'je -sam in z njim tudi njegovi predstojniki spoznal, da je rojen za reklamo. Polno -leto je prebiral pisma odjemalcev, štiri leta je s kovčkom mila romal od hiše do hiše. Njegovi u-spehi ,so zadostovali, da je posta-l šef reklamnega oddelka svetovnega podjetja. Razpolagal je z letnim izdatkom za reklamne svrtoe v znesku 21 milija-rd lir. To je -največji izdatek v propagandne namene, ki ga je kdajkoli na svetu- uporabilo kakršnokoli velepodjetje. -Leta 1946 je Neil K. McElroy postal generalni ravnatelj. Sedaj je to svojo službo, ki mu je prinašala na leto 295 tisoč dolarjev, .zamenjal z ministrsko plačo 25.000 dolarjev. fronte. Nekatere države, .zlasti Sirija, tega nočejo in .imajo komunistične ponudbe , za zapeljivejše. In tako se zaključuje usodni krog, ki obstaja iz arabskih riva-iitet, sovraštva proti Izraelu, proti »imperializmu« in lastnih nacionalnih stremljenj. Zahod .in Bližnji vzhod sta gospodarsko -tako povezane (petrolej!), da si ni moči misliti ločitve. V to -povezanost skuša zdaj Sovjetska -zveza zabiti klin, pri čemer izkorišča omenjene politične spore. -Sovjeti postopajo zelo previndo in skušajo preprečiti vtis, da gre za prodiranje »svetovne -komunizacije«, -zanikali so celo v Siriji -najavljeni obisk Hruščeva. Moskva si skuša pridobiti arabske in afriške glasove .za prihodnjo Glavno skupščino ZN in se zato -bolj grobo ne bo vmešala v arabske zadeve. Na Ameriki je zdaj, da pridobi svoje zaveznike med Arabci za skupen nastop, kajti gotovo ie, da Združene države ne tood-o ponovile angleške napake v Sue-zu, ko so Angleži in Francozi udarili sami, brez vednosti arabskih sosed, in jih imeli zato v spopodu proti sebi. * * * Ameriški državni podtajnik Loy Hen-derson, ki ga je zunafljf minister Dulles odposlal na informacfjsk;) izlet po Srednjem vzhodu, se je spet \Jrn11 v Združene države. V Carigradu se je razgovarjal z jordanskim in iraškim kraljem. Obiskal je tudi Beirut. V Damask in Kairo pa ni prodrl. Hendersonova misija je obstojala v potrebi zbiranja poizvedb o položaju, ki, je nastal po sovjetski infiltraciji v Sirijo. Prav zato je bil njegov obisk osredotočen v Ankaro, sa.j je Turčija pri sovjetskem vdoru v Sirijo najbolj prizadeta država na tem področju. Kakšni so bili Hendersonovi izsledki njegovega političnega rekognosciranja bomo verjetno izvedeli v naslednjih dneh. 'Posebni dopisnik dnevnika »I! nuovo Corriere della Sera« je poročal iz Carigrada, da so turški in arabski državniki Hendersonu sporočili, da je nujno potrebno nekaj -ukreniti. Kakšni -n-aj bi bili ti -ukrepi, pa. je težko uganiti. Zahodni tisk je v glavnem mnenja, da bi se ne smeli podv-zeti -koraki, ki bi Si-rljo .definitivno vr,gli v sovjetsko .naročje, -kar toi bilo nekaterim sedanjim sirskim poglavarjem dobrodošlo opra-vičilo za dosego komunistične diktature, ki jih edina, vsaj za nekaj časa, lahko obdrži na oblasti. Vse namreč izgleda-, da vlad« med današnjimi sirskimi vrhovi še nesoglasje v pogledu tooljševi-zaoije Sirije, in vse kaže, da je večina vodilnih mož v Siriji še vedno odločno prot degradiranju države na, raven kremeljskega satelita. Zato je zelo verjetno, da ne bodo A-meričani ničesar storili, kar bi moglo razburiti arabske duhove. Taka pomirjevalna politika je še posebno nujna v trenutku, ko se sestaja generalna skupščina OZN. Volitve v Zah« Nemčiji V -nedeljo 15. t. m. bodo po vsej Zahodni Nemčiji volitve v nemški državni -zbor. Volilna propaganda se razvija po načelih modernega snubljenja volivcev. Tudi na tem področju si Nemci prizadevajo posnemati Američane. Tudi v Nemčiji imajo- ustanove za raziskovanje javnega -mnenja po vzorcu znanega Gallupa. Vse stranke" poskušajo tudi -s .statističnimi analizami vplivati na volilno borbo. iZ ogromnimi sredstvi so posamezne stranke že pred leti pričele z obdelavo prejšnjih volilnih izidov in :z uvrščanjem volivcev po socialnih skupinah, pravico do brezplačne vožnje. Samo neki gospod, ki. se je tudi vozil .skoraj vedno kadar Corbellini .sam, je predložil sprevodniku vedno pravi vozni 'listek iz barvne lepenke. Vsi sopotniki so tega odličnega potnika občudovali in vedno ugibali. Kdo naj bi ta odličnik bil. Nekega dne pa Corbellini ni mogel več premagati svoje radovednosti in je stopil za sprevodnikom na, hodnik ter ga .zaupno povprašal, kdo da je ta odlični, potnik, ki se vozi v 1. razredu preti plačilu. Sprevodnik je odvrnil, da je to a-gent najne državne policije, ki uradno potuje. »Pa saj bi potem imel pravico do brezplačne vozovnice!« Sprevodnik se je smejal: »Seveda bi imel! Toda, saj poznate tajno policijo. Da se agent ne izda s pokazanjem brezplačne vozovnice, mu poskrbi direkcija v Rimu vedno proti plačilu pravi vozni listek, plačani denar pa policijski direkciji nato povrne železniško ministrstvo. NeKoliko zamotana zadeva...« SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto 7. sept. 1957 ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vr-delska cesta 7 Proslava 250-letnice rojstva CARLA GOLDONIJA PRIMORSKE ZDRAHE komedija v treh dejanjih velika uprizoritev na prostem V nedeljo 8. septembra ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« PRIMORSRE ZDRAHE Poslovilna predstava Tee Starčeve V .torek 10, septembra ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU Branislav Nušič Žalujoči ostali POD ČRTO Stric Cene in njegova .Stric Cene je že star mož. Ne vem koliko tet 'ima na. plečih, gotova pa mora biti že blizu osemdesetih. Odkar se ga spomanjam, je vedno vesel in neutrudljiv. Odkar pomnim ima bele lase in dvoje rdečih lic. Njegove oči se zadovoljno smehljajo vsemu svetu. Maturanti smo večkrat hoteli izvedeti, kakšen je njegov tajni repecept, ki ga ohranja tako vzdržno pri .polni moški svežosti. Ne vem, a.li se je hotel iz nas norčevati ali je govoril resnico, njegov odgovor je bil vedno isti: »Ostal sem zdrav, ker sem pričel kaditi, ko sem imel dvanajst let, oženil sem se z osemnajstimi, .in ko mi jih je bilo petindvajset .sem pri tekmovanju, kdo izpije več vina, odnesel prvo nagrado.« Tako je govoril stric Cene, in mladi maturanti smo ga .zelo čistili. Ne .zato, ker je bil star, .poznali, smo mnoge starčke z resnimi, častitljivimi obrazi, pa. smo se jih kljub temu izogibali, ker nismo z njimi čutili nobene povezanosti. Cenil; smo strica Ceneta; spadal je med nas, ker je ostal mlad. Mnogi čitatelji bodo seveda mislili, da je biil gotovo skozi vse svoje' življenje srečen. Pa ni bil. 'Ni rad govoril o svojih osebnih izadevah. Po dolgoletnem znanstvu z njim pa smo vedeli, da je nekoč zelo ljubil neko žensko. Bila je z njim poročena in darovala mu je, sina e-dinca. Rojstvo tega sina je plačala z lastnim življenjem. Stric Cene je .bil nekaj, mesecev hudo. portr-t in je zanalašč poslal svojega sina v zavod. Folno leto ga ni obiskal. Bil je .zelo hud na tega malega možka, ki ga, je oropal ljubeče žene. Nato pa, ga je le pričel ljubiti in na koncu sta si postala, velika prijatelje. Stric Cene je bil zaposlen na železni- ci. Bil je zelo ponosen, da je svoje delo opravljal vestno in natančno, zato tudi ni več govoril o svojih žalostnih doživljajih. Svojega sina je dobro vzgojil. Najprej je mali obiskoval gimnazijo v podeželskem mestu, potem pa je odšel v Budimpešto in se vpisal na tehnično. Stric Cene je bil izredno ponosen, da bo njegov sin inženir. Sedaj je še bolj štedil in po službi je večkrat opravljal še kaka dela, da j,e lahko poslal nekaj več denarja sinu v Budimpešto. Po diplomi se je novi inženir poročil. Strica je čakala trikratna sreča: na železnici so sina namestili kot inženirja. Za strica je to 'bilo veliko notranje zadoščenje. Njegov sin se je uvrstil med vodilno osebje, o" sam pa je bil le navaden delavec na progi. Hoteli so ga upokojiti, on pa se je do skrajnosti upiral »pokojninskega brezdelja«. Mlada zakonca sta. ga kregala, češ da mu ni prav nič treba postopati še naprej po tračnicah in prihajati zvečer domov * sajasto obleko. (Pa še na nekaj je bil ponosen: na svoje -poštenje. OVem, da ni moderno pisati o ij.udeh, ki so ponosni na take starokopitnosti kot jn »poštenje« — vendar življenja. me morem predrugačiti, včasih moram v modemih časih pisati tudi o sta-rokopitnežih, ki jih srečam v življenju.) Bil je tudi ponosen, da je samo dvakrat v svojem življenju zamudil na delo.To, je dejal, ni 'bila njegova krivda. Morda, bi še dolgo delal, če bi njegova ■snaha nenadoma ne zbolela. Tako pa je moral prenehati, da bi skrbel za'otroke. Prvič v življenju se je lotil gospodinjstva. Tedaj je nenadoma prišla, vojna, ki je ni hotelo biti nikoli konca-. Država, ki jo je ljubil, je izginila čez noč. Tujci so zagospodovali vsej deželi. Tračnice so bile poškodovane, dežela je krvavela, narod je zbolel. Končno je moral sovražnik nazaj domov. 'Za dva je moral vsak poprijeti., da, je dežela opomogla. Posebno hudo je bilo na železnici. Brez ožilja, ki dovaja in odvaja kri, telo ne more živeti. Vse je sicer prišlo čisto drugače kakor pa je pričakoval narod, v vseh pa je živela vera, da se 'bo vse obrnilo kakor Bog zapove. 'Stric Cene je postal ponovno železničar. Postal ie s,pot jaonos in utelešena spoštljivost železniške postaje. Vsi so ga radi imeli, dokler ga niso pred tremi leti ponovno upokojili. ‘Postajenačelnik (ki je bil seveda komunist, stric Cene pa- se za politiko mi zanimal) mu je izročil odlikovanje, kakršna delijo po vseh komunističnih vladavinah namesto kruha -in živil. Izročili so mu celo nekaj malega denarja. Z malo proslavo in velikimi govorancami ,so ge tako vdrugič upokojili. Njegov sin se je preselil nekam na deželo; premestili so ga. Zakonca sta hotela strica vzeti s seboj, vendar je stric Cene ostal tam, kjer je prebil vse svoje življenje. On je spjadal na- to postajo, on. je tu rojen, je tu postopal po tračnicah petdeset let, odkar je stekla dvotirna železnica. Zakaj naj bi se sedaj selil? Vsak dan je bil na postaji ali vsaj v mali -postajni restavraciji. Tu je srečaval znance, tu popil po pol litra vina in je 'bil zadovoljen. Včasih je bi,skoval -tudi svoje vnuke. -Otroke je tako rad imel. .Zdelo se mu je, d' se -kaj novega ne more več zgoditi v njegovem življenju. In vendar se je zgodilo. Tam doli na deželi je zavrelo. Stric Cene se slišal novico od železničarjev. On sam se .za politiko ni zanimal. Videl p>a je, kako so sprevodniki stikali .glave in se segrevali. Najpogumnejši so tud-i izrekli po kako -besedo. Dejali so, da tisti, ki so prej ceste pometali, jih bodo »pet pometali, ne pa vodili postaje in tovarne tako, da 'bo vse vrag pobral. Na Poljskem, so pripovedovali strojevodje s pritajenim glasom, so bili žetezničdarji prvi, ki so dvignili svoj glas proti nasilju. Pri nas 'bodo, so nadaljevali, vsi. železničarji ina strani Ij-udstva. iStric Cene je poslušal te razgovore, v zadevo pa se ni vmešaval. Preveč je spoštoval postave. Postava je 'bila izanj .za Bogom prva osebnost, kateri se nihče ne sme zoprstavljati. Njemu ni bilo mahi, kdo je določal zakone. Zakon je zanj veljal ie od vekomaj. 'Tedaj je udarilo. V Cepelu so delavci, stavkah. Zahtevali so človeške plače in človeške delovne pogoje. Pridrveli so miličniki, Sovjeti so streljali, Cenetov sin, inženir, je podel. Železničarji so strica tolažili. Pripovedovali- so mu, da je bil njegov sin junak, poštenjak, ki se je potegoval za delavske pravice proti komunističnim' zajedavcem, ki živijo v največjem razkošju na račun delavstv in pr.i tem še norce brijejo iz delovnega ljudstva. Komaj jih je poslušal. Povešal je .glavo in se zamaknil v daljavo, tja proti Donavi, in njegove oči so bile vlažne. Odšel je s posta,je. domov. Želel si je samo še smrti. Neke,ga večera je potrkalo na njegova vrata. 'Prišla- je snaha, s sinovi. Njegove oči so spet zaživele. Razumel je, da še ne sme .umreti. Se dolgo ne sme umreti. Nihče ne more odti, dokler ni izpolnil svoje dolžnosti. Vedel je, da mora .te tri dečke pomagati vzgojiti. Vse dohodke so skrbno sešteli in upali, da se bodo s pokojnino strica. Ceneta in z delom matere že kako pretolkli. s Stric Cene se je spet enkrat urečunal. Nekega dne je prejel dekret, s katerim mu komunistični gospodarji naznanjajo, da so mu .pokojnino ustavili, ker se je sin udeleževal protidržavnega, in protipar- tijskega delovanja. Da je hujskal delavstvo in nastop«! proti pridobitvam socialne revolucije. Stric Cene v začetku ni mogel verjeti. Prepričan je bil, da se iz njega norčujejo. Vse svoje življenje je pošteno delal. Petdeset let je preživel na železniški progi. Dvakrat je bil celo upokojen, ker je mislil, da svoji domovini, ki je bila v težavah, še enkrat posluži. Komunistična oblast ga je celo odlikovala, in sedaj mu pravijo, da je zločinec. Njegov sin je izgubil življenje zato, ker se je potegoval za delavske koristi in za svobodo, pxa so ga- .zato uradno proglasili za izdajalca.. To je bilo .skoraj preveč z a starega strica Ceneta. Ubogi .stric Cene, kako naj še razume, kaj in kje je postava? Sedaj je tretjič pričel znova. Na železnico ga. seveda niso sprejeli. Povedali so mu, da ie njegova družina protirevolucionarna, da je reakcionarna. Hotel jih je vprašati, kaj ptomenita obe besedi. Paso mislili, da je tako vprašanje predrznost in so .ga enostavno vrgli iz pisarne. Kljub temu ni preveč zagrenjen -in še manj obupan. Sedaj čaka na. vleke. Po petdesetih letih -službe so mu vsaj dovolili, da lahko dela. Cez pleča mu visi širok jermen, s katerim si lajša- težka 'bremena potnikov. Stric Cene čeka na vlake. Njegova pleča so upognjena, njegove roke se stresajo proti večeru. Stric Cene vljudno pozdravlja potnike in se jim prijazno smehlja, S-pet dela. Ne ve zakaj dela, še manj pa čemu dela pokoro. »Greh« njegovega sina, ki se je 'boril za pravice naj,bolj potrebnih? V starih časih, razmišlja stric Cene, pravice ni bilo na pretek, bila p>a je vendarle, čeprav redka in pomanjkljiva, v današnjih časih je sploh ni več. Stric Cene čaka n,a vlake. Čakal in delal bo toliko časa, dokler ga ne bodo poklicali y večni, nepreklioljivi pokoj... Nas otrok v slovensko solo! Letos vstopamo v trinajsto leto obstoja ®aš£ šole v povojni dobi. Starejši ljudje gledajo v njej dom, lz katerega prihajajo vsako leto nove moči, nove sile in na de slovenskega naroda. Dolgo so se borili naši predniki, -trudili ;so se in dokazovali naš obstoj v Primorju. Se danes stoji Cirilmetodova šola, dokaz truda in požrtvovalnosti slovenskega človeka, čeprav danes, žal, ne služi svojemu vzvišenemu namenu. Ko je slovensko ozemlje po prvi svetovni, vojni zasedla Italija, so nas takratni fašistični prenapeteži hoteli spraviti s površja, dokazati, da nas ni. iZ nasilnim potujčevanjem imen so nas skušali zatreti. Postopoma so bile ukinjene vse slovenske .šole. Slovenska mladina je morala posečati učilnice, kjer so jo poskušali učiti zaničevati svoj narod. -Toda mladina se ni nikoli sramovala priznavati svojega rodu, čeprav so šole izgolj v tujem jeziku mnogo škodovale njenemu jezikovnemu izpopolnjevanju v materinščini. Treba je bilo dveh> svetovnih pakoljev, da se nam je uresničila velika želja: slovenske šole v (Primorju. Naša mladina se v njej oblikuje, izobražuje, spoznava naše šege in navade, naš lep jezik in naše velike može. Nimamo za seboj tisočletne ali še starejše kulture, hočemo pa ostati zvesti svojemu malemu, a poštenemu narodu in njegovemu jeziku. Mi, ki prebivamo ob strmi •tržaški obali in v sončni Gorici, moramo zvesto izpolnjevati dolžnosti napram slovenski šoli. Kjerkoli, na ulici, pri sosedih in sorodnikih, pospešimo vpisovanje v naše šole! Dokažimo, strnjeno, svojo zvestobo naši pravični stvari predvsem onim, katerim je slovenska šola trn v peti. Odgovorimo mirno in krepko: ljubimo svoj narod, učimo se svojega jezika, izobra-zujmo in izpopolnjujmo se, ne odnehajmo v tem, kar ie naše pravo! Vsak narod ima pravico živeti in se razvijati! Na naši strani je vse pisano pravo, na naši strani so listine človečanskih pravic, na naši strani izjave velikih predstojnikov in samega sv. očeta — proti rodomoru, in praktično vsakdanje življenje na- našem ozemlju zahteva znanje, • popolno znanje obeh jezikov, slovenščine in italijanščine. In to nudi samo slovenska šola. Zato bodimo ponosni nanjo, delajmo zanjo, prepričujmo malodušneže in ščitimo ne samo z ‘besedo, ampak tudi z dobrimi deli mladino, ki jo obiskuje. Lahko dosežemo še mnogo, ako smo polni optimizma, in tega nam Slovencem ni manjkalo niti v črnih dneh, pod fašizmom. To nam daje poguma, da nadaljujemo in poglobimo delo, ki smo .ga začeli za pravično 'Uzakonitev naše slovenske šole, kakor predvideva Londonski statut. Zato, če smo šolniki, starši ali pa samo prijatelji slovenske šole, glejmo, da napravimo povsod svojo narodno dolžnost s polno zavestjo, da. tudi -adedje, naši manderjarji v senci vaških lip. To je bil jesenski praznik po končanem težkem poljskem delu, ki so ga ob-. ihajali s petjem, glasbo, govori in je veselje doseglo svoj vrhunec v skupnem plesu mladih in starih. Pri Slovanih ni bilo slovesnosti, ki ne bi bila končala z veselim plešem. Tudi mi smo se zbrali, da se med seboj pozabavamo, razvedrimo, da pozabimo za eno popoldne na vsakdanje delo in skrbi. To naše jesensko slavje je simbol veselega slovenskega jesenskega rajanja naših pradedov na prostem, na svoji lastni zemlji. Tak praznik se je praznoval skozi tisočletja, skcei srednji in novi vek in ga danes praznujemo mi in ga bodo praznovali naši otroci in otrok otroci, kajti Slovenci smo na tej zemlji rojeni, tukaj smo živeli, tukaj smo in tukaj ostanemo. « Izvajanja govornika so poslušalci sprejeli z burnim ploskanjem. 'Nabrežinska godba je pod taktirko dolgoletnega in zaslužnega- dirigenta • že predtem odigrala nekaj slovenskih koračnic. Nato pa so nastopili pevci nabrežin-skega pevskega zbora »A. Tanče«, ki .ga z izavidnim uspehom vodi prof. Mamolo. Spored je bil pester, izvajanje odlično in rtrud požrtvovalnega profesorja kronan s popolnim uspehom. Skoda je samo, da mikrofona niso postavili pred zbor in so se tako mnoge finese porazgubile. Zboru in pevovodji lahko samo čestitamo z že-iljami, da bi zbor ostal tudi v bodoče na taki višini. Poslušalci so vsako pesem zbora nagradili s -v>ntanim ploskanjem. Nato je nastopil naš popularni Mario Sancin, ki je s svojo harmoniko mojstrsko odigral štiri narodne valčke in prav toliko narodnih polk. Razumljivo, da je bil Mario Sancin deležen velikega odobravanja s strani občinstva. Zatem so nastopili kot 'gostje še pevci iz Pevme pri 'Gorici pod izvrstnim vodstvom gospoda Franceta Valentinčiča in odlično odpeli neikaj pesmi. Tudi njihova izvajanja je občinstvo burno nagradilo s ploskanjem. IPo daljšem odmoru se je končno zavrtela mladina. »Hermanovci«, s Križani so s svojim učinkovitim izvajanjem poskrbeli za odlično večerno zabavo. Pohvaliti moramo tudi okusne čevapčiče in izvrstne klobase. Lep večer smo zaključili v najlepšem razpoloženju. Čebele in radioaktivnost Iz raznih alpskih predelov prihajajo pritožbe čebelarjev o nerazumljivem obnašanju delavk že ka.ka tri leta. Pri naj-lepšem vremenu in naravnost idealni paši lenarijo delavke v panjih in kažejo podobne značilnosti kakor ob meglenem in deževnem vremenu. Najbolj bogatega, alpskega cvetja se izogibajo, pa čeprav So v panjih le skromne rezerve piče. Temu primerno so skromni tudi matičnja-iki. Po raznih štajerskih in koroških predelih se čebelarji pritožujejo, da morajo čebele krmiti, medtem ko je hoja letos zlasti po Sloveniji izredno bogato medila. Čebelarski strokovnjaki so obšli vsa območja, cd koder so prihajale pritožbe, in se na licu mesta prepričali, da se čebele izogibajo tudi tiste paše, ki je polna nektarja. Nekateri menijo, da je temu kriva povečana radioaktivnost. Vsekakor bi bilo zanimivo, da. bi tudi naši čebelarji poskušali ugotoviti, ali so taka opazovanja ugotovili tudi pri naših čebelah. V glavnem vemo samo to, da naši čebelarji z donosom v zadnjih letih niso nič kaj zadovoljni. Morda se bo kdo od čebelarjev oglasil in nam o tej -zadevi kaj sporočil. misli in, programov v korist slovenskega naroda, pač pa so zahrbtno potolkli neoborožene' vojne .ujetnike, ki jih niso niti sami zajeli, ampak so jim jih tujci z goljufijo in sleparijo izročili v krvave roke. Ta najpodlejši in najsramotnejši vele-zloči-n v zgodovini .slovenskega naroda o--beša Ficko kot najbolj zamazano spod-njico ponovno pred slovensko javnost — in se z njo celo ponaša. Ali počenja to zavestno ali podzavestno, je težko ‘Uga- , niti; da to dela po tujih in ne lastnih vzpodbudah, pa mora biti jasno slehernemu Slovencu. Težko si je namreč misliti, da bi živel tu človek — vreden tega imena —, o katerem bi morali soditi, da je rastel in se »vzgajal« v senci aziatskega Stalina. Saj je vendar tudi ta velezlo-čin plagiat stalinovske krvoločnosti. Ficka smo pozvali, .naj pride na dan z imeni tistih slovenskih demokratov o-krog »Demokracije«, ki jih je olklevetaL da so bežali z Nemci oziroma »ses faši-stami«. Ficko se je držal morale svojih gospodarjev. Ko smo ob lanskih volitvah trikrat pozvali uredništvo »Pr. dn.«, naj' dokaže, da so demokratični Slovenci ■»prejeli že neko malenkost«, je1 »Pr. dn.« molčal, ker so se pač ti »dokazi« porodili v fantaziji obrekovalne 'gorečnosti, ki. jo je Ficko letos pokorno ponovil z isto srečo. Glede fašistov pa smo prav lansko leto za volitve občudovali fotografijo titovskega velikaša v »junaški .uniformi«. Kolikor nam je znano, ta gospod nikoli ni dopisoval v »Demokracijo«, kot so to počenjali nekateri, sicer zelo redki fic-karski vetrnjaki... Nič čudnega, če je Ficko spričo takih »argumentov«, ki jih slovenska zgodovina nikoli ne bo po zabila,'in verjetno tudi spričo Djilasove. napovedi, po kateri »ni sile na svetu, ki bi bila v stanju preprečiti notranji razpad in popolni polom komunističnega gospodovalnega ustroja brezpogojno kapituliral. V nedeljski številki »Pr. dn.« je namreč svečano oznanil v. narečju Nušičeve -komedije »Žalujoči ostali« tole: »Nič nebom pisal od Nje!« To so pred njim že storili poklicni komunistični ,in sopotniški brambovci sodobnega komunizma pri celotnem komunističnem in sopofcniškem tisku ina tej zemlji. Iz prazne puške pač ni mogoče streljati! O tem se je končno prepričal sedaj zadji mož na potapljajoči se 'barki. 'Da ne bo izgovorov. Pregovor pravi: Razumnejši je tisti, ki popušča. To je veljalo za tiste čase, razmere in ljudi, ki. jim je Ficko pokazal figo. Sodobnost u-kazuje: Razumnejši naj popusti, le tedaj, ko se je prepričal, da ima »manj razumni« .boljšega odvetnika. (V/. Faulkner) Popravek Podpisani izjavljam, da se junak prispevka »Moj šmarniški oddih« ne piše Tone Klančar, pač pa Jean Edmond, da se zgodba ni pripetila lansko leto, pač pa letos med 3. in 28. avgustom, da glavna oseba ni 'Slovenec, pač pa Francoz, da ta ni dobil prepustnice s Italiji, pač pa v Marseju, da ni svojih staršev obiskal nekje v Sloveniji, pač pa svojo ženo Pavlo Tekavec na Reki, da ni bil zaprt samo v Sežani, pač pa. tudi na Reki in v Ljubljani. Vse ostalo se je zgodilo točno tako, kakor ie popisano v imenovanem prispevku točno 14 dni po objavi v »Demokraciji«, kar vzbuja domnevo, da je »lučka oblast napravla plagjat«, kakor bi dejal Ficko. Odgovornost za točnost navedb prepuščam ustanovi Radio Trst, postaja A, ki je z zgodbo postregla slovenski jav-, nosti 30. avguste 1957. Tone Klančar PODPIRAJTE SDD DAROVI: Namesto cvetja na grob pok. Marije Lovrečič daruje ga. Marta P.u-halj L 5.000 ,za SDD. — Iskrena hvala! Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiskarna Adria, d. d., v Trstu M ARTICON« Čevelj ki nudi peroti občutljivi nogi Nobenega trpljenja več; s čeveiji PAPILLON boste hodili s prožnostjo metulja 1) notranji podplat lzj kože 2) » » iz platna 3) » » iz klorofila 4)' » » iz usnja 5) podplat Jz usnja z gibčnim podnožjem raznega tvartva z napol pritrjeno jekleno ploščico SPECIALNI IZDELKI ZA OBČUTLJIVA STOPALA