DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Štev. 36
Trst - Gorica, 6. septembra 1957
Izhaja vsak petek
Odstop tržaškega občin, odbora
Krize niso izzvale politična, pač pa osebna nasprotovanja - Volitve pred vrati?
■Razprava o sprejemu ali odklonitvi odstopa upravnega odbora je zavzela vso torkovo sejo. Najprej je župan prečita! poziv prefekta Maociot-te na občinski svet, naj reši upravne naloge, ki ga še čakajo, predvsem proračun za leto 1957. Za tem so predlagali komunist! in soc. demokrati, naj občinski svet odobri dogovor med ACEGAT-om in sindikatom uslužbencev tega občinskega podjetja, toda do razpravljanja ni prišlo, ker se je župan uprl predlogu, ki pomeni za Ace-gat odnosno za občino 300 milijonov letno več stroškov, ne da bi se obenem o-dobri! proračun, ki mora dati občini sredstva iza kritje tega novega izdatka.
Nato je misovec Morelli predlagal, naj občinski odbor in župan odtegnete, demi-sijo, ker ima občinski odbor za seboj .zadostno večino za uprayljanje, namreč s pomočjo misinov in monarhistov. Predlogu se je pridružil tudi monarhist -Arri-gone, toda župan je izjavni v imenu odbora, da vztraja na demisiji, in le, če bi bila demisija odbita z večino .glasov, bi demisijo umaknil.
‘Sledilo je več govornikov o predmetu. Svetovalec Stopper je v imenu demokristjanov izjavil, da Krščanska demokracija ne bo več .sodelovala, v nikaki kombinaciji, če bi občinska svet sprejel demi-■sije. Govorili so Gr.uber-Benco, Lonza (isoc. demokrat), Teiner (PSI) in drugi. Tako so končno vsi predstavniki strank, izvzemši demokrščane, misovce in monarhiste ter liberalce glasovali sprejem demisije.
Med drugimi je govoril tudi občinski svetnik dr. Josip Agneletto kot predstavnik demokratičnih Slovencev.
Glavne misli njegovega govora so:
Slovenci vidijo v svobodno izvoljenem občinskem svetu edini organ, ki je poklican, da upravlja občino v interesu mesta, okolice in vsega prebivalstva. Gtoža-tuje, da. kriza upravnih organov skoro eno leto onemogoča normalno delovanje občinskega odbora in občinskih komisij v veliko škodo tržaških interesov.
V	današnjem občinskem svetu ne razpolaga. nobena stranka- z zadostno večino, zato je mogoče gajamčiti .upravo ig-_ voljenih upravnikov edinole s -koalicijo strank, -tako da upravni odbor razpolaga
v	občinskem svetu s stalno večino. Iz take koalicije so vnaprej izključene totalitarne -ekstremistične stranke. Zato mora biti taka koalicija sestavljena od strank sredine z v-ključenjem tako imenovane demokratične levice, od demokrščanov do 'Italijanske socialistične stranke, z 32 glasovi, .kajti hotelo se je izključiti- Slovence od take koalicije. Toda. vkljub temu so demokratični Slovenci pripravljeni podpirati tako koalicijo, če bi se osnovala.
Toda demokrščani so s svojim odporom proti taki koaliciji in s formacijo enobarvnega obč. odbora so pognali soc. demokrate v ostro opozicijo. Tako je bil z glasovi mis-ovcev izvoljen samo demo-■krščanski občinski odbor, odvisen od milosti i.n nemilosti misovcev. To je privedlo do tega, da je bil odklonjen- občinski proračun, ker so se misovci pri glasovanju odstranili iz dvorane. To je povzročilo sedanji odstop, odbora in župana.
iDa-nes je občinski svet postavljen pred izbiro: ali upravljati občino z demokratično izvoljenim občinskim svetom ali razpust občinskega sveta in prihod- komisarja.
Demokratični Slovenci so načelno proti komisarju na občini in odločni zagovorniki .uprave z izvoljenimi zastopniki, toda upravni odibor tol se- moral naslanjati na stalno večino, drugače bi uprava e-ne stranke v nekaj mesecih zopet zapadla v krizo, v tretjo krizo naše občine. In taka "edina je mogoča samo od demokratičnih skupin, od demokrščanov do socialistov. Težko je po -tolikih ostrih o-sebnih napadih -sprijazniti se za sodelovanje, toda ni nemogoče. V politiki ni ni-
Cenene obljube
(Ni prav dolgo od .tega, ko je Hruščev s polnimi usti obljubljal, da bo ruski narod v treh ali štirih letih dosegel življenjsko raven Američanov. Medtem pa Rusi pridno razmišljajo o puhlih obljubah komunistične gospode y dolgih kačah pred sovjetskimi državnimi -trgovinami z živili in drugim potrošnim blagom.
Tega seveda ne poroča tržaško »Delo«, pač pa sovjetski komunistični dnevnik št. 2, .»Izvestja«. Ta list je namreč pred nekaj dnevi objavil ves-t iz mesteca Ato-dulino v čalakovsikem okrožju in povedal, da dnevno stoji stalno pred trgovinami do 50 moških in ženskih kupcev. To se dogaja. —■ pravi list — tudi pred -trgovinami. kjer prodajajo petrolej za petrolejke. Celo v sami Moskvi razmere niso mnogo boljše.
Po Aziji in Bližnjem vzhodu pa Sovjeti razmetavajo z .gospodarskimi podporami in, dobavami orožja. Od aprila, t. 1. dalje so samo toankrotni Albaniji dovolili Sovjeti -kreditov za 422 milijonov -rubljev, Mongolijo so »podprli« iz 200 milijoni rubljev, Indonezijo s 100 milijoni do-larev, Siriji pa so nakazali orožja za- 50,
koli izrečena -zadnja beseda! Zato, vkljub izjavi predstavnika demokrščanov, verujem, da je mogoče sestaviti -tako demokratično večino za dobrobit 'Trsta in proti prihodu komisarja v občinsko palačo.
'V nadi, de. s svojim glasom pripomore k rešitvi sedanje krize in k sestavi u-pravnega odbora na širši demokratični podlagi le dr. 'Agneletto izjavil, da bo -glasoval za sprejem demisije. Tudi drugi -govorniki, izvzemši desnico in skrajno levico, posebno soc. demokrat Lonza je pozval demokrščane, da naj čim prej prično pogajanja ,za, sestavo občinskega odbora na širši demokratični podlagi. Demokrščani pa so potom župana Barto-lije. to rešitev že -odklonili, ako se ne -bi še premislili.
.Pri glasovanju so se misovci glasovanja vzdržali in demisija je bila sprejeta ■z 28 prcuti 6 glasovom. Sirijo se že glasovi, da bo za komisarja občine imenovan bivši predsednik pokrajine, odv. Giovan--ni. Tanasco, -toda ta vest je zaenkrat pre-uranjena. _______________
Gomulka in Tito
Kakor so v Beogradu in Varšavi -uradno sporočili, bo prvi mož Poljske republike, Gomulka, še ta mesec obiskal Tita. Ta sestanek je gotovo eden izmed sadov 'Tito-Hruščevega razgovora v Romuniji. Vse do najnovejših časov je Kremelj vsak stik med Gomulk-o in Titom spremljal z naj več jo ljubosumnostjo in krivim očesom.
.Z izključitvijo skupine Molotov - Ma-lenkov pa so -se razmere temeljito spremenile .in je teza »o raznih poteh v socializem« pridobila v. Kremlju na veljavi. Zato je treba sestanek Ti-to - Gomulka
ocenjevati kot nov korak k utrjevanju komunističnega tabora, pa četudi z zmanjšano moskovsko vseoblastnos-tjo.
Jugoslovanski komunistični tisk v tem smislu tudi tolmači zbližanje jugoslovanskih in poljskih komunistov. »Borba« pravi, da sta si obe državi edini, da zgradita »humanistični socializem«. To je nova iznajdba, v komunističnem izrazoslovju, ki pomeni nov posmeh plemenitostim človeka, saj vemo vsi, kakšno veljavo in pomen imajo karikirane fraze o ljudski demonstraciji in socialistični svobodi v komunističnih državah.
Speidlooe izfaoe
General Hans Speidel, poveljnik kopnih sil -NATO, je listu. »Empire News«, spričo -komunističnih obtožb v njihovem listu, da je leta 1934 organiziral umor kralja Aleksandra v Marseju, izjavil, da. so vsi dokumenti potvorjeni. Dodal je še: »Komunistična partija je v marcu in a-prilu 1956 pričela ,s kampanjo proti meni. KiP se nadeja ne samo, da 'bom iz NATO izginil, pač pa, da je treba vse, kar ščiti NATO, razdejali. KP poskuša izzvati razkol med NATO in Nemčijo in s ,tem uničiti to organizacijo. Proti tem klevetam se nisem postavil v bran, ker bi to bilo prav tisto, kar so nameravali komunisti doseči. -Zato s svojo kampanjo lahko -nadaljujejo.«
5elwyn Lioyd v Beogradu
Na obisk v Beograd se je odpravil britanski zunanji minister S-elwyn Lloyd. 'Razgovarjal se -bo z jugoslovanskimi državniki o odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Amerika in Bližnji vzhod
Namen Eisenhowerjeve doktrine -za Bližnji vzhod je opomniti Malo Azijo in vzhodno od nje ležeče države -pred komunizmom in jih pred njim zaščititi v slučaju potrebe. Sirija je zdaj pristala na ■to, da dobi od Sovjetske zve.ze posojila, podporo in orožje v taki meri, da je precej kompromitirana -njena »pozitivna nevtralnost«, ki jo proglaša na ves glas. Ni mogoče tudi še predvideti, -kak vpliv -bo komunizem zavzel v notranjem političnem življenju- Sirije. Sirija je zaenkrat za Eisenhowe,rjevo doktrino izgubljena.
Ali je bila -s tem ameriška politika na tem področju poražena? Sirija že od vsega začetka ni kazala nobenega nagnjenja -za Eisenhowerjevo doktrino, ameriški vpliv v tej deželi ni pomenil mnogo, in kjer nič ni, tiudi ni mogoče govoriti
o	večjem neuspehu. Pravzaprav je treba vprašanje postaviti drugače: Ali je spravilo Sirijo v sedanjo filosovjetsko politiko dejstvo, da so se njene sosede izjavile za Eisenhovverjevo doktrino? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Ali se čuti 'Sirijai ogroženo zaradi ameriškega o-rožja, ki ga prejemajo Saudska Arabija, 'Irak in Jordanija? To orožje se pa prav lahko prej obrne proti -Izraelu -kot proti Siriji. In v tem je dilema ameriške politike za ves Bližnji vzhod. Arabci želijo, da -bi čim prej izbrisali iz zemljevida -I-z-rael. Ker pri -tem -ne -morejo računati ,na podporo Zahoda, -bodo vedno ostali nekam -nezaupljivi. -Ge dobavlja Amerika arabskim deželam orožje, ga pošilja- morda tudi Izraelu. Ge bi ga Arabcem ne dajala, bi ga -kupovali 'r komunističnih deželah.
E!-senhowe.rjevi doktrini za sedaj še ni uspe-lo, da toi dovedla arabske države, ki se krepijo z zahodno pomočjo, do sožitja z Izraelom in tak-o spravila arabske države in -Izrael na. isto stran zahodne
Zuhoo za kulisami razorožifue?
Zakaj so sovjeti s celinsko raketo združili svoj klasični „njet“ razorožitveni?
'Sovjeti vozijo zopet po starih tračnicah, ki jih' je ‘ tresi,rdi in desetletja -utrjeval stari cinik Stalin. Prav v teh dneji -si izahodni državniki -belijo- glave z vprašanji, kaj pravzaprav nameravajo Sovjeti s svojim ustrahovalnim raketnim izstrelkom, ki so ga pospremili -z jeznimi, in odklonilnimi izbruhi sovjetskega delegata na londonski razorožitveni konferenci, Valerija,na Zorina.
.Odgovor na to celotno vprašanje je zamotan- in težaven. Da je bila medcelinska raketa,, ki jo je spustil -Hruščev, namenjena razorožitveni konferenci v Lon.-^ donu, je jasno .za vsakogar, ki vestno spremlja sovjetsko taktiko na vseh mednarodnih sestankih. Na drugi strani pa je prav tako očitno, aa .so -si Sovjeti, želeli izsiliti spoštovanje in strah med a-rabskimi narodi prav v trenutku svojega imperialističnega vdora na Bližnji im Srednji vzhod. Verjetno je nadalje, -da je Hruščev s svojo raketo nameraval prevpili zasedanje OZN, na katerem ibodo obravnavali sovjetske pokole lansko jesen na Madžarskem.
-Vse to pa najbrž še ne toi zadostovalo za utemeljitev -Zorimovega histeričnega obnašanja na londonski konferenci, s katerim je zahodne razorožitvene predloge enos-tavno raztrgal in zagnal ob tla.
Pariški dnevnik »Monde« je pred dne-
vi	poročal, da so -si merodajni krogi v Wa,s-hin-gitonu razlagali povezavo izstrelitve medcelinske rakete z jezikavostjo Zorina na londonski konferenci ,z novo spremembo sovjetske zunanje politike. Ameriški strokovnjaki za .sovjetska vprašanja so ugotovili, da se je Hruščeva politika po -izgonu Molotova, Male-nkova, Kaga.no-viča in Sepilova na raznih področjih sovjetske -zunanje -politike močno poostrila. Ti -krogi se -sprašujejo, ali ni to morda cena, ki jo Hruščev plačuje maršalu 2u-kov.u In armadi za dragoceno uslugo pri reševanju vrhunske krize, v Kremlju? 2ukov je po mnenju izvedencev ze sovjetska vprašanje neizprosen, nasprotnik vsakega zmanjšanja sovjetskih oboroženih sil, kajti samo z njihovo številčno močno prisotnostjo v satelitskih državah je mogoče popoln nadzor nad temi sovjetskimi kolonialnimi področji.
Na drugi strani j5a so na Zahodu prepričani, da toi Sovjeti radi 'zaključili londonsko razorpžiitveno konferenco ne zato, da toi pretrgali zadnje vezi med Vzhodom in Zahodom, pač pa zato, ker bi rte razgovore radi speljali -na najvišjo raven.
Hr-u-ščev.u le,bdi — po teh domnevah — pred očmi obnovitev ženevske konference na najvišji -ravni, po vzorcu one iz leta 1955. To bi ,za Hruščeva pomenilo zmagoslavje doma in v -tujini. S tem bi Hruščev poskušal očistiti madež nasilja inad madžarskim narodom lansko jesen, obenem pa bi ,si utrdil svoj osebni položaj- doma. Ta je namreč kljub izgonu Molotova -in tovarišije še vedno zelo negotov.
Zaenkrat pa toi se Hruščev verjetno zadovoljil tudi s prenosom razorožitve-
nih pogajanj pred -generalno skupščino 'OZN. 'Tudi V teift primeru bi dosegel postavljene si cilje, čeravno v manj hrupni in manj učinkoviti obliki. V -tem smislu je komunistični tisk že prejel direktive iz Moskve, in -partijski tisk po vseh deželah že pridno oznanja potrebo po konzultaciji OZN .glede rešitve razorožit ve-naga vprašanja. Ta, »rešitev« "pa za Moskvo ni niti zaželena -niti iskrena.
Prav sna temeljih notranjepolitičnih težav v 'tekmi za oblast, ki morda še ni odločena in še manj, -zaključena, igra
«5-,W
Hruščev hazardno politično igro. Ali pa so sodobne podpore Tita in Mao Ce-tun-ga tudi iskrene, je vprašanje, na katerega spričo komunističnega medse,bojnega taktiziranja ni lahko odgovoriti. Tito in Mao -Ce-tumg sta se že večkrat objema-vala s Hruščevom, prav tolikokrat pa sta se z njim tudi kregala. Vsi komunisti držijo stalno z močnejšimi bataljoni.
Sovjetske vojne ladje v jugoslov. vodah
Kakor poroča Tass, je določeno števi-
lo	enot sovjetske vojne mornarice na poti- na obisk jugoslovanskih laik.
Hoti obrambni minister ZDH
Življenjska pot novega ameriškega o-torambnega ministra, 52-letnega Neil H. MoElrova, je tipično amerikanska. Predsednik Eisenhovver ga je označil kot enega najsposobnejših mož, kar jih, pozna.
Ko je študiral na harwardskem vseučilišču, je pričela njegova kariera pri največji ameriški tovarni mila. Da toi si prislužil šolnino in .najpotrebnejše -za pod zob, je v tovarni opravljal službo tekača,. Prenašal je spise, fakture, pisma, pa tudi cigarete in druge potrebščine uslužbencem.
•Po končanem vseučiliškem študiju je
bil nameščen pri istem podjetju v re-klamnem oddelku. T'"'je -sam in z njim
tudi njegovi predstojniki spoznal, da je rojen za reklamo. Polno -leto je prebiral pisma odjemalcev, štiri leta je s kovčkom mila romal od hiše do hiše. Njegovi u-spehi ,so zadostovali, da je posta-l šef reklamnega oddelka svetovnega podjetja. Razpolagal je z letnim izdatkom za reklamne svrtoe v znesku 21 milija-rd lir. To je -največji izdatek v propagandne namene, ki ga je kdajkoli na svetu- uporabilo kakršnokoli velepodjetje.
-Leta 1946 je Neil K. McElroy postal generalni ravnatelj. Sedaj je to svojo službo, ki mu je prinašala na leto 295 tisoč dolarjev, .zamenjal z ministrsko plačo 25.000 dolarjev.
fronte. Nekatere države, .zlasti Sirija, tega nočejo in .imajo komunistične ponudbe , za zapeljivejše. In tako se zaključuje usodni krog, ki obstaja iz arabskih riva-iitet, sovraštva proti Izraelu, proti »imperializmu« in lastnih nacionalnih stremljenj.
Zahod .in Bližnji vzhod sta gospodarsko -tako povezane (petrolej!), da si ni moči misliti ločitve. V to -povezanost skuša zdaj Sovjetska -zveza zabiti klin, pri čemer izkorišča omenjene politične spore. -Sovjeti postopajo zelo previndo in skušajo preprečiti vtis, da gre za prodiranje »svetovne -komunizacije«, -zanikali so celo v Siriji -najavljeni obisk Hruščeva. Moskva si skuša pridobiti arabske in afriške glasove .za prihodnjo Glavno skupščino ZN in se zato -bolj grobo ne bo vmešala v arabske zadeve. Na Ameriki je zdaj, da pridobi svoje zaveznike med Arabci za skupen nastop, kajti gotovo ie, da Združene države ne tood-o ponovile angleške napake v Sue-zu, ko so Angleži in Francozi udarili sami, brez vednosti arabskih sosed, in jih imeli zato v spopodu proti sebi.
*	* *
Ameriški državni podtajnik Loy Hen-derson, ki ga je zunafljf minister Dulles odposlal na informacfjsk;) izlet po Srednjem vzhodu, se je spet \Jrn11 v Združene države. V Carigradu se je razgovarjal z jordanskim in iraškim kraljem. Obiskal je tudi Beirut. V Damask in Kairo pa ni prodrl.
Hendersonova misija je obstojala v potrebi zbiranja poizvedb o položaju, ki, je nastal po sovjetski infiltraciji v Sirijo. Prav zato je bil njegov obisk osredotočen v Ankaro, sa.j je Turčija pri sovjetskem vdoru v Sirijo najbolj prizadeta država na tem področju. Kakšni so bili Hendersonovi izsledki njegovega političnega rekognosciranja bomo verjetno izvedeli v naslednjih dneh. 'Posebni dopisnik dnevnika »I! nuovo Corriere della Sera« je poročal iz Carigrada, da so turški in arabski državniki Hendersonu sporočili, da je nujno potrebno nekaj -ukreniti. Kakšni -n-aj bi bili ti -ukrepi, pa. je težko uganiti.
Zahodni tisk je v glavnem mnenja, da bi se ne smeli podv-zeti -koraki, ki bi Si-rljo .definitivno vr,gli v sovjetsko .naročje, -kar toi bilo nekaterim sedanjim sirskim poglavarjem dobrodošlo opra-vičilo za dosego komunistične diktature, ki jih edina, vsaj za nekaj časa, lahko obdrži na oblasti. Vse namreč izgleda-, da vlad« med današnjimi sirskimi vrhovi še nesoglasje v pogledu tooljševi-zaoije Sirije, in vse kaže, da je večina vodilnih mož v Siriji še vedno odločno prot degradiranju države na, raven kremeljskega satelita.
Zato je zelo verjetno, da ne bodo A-meričani ničesar storili, kar bi moglo razburiti arabske duhove. Taka pomirjevalna politika je še posebno nujna v trenutku, ko se sestaja generalna skupščina OZN.
Volitve v Zah« Nemčiji
V	-nedeljo 15. t. m. bodo po vsej Zahodni Nemčiji volitve v nemški državni -zbor. Volilna propaganda se razvija po načelih modernega snubljenja volivcev. Tudi na tem področju si Nemci prizadevajo posnemati Američane. Tudi v Nemčiji imajo- ustanove za raziskovanje javnega -mnenja po vzorcu znanega Gallupa. Vse stranke" poskušajo tudi -s .statističnimi analizami vplivati na volilno borbo.
iZ ogromnimi sredstvi so posamezne stranke že pred leti pričele z obdelavo prejšnjih volilnih izidov in :z uvrščanjem volivcev po socialnih skupinah, <po starostni razporeditvi, ®o veroizpovedi in poklicih. Za vsa volilna okrožžja, ki jih je 242, in celo za vsako posamezno občino so si stranke na ta način .ustvarile preglede, ki služijo pri -taktičnih snubljenjih volilnih glasov.
Vse- stranke so vključile v svojo propagando reklamne strokovnjake, ki »delujejo načrte za čim uspešnejšo prodajo političnih .zamisli.
Najmočnejša strank", Kričanskodemo-kratična unija, se sicer bogato poslužuje modernih snubilnih sredstev, dokumentarnih filmov, zvodnikov, lepakov itd., vendar je 'težišče njene propagande o-sredotočeno v volilnih shodih. To njeno zadržanje izhaja iz izkušnje, da strankina živa osebnos-t volivcu več -pove kot programi. Vsekakor je že sam Adenauer izredno privlačna osebnost za pridobivanje ljudskih množic. Ta stranka pa razpolaga še s številnimi drugimi osebnostmi, ki privlačujejo poslušalce-.
Krščanski demokrati razpolagajo z izredno obširno in v podrobnostih Izdelano organizacijo. V vsakem volilnem o-krožju ima svojega funkcionarja, poleg tega pa razpolaga z 42.000 zaupniki, to je na vsakih 600 volivcev po enega. Stranka ima tudi številčno močno in disciplinirano mladinsko organizacijo.
.Druga najmočnejša stranka Zahodne Nemčije so socialni demokrati. Tudi ta stranka razpolaga z izvrstno organizaci-
jo in z vsemi modernimi propagandnimi sredstvi. Tudi socialisti -prirejajo' shode, ne postavljajo pa v ospredje svojih vodilnih osebnosti. 'Njen voditelj Ollen-hauer ni iiz take,ga .testa kot je bil njegov umrli prednik Schumacher. OHenhauer ni pri vseh svojih kvalitetah popularna osebnost. Zato je 'bolj kot na svoje voditelje navezana na -svoj program. Kot o-paz-ieijska stranka ima v polemiki in kritiki vsekakor težjo 'besedo. V sami propagandi je izredno bogata in raznovrstna. Med drugj-m razpolaga s 1600 propagandnimi filmi, s političnimi kabareti in antističnimi programi.
Z množicami organiziranega delavstva in s 54.000 zaupniki je to najbolje organizirana stranka v ‘Zahodni Nemčiji. Volilni stroški obeh strank cenijo na 100 milijonov mark.
Kakšni 'bodo izidi; kdo 'bo zmagovalec? Prognoze nepristranskih opazovalcev sp kaj različne. Večina pa je mnenja, da too-dQ Adenauerjev! krščanski demokrati ponovno odnesli zmago. V volilno borbo se vmešavajo seveda tudi komunisti, čeprav je stranka prepovedana, in tudi Hruščev ima svoje prste vmes.
V	nedeljo 15. t. m. se bo za naklonjenost izahodnonemških volivcev :— poleg obeh najmočnejših strank — potegovalo tše 11 drugih strank. V novem nemškem parlamentu (Bumdestag) je 247 sedežev, ki jih dobijo neposredno izvoljeni poslanci. Nadaljnjih 247 pa prejmejo deželne liste na podlagi števila glasov, ki jih bodo dosegle posamezne stranke.
iSesrt strank je postavilo svoje liste v vseh zveznih deželah, sedem nadaljnjih strank je (zastopanih na listah posameznih dežel.
Za izid zahodnonemških volitev vlada po vsem svetu veliko zanimanje. Zahodna Nemčija predstavlja tako v svetovni politiki, kot v svetovnem gospodarstvu važno utež, v mnogih primerih pa je tudi jeziček na tehtnici svetovnih dogajanj.
VESTI z GORIŠKEGA
Notranji položaj v Italiji
Zadnje poglauje diktatorja
‘Notranji politični položaj je z ozirom na polemiko med strankami v Italiji še vedno precej živahen in izgleda, kat da prvaki in voditelji, zlaisti demokristjanov, obeh vej socialistov, liberalcev in republikancev iščejo neko ravnotežje, ki naj bi omogočilo sestavo nove vlade po prihodnjih državnozborskih volitvah.
Najbolj živahno teče še vedno polemika med demokristjani in liberalci ter med Saragatovimi in Nennijevimi socialisti.
'Kot znano je tajnik demokristjanske stranke, Fanfani, izrazil večkrat odkrito željo po združitvi socialistov, ki naj bi potem, ločeni od komunistov, sodelovali z demokristjani in prevzeli odgovornosti vlade. Ostro pa je ob raznih priložnostih napadal liberalce in jih poniževal z izjavo, da jih je tako malo, da ne morejo prir ti več v poštev kot faktor politično važne stranke. Nadalje je Fanfani pel saimo demokristjanom slavo in hvalo za vse, kar je bilo v povojnem času do danes dobrega storjeno in doseženo. Vse to pa je šlo liberallcem močno na živce, in tajnik te stranke, Malagodi, zaporedoma napada tako Fanfanija osebno, kateremu očita kratkovidnost in zmedenost v politično-strankarskih zadevah, pa tudi pozabljivost in podcenjevanje zaslug in doprinosa nekdanjih vladnih sodelavcev, kot so to bili prav liberalci. Pravi tudi, da de-mbkristjanska stranka nima stvarnega političnega ir gospodarskega programa, ampak samo neke vrste 'kaotičen program, ponajvečkrat ne v skladu in celo v nasprotju " demokristjansko miselnostjo. 2e samo izraževanje želje po socialistični združitvi pa da kaže praivo odprtje na levo, potem ko so demokristjani stokrat tako odprtje odločno odbili. Pri sestavi nove Zolijeve vlade da so demokristjani najprej sprejeli, potem zavrnili, naito pa zopet sprejeli desničarske glasove.
Seveda j« liberalcem udarilo najbolj na živce Fanfanijevo podcenjevanje njihove stranke in pa izjava, da, le demokristjani. in socialisti .utegnejo .zajeziti komunizem, tudi da so demokristjani po-stavonoše svobode, socialističnim programom pa, da se v marsičem srečajo. Krščanski solidarizem je Fanfani prikazal kot edino odškočnico za rešitev vseh socialnih vprašanj. Proti temu je Malagodi, tajnik liberalne stranke, zoperstavil vse socialne reforme, ki so jih liberalci v dolgih letih vladanja prvi’ v Italiji izvedli prav na podla,gi tiste svobode', ki da je liberalcem prvi, demokristjainom pa samo trenutni in ne bistveni pogoj družbenega sožitja, in. vsega napredka.
Liberalca so pretekli teden zborovali na svojem mednarodnem kongresu v Londonu in tudi. tu je Malagodi držal važno 'konferenco o zadevi socialnosti. Bivši predsednik republike, Einaudi, pa je temu kongresu naslovil posebno poslanico, v kateri opominja na1 nevarnost prevelike socialne pomoči, ki da zajema že preširoke množice državljanov, ki jih odvaja od zavesti, da si morejo sami pomagati, biti varčni in skrbeti težke
Odvetniška .pisarna dr. A- Sfiligoja v Gorici sporoča vsem jugoslovanskim beguncem ki so s posredovanjem njegove pisarne ' prijavili škodo, ki so jim jo bile prizadele nemške okupacijske cete, da je treba te prijave ponoviti, in sicer pod sledečimi pogoji:
Po nemškem zakonu glede plačila vojne odškodnine z dne 29. junija 1956 imajo pravico do odškodnine samo oni, ki-so bili od .nacistov preganjani zaradi njihovega političnega zadržanja proti nacizmu, to je »aus Gruenden politischer Ge-gnerschaft gegen Nationalsozialismus« a-
li	pa zaradi svetovnih nazorov (»aus Gruenden der Weltanschau,ung«).
Le za te je nekoliko upanja, da nekaj dobijo od Zahodne Nemčije. Nihče ne imore terjati odškodnine, če je bil preganjan in je škodo utrpel samo zaradi svoje narodnosti, to je »aus Gruenden der Na-tionalitaet«. Niti plačila same vojne odškodnine — brez preganjanja — ni moči zahtevati na, podlagi nemškega zakona. To vprašanje vojne odškodnine se ^ bo verjetno rešilo šele, ko bo z Nemčijo sklenjena, mirovna pogodba.
Bivši člani SLS pa fii mogli prikazati, da so bili preganjani zaradi sovražnega mišljenja proti nemškemu nacizmu, ker ■je Hitler izjavil v Celovcu, ob okupaciji Slovenije, da je trebe tam predvsem u-mičiti klerikalno stranko (...vor allen die klerikale Partei vernichtein,).
Vsi, ki imajo gori navedene pogoje, naj store sledeče korake: Pri najbližjem konzulatu naj dobe formular za prijavo odškodnine po gori navedenem nemškem zakonu. Ce morejo, naj skušajo dobiti tam tudi navodila (Anleitung) k zakonu oziroma prijavi na predpisanem formularju. Vse naj dobro preštudirajo in formular izpolnijo.
Poleg podpisanega formularja mora vsakdo napisati še v nemščini poročilo, kako je prišlo do preganjanja, o razmerah, ki so privedle do tega, o vzrokih itd. Pojasniti je tudi višino škode in njeno vrednost v dolarjih in pri tem računati 44 predvojnih jug. dinarjev za en
| čase in za starost. Vsak mora vzljubiti
I	svojo delavnico, biti nanjo ponosen in se pri njenem napredovanju in uspevanju veseliti!
To Einaudijevo misel so povzeli vsi časopisi, kajti odprto je tako vprašanje, do katere meje naj država skrbi in nudi po-moč zasebnikom.
V	socialističnem taboru ni nič posebno novega. Izgleda pa, da do novih volitev njih združitve ne bo, čerarvno skuša Nenni te dni .zopet poizkus v tem oziru nadaljevati.
Saragat pa se je zbal Fanfanijeve polemike a liberalci in simpatije do nenni-jevcev. Zato je stopil še on v polemiko in znova namignil na možnost ponovnega sodelovanja a, demokristjani.
Predsednik republike, Gronchi, odpotuje 7. t. m. na uradni obisk v Teheran v Perzijo. Z njim potuje tudi zunanji minister Pella.
Pella bi moral imeti važen govor, pa ga je odložil na čas, ko se vrne iz Perzije. Izgleda, da je odložitev govora v zvezi z izjavami, ki bi jih moral dati glede nekega nameravanega sredozemskega pakta, ki naj bi povezal nekatere evropske in afriške države, pe tudi one iz Bližnjega in Srednjega vzhoda ter za dosego katerega naj bi Italija igrala prvo vodilno vlogo,
■Ameriški tisk, ki z vso ljubosumnostjo čuva in brani svobodo tiska, je v neprestani borbi za svobodno poročevanje zopet odnesel pomembno zmago. Ameriško zunanje ministrstvo je vse do sedaj odklanjalo vizume ,za rdečo Kitajsko, sedaj pa se je vdalo in dovolilo 24. časnikarjem, da za poskušnjo lahko odpotujejo za sedem mesecev y Mao Ce-tun.gov rdeči raj. Ameriški listi, časnikarske agencije in radijske družbe so odločene, da izrabijo priložnost.
V	zadnjem času pa so se nenadoma pojavile težkoče s pra.v nasprotne strani: iz Pekinga. Sedaj, ko to želijo ameriške oblasti, so se kitajske skujale. Izgleda le majhna verjetnost, a,! .bodo ameriški časnikarji prejeli vstopne vizume. Komunistični kitajski tisk že pridno spušča .svoje komunistične modrosti in piše, da so ameriški časnikarji dobili dovoljenje samo zato, de bodo v kitajski očetnjavi lahko »vohunili in podžigali .nemire«.
Hudo šibka mora biti na Kitajskem trdnost komunistične diktature, če zadostuje 24 ameriških časnikarjev za vstajo 600 milijonov Kitajcev. Zdi se, da se za takim pisarjenjem skriva strah pred ljudmi, ki so navajeni, da z odprtimi očmi motrijo’ dogajanja po vsem svetu. A-meriški časnikarji seveda niso kaki ko-
ameriški dolar.
Potrdila k prijavi je tudi treba predložiti, in če ni uradnih, naj po možnosti vsak dobi dve priči, ki bi podale notarski zapisnik, da je res vse .tako, kot navedeno y spremnem 'oročilu. Toda v tem spremnem poročilu n-j nihče ne omenja, da je dosegel italijansko li drugo državljanstvo. To pa: kje je bil ob izbruhu vojne, kaj je delal, služboval, kaj so delale nemške okupacijske oblasti, zakaj je prišel na listo preganjanih. Vrednost škode za vsaki dan zapora, internacije, begunstva naj računa do konca vojne po 1.25 dolarja odškodnine; če je trpel škodo na zdravju, naj zahteva odškodnino tudi 'za to in predloži zdravniško spričevalo.
V	Združenih državah Amerike so begunci ustanovili organizacijo »Society for Proteetion of Yugoslav - Slovenian Claimants«, ki bo za. vse svoje- člane (zahtevala povračilo škode in intervenirala pri nemški vladi. Vsak, kdor želi, da ga omenjena organizacija, zastopa, mora postati njen član itn, plačati članarino, ki znaša za bivajoče v Italiji po en dolar na leto. Vsak pa more tudi tudi sam vložiti' prijavo naravnost pri nemškem konzulatu in se mu potem ni treba ozirati na organizacijo v Ameriki, postati njen člani in plačevati članarino. Organizacija pa se seveda zanj ne .bo brigala.
Odvetnik v Ameriki, slovanskega rodu, bo računal od vsote, ki bo dosežena, 10 do 15 odstotkov z vsemi stroški.
Organizacijo pa predstavlja v Združenih državah Amerike g. Matija Skerbec, 6019 Glcss Ave, Cleveland 3 - Ohio, i.n le nanj se je treba zadevno obrniti za pojasnila, mu poslati prijavo škode, članarino itd.
Pri tem pa je treba vedeti še to, da je rok iza prijavo le do 1. oktobra letos. Tega dne bodo prijave morale biti že predložene nemškim oblastem, zato se je treba požuriti, da ne bo zamude.
Pisarna dr. Sfiligoja v Gorici se za nove prijave v ničemer ne zanima. Vsak ne j poskrbi, kakor aore!
možnost nastanka kakega važnega in: politično pomembnega ter odločujočega pakta, kajti Italija in Francija sta že vezani v Atlantskem paktu, obe ti dve državi s predelom Severne Afrike pa. y Evropskem skupnem trgu. Ostala bi .možnost samo za sredozemski pakt kulturnega .značaja, kar pa da ni tako važno z ozirom na nujnost pomiritve razgibanosti v Severni Afriki in Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Uspeh italijanskih udeležencev beograjskega velesejma
Beograjskega velesejma., ki se je zaključil v ponedeljek 2. t. m., se je udeležilo 650 jugoslovanskih in 850 tujih raz-stavljalcev. Od teh zadnjih so italijanski udeleženci, sklenili največ kupčij.
Poročajo, da je na velesejmu bilo sklenjenih vsega skupaj za 118 milijard din kupčij, ter da so Jugoslovani sklenili za 15.3 milijard din uvoznih kupčij proti 10,5 milijardami, izvoznih.
300 milijard od turizma
Statistično so ugotovili, da so tuji turisti potrošili lalni (1956) v Italiji .za 300 milijard lir. Na vsak .način lepa vsota denarja, ki je toliko 'bolj upoštevanja vredna, ker so tujci pač prinesli s seboj svoj denar, to je tujo valuto, in gai zamenjali za lire.
nimi so dobro založeni .tudi zamejski Slovenci in ki se za krožnik opresne mineštre po Sovjetiji ali Titovi Jugoslaviji kar cedijo od hvalospevov črni .komunistični mizeriji. Saj so nam v živem spominu še romarji Y Moskvo, Prago, Sofijo, Budimpešto in na Reko, ki so občudovali Potemkinove vasi po teh deželah in po shodih in v »Delu« ter »Pr. dn.« na debelo potvarjali resnico.
Pritok beguncev iz Titovine
Pritok beguncev iz Titovine je vedno na visoki stopnji, in vprašanje njihovega sprejema postaja iz dneva v dan važnejše, kajti gotovo je, da jih Italija sama ne 'bo mogla vzdrževati ter bi ji morali zvišati .nakazila, ki jih za vzdrževanje beguncev prejema.
Dokumenti za dosego potnega lista
Po novem predpisu glede dokumentov, ki jih vsak'prizadeti, ko kaj prosi, mora predložiti, velja za dosego potnega, lista sledeče:
Prosilec spiše prošnjo naikolkovanem papirju za 100 lir in predloži potrdilo državnega pravdništva in okrajnega sodišča o visečem kazenskem postopanju (tako imen. carichi p,endenti), družinski list in — če je slučaj — tudi dovoljenje (nulla osta) vojaške oblasti. Za. mladoletne pa morajo starši dati pristanek (assenso): Vse druge listine poišče kve-stiura sama.
Do Z0.t.m. prijaviti dohodke in drugo
Goriško županstvo sporoča, da. je do 20. t. m. odprt rok za prijavo dohodkov in drugega (obrtnic, vozov, biljardov, psov, živine, klaivirjev itd.) za odmero raznih občinskih davkov.
Mladi tatovi
Policija je odkrila tatu, ki je v noči na 6. avgusta, pobral in odnesel za 250 tisoč lir vrednosti v tobak-mi Fagioli v ulici IX. avgusta v Gorici. Gre za 18-letnega 0. S. in poročilo trdi, da je sin iz dobro stoječe družine.
V	nedeljo 1. t. m. je ing. Gino Selena-ti, ko se je okoli, 7.30 zvečer vrnil v svoj urad na korzu Italia 31, ugotovil, da. so vrata bila nasilno odprta, iz predalčka pisalne mize pa da je izginilo nekaj denarja. Zadevo je' prijavil policiji, in ta je odkrila) tatiča v osebi nekega 11-letne-ga otroka.
■Dominiku Brajniku r8- je 22. avgusta izginilo iz žepa hlač v lastnem stanovanju na Rojcih št. 13 sedem tisoč lir v gotovini in .nekaj osebnih dokumentov. Tu je pa policija odkrila krivca v osebi 13-letnega mladeniča,.
NOVICE IZ SLOVENIJE
UVOZ JEDILNEGA OLJA
Jugoslavija je uvozila iz Liberije 6200 ton jedilnega olja ki ga bodo^ rafinirali v jugoslovanskih rafinerijah. Ker ni še nikoli Jugoslavija uvozila toliko jedilnega olja, je sedaj nastal problem, kam ga v,skladiščiti, ker prav sedaj, ko je sezona za olje, je malo posode na razpolago. Okrog 3700 ton olja ie vskladiščilo podjetje »Hempro« na Reki. Isto podjetje je vskladiščilo v .svoje tanke še 1500 ton olja, iza drugih 2200 ton pa je uprava pristanišča sklenila zigraditi nova skladišča.
PREVOZNIŠTVO
V	PRVEM POLLETJU LETOS
Prevozništvo v prvih šestih mesecih -letos se je po vsej državi znatno poveča-
Pretekli teden se je nenadoma pojavila vest, da je vlada odločila izročiti ženi-Raoheli zemeljske ostanke njenega moža, Benita Mussolinija. Mussolinija, so, kot ■znano, na smrt obsodili in ustrelili italijanski partizani koncem vojne, spomladi leta 1945. Njegovo .truplo so nekam .zakopali ali skrili, toda	nekateri	fašisti	so	ga
iztaknili in skušali	ukrasti.	Pri tem	pa
so bili tako goreči,	da, niso	pazili	na	o-
hranitev celovitosti	trupla, ampak	so	'ga
strgali na kose :in spravili v vrečo. Ko je oblast prišla kraji na sled in truplo zopet našla, ga, je spravila v zaboj, kjer je ostalo skozi ves čas od leta 1946 do danes.
Ko so zaboj sedaj odprli, so našli same .gole kosti. Ko je te ostanke žena Ra-chele pogledala, se je skoro onesvestila, saj so to vendar ostanki nekdaj mogočno rohnečega duce-ja, ki je držal v pesti vso oblast nad državo, in gorje mu, ki se mu ni vdal in pokoril. Tistega duce-ja, ki je grozil vsemu, svetu in se ga s Hitlerjem -hotel polastiti, navalil z vojsko na Abe-sinijo in na Albanijo, s Hitlerjem sprožil drugo svetovno vojno in zopet ,z vojsko navalil pa, na Grčijo in Jugoslavijo ter .celo na Sovjetsko zvezo. Pa se je vštel in prvi so ga ob prvem, previdu poraza zapustili njegovi izvoljenci, člani velikega fašističnega sveta, in s tem skušali rešiti odgovornosti in posledic dvajsetletnega samodrštva, razkošja in vojne...
Se sam kralj se ,ga ,je želel iznebiti in ga je dal prijeti in internirati. Tisti kralj,
lo. Avtobusi, ki združujejo razna mesta v državi in ki imajo zveze tudi s tujino, so v prvem polletju letos prevozili 17 milijonov in 852 tisoč potnikov ali 4 milijone več kakor v istem obdobju lani. Prevoženih je bilo 19 milijonov kilometrov. V cestnem tovornem prometu so prepeljali 2,125.000 iton blaga ali 450.000 •ton več kakor lani y tem obdobju. Prevoženih je bilo 28 milijonov kilometrov.
JUGOSLOVANSKI ŠTUDENTJE NA PRAKSI V TUJINI Odbor mednarodnega združenja za izmenjavo študentov v tehnični praksi je v tujini poskrbel za polletno prakso za 320 jugoslovanskih študentov. Večina študentov je odšla na prakso v Zah. Nemčijo (132), v Švedsko (31), v Anglijo in Avstrijo (po 24), jr ^Novjetsko zvezo (19) itd. V Jugoslaviji pa se je obratno mudilo v juniju, juliju in avgustu 158 tujih .študentov, ki so 'bili zaposleni v 134. podjetjih.
Ti. študentje so povečini slušatelji tehničnih ved, medtem ko je zelo malo izmenjave študentov humanističnih ved.
TRANZIT CE Z REKO
Tranzit čez reško pristanišče stalno narašča. V prvem polletju letos je šlo skozi reško pristanišče 122.000 .ton več blaga kakor v istem obdobju lanskega leta. 'Iz Podonavja je šlo čez reško pristanišče v prvih šestih mesecih letos 440 tisoč ton blaga. V tranzitnem prometu reške luke je na .prvem mestu Češkoslovaška s 169.000 tonami, sledijo Avstrija, Madžarska in druge.
ŠOLSKE VESTI
Didaktični ravnateljstvi Gorica in Doberdob sporočata, da je na razglasni deski v ul. Croce na vpogled prednostna lestvica prosilcev ,za začasna in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957 -1958.
* % *
Ravnateljstvo Nižje srednje šole in Strokovne šole v Gorici sporoča:
Vpisovanje v srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Po tem dnevu se vpisovanja ne bodo več Sprejemala.
Opozarjajo se učenci, ki so junija polagali sprejemni izpit, da ta izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v zgoraj imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo posečati.
* * *
■Ravnateljstvo višje gimnazije-liceja in učiteljišča S slov. učnim jezikom v Gorici obvešča, da pričnejo popravni izpiti
v	ponedeljek 2. septAibra ob 8.30 ,z italijansko nalogo.
Zrelostni izpit (matura) na liceju ter učitelj iški usposobljenostmi izpit (matura) na učiteljišču prične v torek 17. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Vpisovanje na oba zavoda je odprto do vštetega 25. septembra.
Za morebitna pojasnila je na razpolago tajništvo šole.
*	% *
Ravnateljstvo Nižje srednje šole in Strokovne, šole v Gorici sporoča, da se vsi popravni izpiti pričnejo 9. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Natančen vrstni red izpitov je razviden z razglasne deske na šoli.
ki je skozi dvajset let poznal samo Mussolinija, mu pritrjeval in izvrševal njegovo voljo, brez vsakega usmiljenja za one, ki jih je Mussolini oropal svobode in človečanskih pravic ter preganjal po konfinacija-h in zaporih ter tudi dal na. smrt obsojati.
Nekaj »zvestih«, .bivših škvadristov, ki jim je nasilje v imenu »ljubezni do domovine«, v resnici pa samo do oblasti in samodrštva, je prihitelo na kraj pogreba in dajalo duška svojemu političnemu »prepričanju« z divjimi vzkliki fašističnega vzora. Nosili so tudi orne srajce, prapore in druge iznake. Policija je iz pietete do prizadete družine zaprla eno oko.
Mussolinijeva hči Edda, vdova grofica Ciano, ki ji je oče Benito Mussolini spravil moža pred fašistično sodišče, da ga je na smrt obsodilo, je stala pred zemeljskimi ostanki svojega očeta nema in silno napetih. živcev. Ni imela niti žalne besede zanj, niti .solz.
Na kraju so se pojavili tudi otroci nekega zavoda iz Predappia, in en novinar je od njih izvedel, da so prišli na žalni obred. Ko pa jih je vprašal, ali. vedo, kaj so bili fašisti, niso znali odgovora. Toda na vprašanje, ali vedo, kdo in kaj je bil duce, so povedali, da je to bil velika o-seiba, ki je delila dobrote (faceva del be-ne). To da jim pripoveduje ravna tej zavoda.
Obred se je vršil y kraju Predappio. Mussolinijevi rojstni vasi. Iz tistih krajev pa je doma tudi sedanji predsednik vlade, Zoli, ki je bil z Mussolinijevo družino dober znanec. Izgleda, da je samo z ozirom na to okoliščino prišlo do izročitve Mussolinijevih ostankov, ki so' jih do sedaj hranili v samostanu iz Cerro Ma.ggiore v Lombardiji.
Turinska »La nuova Stampa« je v torek 3. t. m. objavila pismo nekega držatv-ljana, :ki svetuje, naj list ne poroča več kot na kratko o dogodku in se zgraža nad listi in revijami, ki a obširnim zadevni poročainjem dajejo dogodku, preveliko važnost, medtem ko je fašizem odprl toliko grobov, ki so še danes neodkriti.
Z naše strani dodajamo, da so fašisti hoteli za vedno skriti grobove petih od fašističnega sodišča ,ija smrt obsojenih in ustreljenih Slovencev. Zato so jih peljali pokopati iz Trsta daleč dol v padovensko provinco, kjer so grobišča bila leta 1945 odkrita.
Fašisti govorijo danes o pieteti, ki je sami niso poznali... Zakon takrat ni dovoljeval izročitve družinam trupel umrlih obsojencev. Vprašanje je, ali je vladai ravnala seda.= po zakonu, ko je truplo na smrt obsojenega in ustreljenega Mussolinija vrnila vdovi. Ko je bil obsojen in ustreljen, je bil še vedno v veljaivi stari zakon!
GOSPODARSTVO
NA VRTU — Se vedno lahko sejemo špinačo, motovilec, .zimsko solato in radie. Presajamo endivjo, brokole in solato. Da nam zarojeni paradižniki odebelijo in dozorijo, moramo sedaj odstraniti vse za-listke, to je nove poganjke, ter vse cvetje.
V	SADOVNJAKU — Bliža se čas pobiranja zimskega sadja: jabolk in hrušk.
V	tem času -opalžamo, da pade raz drevesa sad, ki je popolnoma, zdrav in ni nikakor poškodovan od črva. Ko kmet to opazi, pravi navadno, da je sadje dozorelo in da ga mora pobrati. To pa: je velika napaka, ker sedaj- .zimsko sadje še. ni dozorelo, temveč dozori šele koncem septembra, in prav je, če ga. obiramo šele začetkom oktobra, ker čim dalje ostane sad na drevesu, tem več pridobi na kakovosti, predvsem na okus.u in tudi na barvi, kar vse da večjo veljavo na trgu.
■Zakaj torej odpada sedaj zdravo sat-dje? 'Temu je kriva neka bolezen ali bolje pomanjkanje hormonov, ki se pojavlja, ko začne sad dozorevati. Konec repi-ča se posuši in sadež odpade. Torej, ko vidimo, da zimska jabolka in hruške, ki so drugače popolnoma zdratve, sedaj, ko to sadje šele .dozoreva, a še ni dozorelo, odpada, moramo vedeti, da je temu krivo zgoraj opisano pomanjkanje hormonov in ga z-aito ne smemo, še pobirati. Da pa. tako odpadanje preprečimo, poškropimo drevo z .najnovejšim hormonskim preparatom, imenovanim »Rubrum«, s katerim dosežemo poleg preprečitve odpadanja tudi povečanje barve sadežev ter povečamo količino sladkorja. Drevesa poškropimo kakih pet tednov pred normalno dozoritvijo, to je sedaj takoj. Zadostuje, da poškropimo listje drevesa, in ni ravno potrebno, da poškropimo tudi sadež. Kako se pripravlja, in količino, ki se uporablja, izve vsakdo pri nakupu v kmetijskih konzorcijih.
NA NJIVI — Zemtjišča, ki so prosta, lahko pripravljamo za setev pšenice, to je navozimo gnoj, ga raztrosimo in pod-orjemo. Pred setvijo Ra .bomo seveda to gnojenje dopolnili i umetnimi gnojili, predvsem s superfosfatom in kalijem.
O setvi pšenice na splošno pa faoano pisali prihodnjič. Danes naj samo opozorimo, da je v kmetijskih konzorcijih odprta naroči.tev semenske pšenice po znižani ^ ceni. Ker je letošnjai količina take pše,nice omejena, naj vsakdo pohiti z na-ročitvijo.
munistični zastonjkarski romarji, s kakrš-
Beguncem - vojnim oškodovancem
Merodaij-ni krogi pa že sedaj zanikajo
BLAŽEM STRAH PRED RESNICO
ZGODBA O LINČANJU
Na zahodni obali leži slikovit Galway--ski zaliv, ki ima svoje ime po starodavnem mestu 'Galway, ki ga omenja že ale-.ksandrinski zemljepisen Ptolemej. Čeprav je Galway eno izmed večjih irskih mest, vendar mi več kot le pomembnejše podeželsko mesto, ki ima sicer svojo slavno preteklost, danes pa njegova luka ni dosti več kot ribiško zavetišče. Mogoče 'bo Gal-way spet kdaj v, bodočnosti postalo pomembnejše trgovsko pomorsko mesto, kakor je bilo nekoč v. srednjem veku, ko dve nadstropji visoke sive hiše potuhni-je bila ,ga-lwayska luka ena izmed največjih na otoku. Tako so se pa kvečjemu le k tlom, čakajoč boljših časov, mogoče pa tudi zato, da jih ne odnesejo viharji, ki prigrmijo pogosto od zahoda.
Takrat, ko je bila vsa Irska bolj obljudena kot je danes, je imel tudi Gal-way dva- ali trikrat toliko prebivalcev kot danes. Bilo je važno trgovsko in pomorsko mesto. V glavnem je mesto trgovalo s Španijo, in 'tako ni čuda, da je biil eden od Kolumbovih tovarišev, fco je odplul iz Palosa k odkritju Novega sveta, tudi meščan Galwa,ya, Rice de Culvey. ■Pravijo, da je Krištof Kolumb prišel pred svojim potovanjem v Galway molit v cerkev sv. Nikolaja, mestnega .zaščitnika.
Ena od najbolj znanih patricijskih družin tistega časa so ‘bili Lynchi (Lin-•či), anglo-normanskega. porekla, ki. so pa kmalu postali 'bolj. irski kot Irci sami, katerih ime se začne z O’ ali Mac. Enega od teh Lynchov — Lynch je ris — so izvolili leta 1493 iza župana in s tem za mestnega sodnika. Bil je to James Lynch Fitzstephen, ki se je zelo trudil za dvig trgovskih zvez. Zaradi tega. je tudi nekoč potoval v Cadiz, kjer so ga gostoljubno sprejeli " neki bogati trgovski hiši.
Tu je spoznal trgovčevega sina, ki iga je na njegovo povabilo spremljal na povratku. .Mladega južnjaka so v Lynch Castlu sprejeli prisrčno in prijateljsko in hitro je postal prijatelj županovega sina “Walterja. Slučaj je hotel, da sta se oba zaljubila v isto lepotico, pri kateri je lepi Spanec kmalu izpodrinil Walteirja. To bi ta še prenesel, če se ne bi zmagovalec s svojim uspehom še bahal in poraženega tekmeca dražil. Bile so to verjetno le bolj otročarije in vendar je Walter Spanca. s katerim se je v čolnu peljal daleč ven na morje, v navalu jeze z .nožem zabodel in truplo vrgel v morje.
'Dogodek so pa videli drugi in tako WatterjiU. ni preostalo drugega, kot da se je predal očetu, ki je z oboroženci iskal ubežnika. Zupan, trdi predstavnik zakona, vseskozi samo uradna oseba, je storilca aretiral kot vsako tujo osebo in ga
oddal y zapor. Naslednjega dne je Lynch kot mestni .sodnik obsodil svojega sina na smrt. Tako je zahtevala pravica, ki je tudi oče v prid sina ni .smel kršiti in spremeniti.
Sinova mati je takoj alarmirala svoje sorodnike, ki so skušali s prošnjami in grožnjami omehčati neomajno voljo sodnika. 'Na dan izvršitve smrtne kazni je šel oče, kakor je zahtevala njegova služba, v ječo, kjer je krivcu še enkrat prečita! sodbo in nato z njim večerjal. Nato je, kakor poroča kronika, obdan od stražnikov peljal obsojenca ven k eksekuciji.
V	tem so stražnike napadli ljudje matere, ki .so razpršili spremstvo, niso se pa dotaknili sodnika, ki je svojega sina odpeljal v prvo nadstropje, kamor je poklical rablja. Ta je pa v splošni .zmešnja-
vi	tudi pobegnil. Tako je s.odnik sam privezal na okno vrv, položil zanko sinu o-■koli vrata in ga sunil skozi okno v smrt, kar vse je sin voljno pretrpel. Pravici je bilo zadoščeno in umor maščevan.
Ravnokar še .besneča množica je ostrmela od strahu in se ni dotaknila starega »moža, ko se je vračal v svojo bližnjo hišo, ki je menda ni nikoli, več zapustil, in ločen od svojih someščanov živel do smrti.
Pod oknom stare hiše je še danes videti vklesano mrtvaško glavo s sledečim napisom:
»V spomin na strogo in neomajno pravičnost najvišjega uradnika tega mesta, Jamesa Lvncha .Fitzstephena, za župana izvoljenega v letu 1493, ki je svojega krivega sina (Valterja na tem kraju obsodil in usmrtil.«
Sicer je ta mož res sam izvršil pravico. Vendar je 4» 'bilo nekaj čisto drugega
l'
kot pomeni po temu trdemu sodniku povzeta beseda linčanje, kjer drhal .kot samozvani sodnik na mestu prime dozdevnega krivca, ga obsodi in smrtno obsodbo takoj izvrši. Častivredno ime sodnika Lvncha je torej po krivici prepustilo svoje črke .za današnje linčanje.
Moderna pravljica
Ko se pri nas pogovarjajo ljudje, ki so mnogo potovali po svetu, o tujih šegah in navadah, nanese pogosto pogovor tudi na skodelico čajo. In pri tem .tudi ugibamo, kako stara je navada, pitja čaja. Po izročilu Indijancev in Japoncev je prvi pil čaj budistični menih Darrna pred okoli 2 tisoč deti. Lepša in .bolj romantična je pravljica, ki pripisuje .odkritje čaja Kitajcem, saj sta nam pojma Kitajec in čaj tesno povezana med, seboj.
Leta 2137 pred Kristusom, torej skoraj pred 5 tisoč leti, se je po tem izročilu pripravljal kitajski cesar Seng Nung nekega jutra, da .srebne iz skodelice vroče vode, kot je bilo 'takrat na Kitajskem splošno v navadi. Skozi okno je pa veter pripihal nekaj listov z drevesa, ki so padli naravnost v skodelico. Vrela voda je od teh listov dobila zlato-rumeno barvo ,i.n okusno aromo, in pametni cesar je od takrat dalje dal popariti vsako jutro po nekaj, takih listov.
S tem je bilo odkrito pitje čaja.
•Z besedo »čaj« so danes pove.zane številne dežele. Caj pridelujejo, danes v A-friki, Indiji, Ceylonu, Sumatri, Javi, na. Kitajskem in Japonskem in Formozi, kjer pridelajo pridne roke na leto več kot 650 milijonov kg zvitih posušenih lističev čajevca.
ZORKO SIMČIČ
Člouek na obeh straneh stene
Slovenska kulturna akcija, ki deluje v Buenos Airesu, je izdala deveto knjigo svoje zbirke pod vrhnim naslovom. Delo ■bi lahko uvrstili med novele, seveda daljše, ali. pa še bolje med tragedije intelektualca. Prikazuje človeka, ki ga biča na eni strani usoda, na drugi njegov lastni značaj. Ovitek delu pa je skrbno pripravil Milan Volov,šek.
Pisatelj nam najprej prikaže glavnega junaka v trenutku, ko ta namerava zapustiti Buenos 'Aires z namenom, da gre na .sever, kjer se bo srečal ,z ženo, ki jo že toliko let ni videl in kateri so oblasti prepovedale vhod v deželo. Prav v 'tem trenutku se začenja njegova tragedija. V eni sami noči pretrpi .nepopisne muke, ko se spominja na svojo preteklost: odhod iz domovine, prva zaposlenost v novi domovini, ki .ga takoj razočara s svojimi prebivalci. Da bi si pomiril živce, odide ponoči na sprehod, da bi mu sveži zrak .sprostil prepolno glavo spominov. Tu .pa .sreča moža, v katerem spozna Katjinega brata. Ta je 'bila nekoč zaročenka njegovega padlega .brata. Pove mu, da bi se ona irada srečala z njim, ker je trenutno v Argentini, kamor je prišla kot trgovinska zastopnica Jugoslavije. To srečanje je pisatelj prikazal na čislo svojstven način; njun pogovor je namreč realno nemogoč. Da bi bolje prikazal .njegovo duševno stanje, .teče pogovor med njima .brez vsake logične povezave ter skače .z enega predmeta na drugega. Na ta način je pisatelj dosegel to, kar je hotel, v prvi vrsti, duša »Človeka na obeh straneh« leži pred nami odprta. To srečanje z bratom osebe, ki jo je tudi on nekoč ljubil, mu porodi nove spomine. Res odlično je
pisatelj znal podati mučne spomiaje ter je s tem bolj dokazal, kako odličen psiholog je. Zgodba se konča, ne' da bi pisatelj rešil probleme, ki njegovega junaka .tako izelo mučijo.
Simčiča odlikuje, kot že omenjeno, odlično poznanje človeške duše v najtežavnejših problemih zrelega človeka, kakor tudi lep in 'bogat jezik. Malo pa. moti njegova trenutna nelogičnost in pa netočnost v podatkih. Njegov slog se zelo približuje Cankarjevemu, le da je Simčič mnogo bolj moderen tako v izrazih, kot v .primerah. Kljub temu pa lahko rečemo, da je njegovo delo eno izmed najboljših, kar jih je SRA izdala.
Visoke starosti nam nihče ne podari
'Po razinib statistikah se dolgost našega življenja veča iz leta v leto in vendar mi sami tega nismo ».zaslužili«. Ce živi naše pokolenje povprečno danes dalje kot so živeli n* ši predniki, to ni morda zato, ker gospodarimo mi z našimi močmi 'bolje kot naši starši, ampak je to edino zasluga medicinske znanosti. 'Samo .zato in ne izaradi načina .svojega življenja lahko računa sodoben človek .z 'daljšim življenjem.
V	čem grešimo največkrat pri načinu našega življenja?
Debelušnost se ie v nekaterih deželah Zahodne Evrope dvignila v zadnjih de-
ŠESTI SEPTEMBER
Pred šestindvajsetimi leti. V Beogradu so stare srbske,^ s slavo ovenčane polkovne zastave odhajale ob zvokih godb v častna počivališča; zamenjale so jih nove jugoslovanske zastave. Prav to pomembno in zgodovinsko slavje je črna diktatura cinično izrabila, da s strahotnim zločinom nad štirimi slovenskimi fanti onečasti beograjsko potrditev enotnosti sosedne države...
Diktatura je s sramotenjem najsvetejših čustev sosednega naroda zaigrala svoj orgijski ples. Ni bilo to prvič v prosvetljeni dobi dvajsetega stoletja, in na žalost in sramoto tega stoletja tudi ne zadnjič. Ni razlik med črno, rjavo ali rdečo diktaturo!
Zato romajo slovenski demokrati vsako leto na grob svojih fantov junakov, ki so se borili za svobodo, za demokracijo, za plemenitejše življenje med seboj in med narodi. Na grobovih štirih slovenskih fantov molimo in se spominjamo vseh neštetih žrtev pcdlega nasilja; od tu se dvigajo proti nebu naše priprošnje, da bi se kelih trpljenja že končno odmaknil od slovenskih ust, da 'bi že skoraj vzšla zarja svobode zatiranim in preganjanim in razsvetlila mrak terorja, ki se je zgrnil na slovensko domovino.
Grobovi v Bazovici so naš spomin in naše upanje ob enem. Številni, nešteti grobovi mučencev po vsej slovenski zemlji in izven nje se družijo s štirimi bazoviškimi grobovi v en sam vzdihljaj: »Reši nas o Gospod nasilja in hudobije!«
setih letih od 2 na 17 odstotkov. O pravilni teži se je že toliko pisalo, da tega ■danes ,ne bomo ponavljali. Sedaj je neka vseučiliška skupina y New Yorku prišla do novih vrednot: najboljšo podlago za kasnejše primerjave nudi teže, ki jo ima človek s 30 leti. S. 40 leti naj bi človek tehtal 5 odstotkov manj, s 50 spet 5 odstotkov manj, in 'ta teža naj bi ostala po možnosti stalna. Navadno se pa človek med 30 i,n 40 leti zredi vsaka 4 leta za poldrug kilogram in se ne neha rediti tudi še po 40. letu. To je pa pogrešno.
Mnogo gibanja
Eno od glavnih zla modernega življenja je nadalje v nezadostnem telesnem gibanju. V Angliji so dognali, da živijo ljudje, katerih poklic je povezan .z dnevnim gibanjem, povprečno 8 let dlje 'kot tisti", ki pri delu ves dan sedijo. Ce čepimo ves dan v sobi, postanejo naše kosti okorele in mišice . ohlapne, tudi srcu manjka urjenje in s tem potrebne 'zaloge moči, ki lahko postanejo pri resni .bolezni odločilnega pomena. In vendar je dovolj priložnosti za gibanje, četudi s 40. leti ne igramo na .kakem športnem prostoru: plavanje, smučanje, kolesarjenje, jutranja telovadba, sprehodi ne samo ob nečfcljah. Sestdesetletnik mora po mnenju strokovnjakov brez truda prehoditi štiri stopnišča ali napraviti dvouren sprehod.
Duševno obzorje
V	duševnem pogledu svetuje freibur-šk-i profesor Koenig-sfeld, ki se že mnogo let ukvarja z vprašanji dolgega življenja, sledeče: ne razburjaj se, zanimaj se za vse, ostani na .znotraj mlad! Mnogi lju-
dje se ženejo le za tvarnimi dobrinami, za duševne se pa ne .brigajo. Cim več vezi nas priklepa z našim okoljem, z otroki, prijatelji, znanci in ljudmi drugih poklicev, čim 'bolj se zanimamo preko vsakdanjih skrbi za druga vprašanja, tem 'bolj smo varni pred starostnimi nodlež-nostmi in »penzijskim bankrotom«. Kdor se je z 20 leti zanimal 1 uro na dan za duševne stvari, naj si s 40 leti vzame za to še enkrat 'toliko časa, s 50 leti pa naj 'bi človek posvetil polovico svojega časa novim načrtom i.n mislim, saj takrat dolžnosti staršev niso več tako nujne!
Važna stvar je tudi dopust. Počitnice je treba izrabiti po pameti. Danes pa ljudje1 mnogo preveč potujejo in izdajajo mnogo več denarja za 'to, kar kasneje obžalujejo.
Neobhodno potrebno spanje
Ce vprašujemo po življenjskih navadah 70, 80 in 90 let starih oseb, opazimo razna nasprotstva. Eni niso kadili, drugi so bili strastni kadilci, eni so bili abstinenti, drugi pivci, eni so suhi, drugi debeli. Vsi pa izjavljajo, da so vedno dobro spali. Ce si hočemo ohraniti sposobnost za delo, moramo spati najmanj 7 ur. Tretjina ljudi pa ne doseže tega minimuma, večina trpi. na posledicah tega pomanjkanja spanja.
iZ-nani raziskovalci menijo, da bo prišel čas, ko bo človek lahko živel povprečno 100 let. Do tja je pa pot še dolga. Vsakdo od nas pa lahko svoje izglede že danes pomembno izboljša, če pametno gospodari s svojim zdravjem in s svojimi močmi in se ne zanaša preveč na zdravnike in medicinske čudeže.
Skrivnostni vozni listek
'Italija ni edina dežela, kjer so se vozili v prejšnjem prvem razredu po železnici skoraj samo potniki z brezplačno vozovnico. Bivši italijanski prometni minister Corbellini pripoveduje, o tem mično zgodbico, ki jo je doživel, ko je moral še sam, kot železniški inženir, pogosto potovati po določeni progi, seveda v prvem razredu z brezplačno vozovnico. Pri vsakem takem potovanju so tudi vsi drugi potniki prvega razreda pokazali sprevod-nku, enako kot on, razne izkaznice, £> pravico do brezplačne vožnje.
Samo neki gospod, ki. se je tudi vozil .skoraj vedno kadar Corbellini .sam, je predložil sprevodniku vedno pravi vozni 'listek iz barvne lepenke. Vsi sopotniki so tega odličnega potnika občudovali in vedno ugibali. Kdo naj bi ta odličnik bil.
Nekega dne pa Corbellini ni mogel več premagati svoje radovednosti in je stopil za sprevodnikom na, hodnik ter ga .zaupno povprašal, kdo da je ta odlični, potnik, ki se vozi v 1. razredu preti plačilu. Sprevodnik je odvrnil, da je to a-gent najne državne policije, ki uradno potuje.
»Pa saj bi potem imel pravico do brezplačne vozovnice!«
Sprevodnik se je smejal: »Seveda bi imel! Toda, saj poznate tajno policijo. Da se agent ne izda s pokazanjem brezplačne vozovnice, mu poskrbi direkcija v Rimu vedno proti plačilu pravi vozni listek, plačani denar pa policijski direkciji nato povrne železniško ministrstvo. NeKoliko zamotana zadeva...«
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V TRSTU
V soboto 7. sept. 1957 ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«, Vr-delska cesta 7
Proslava 250-letnice rojstva CARLA GOLDONIJA
PRIMORSKE ZDRAHE
komedija v treh dejanjih velika uprizoritev na prostem
V nedeljo 8. septembra ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«
PRIMORSRE ZDRAHE
Poslovilna predstava
Tee Starčeve
V .torek 10, septembra ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU
Branislav Nušič
Žalujoči ostali
							
POD ČRTO
Stric Cene in njegova
.Stric Cene je že star mož. Ne vem koliko tet 'ima na. plečih, gotova pa mora biti že blizu osemdesetih. Odkar se ga spomanjam, je vedno vesel in neutrudljiv. Odkar pomnim ima bele lase in dvoje rdečih lic. Njegove oči se zadovoljno smehljajo vsemu svetu. Maturanti smo večkrat hoteli izvedeti, kakšen je njegov tajni repecept, ki ga ohranja tako vzdržno pri .polni moški svežosti. Ne vem, a.li se je hotel iz nas norčevati ali je govoril resnico, njegov odgovor je bil vedno isti: »Ostal sem zdrav, ker sem pričel kaditi, ko sem imel dvanajst let, oženil sem se z osemnajstimi, .in ko mi jih je bilo petindvajset .sem pri tekmovanju, kdo izpije več vina, odnesel prvo nagrado.«
Tako je govoril stric Cene, in mladi maturanti smo ga .zelo čistili. Ne .zato, ker je bil star, .poznali, smo mnoge starčke z resnimi, častitljivimi obrazi, pa. smo se jih kljub temu izogibali, ker nismo z njimi čutili nobene povezanosti. Cenil; smo strica Ceneta; spadal je med nas, ker je ostal mlad.
Mnogi čitatelji bodo seveda mislili, da je biil gotovo skozi vse svoje' življenje srečen. Pa ni bil. 'Ni rad govoril o svojih osebnih izadevah. Po dolgoletnem znanstvu z njim pa smo vedeli, da je nekoč zelo ljubil neko žensko. Bila je z njim poročena in darovala mu je, sina e-dinca. Rojstvo tega sina je plačala z lastnim življenjem. Stric Cene je .bil nekaj, mesecev hudo. portr-t in je zanalašč poslal svojega sina v zavod. Folno leto ga ni obiskal. Bil je .zelo hud na tega malega možka, ki ga, je oropal ljubeče žene. Nato pa, ga je le pričel ljubiti in na koncu sta si postala, velika prijatelje.
Stric Cene je bil zaposlen na železni-
ci. Bil je zelo ponosen, da je svoje delo opravljal vestno in natančno, zato tudi ni več govoril o svojih žalostnih doživljajih. Svojega sina je dobro vzgojil. Najprej je mali obiskoval gimnazijo v podeželskem mestu, potem pa je odšel v Budimpešto in se vpisal na tehnično. Stric Cene je bil izredno ponosen, da bo njegov sin inženir. Sedaj je še bolj štedil in po službi je večkrat opravljal še kaka dela, da j,e lahko poslal nekaj več denarja sinu v Budimpešto.
Po diplomi se je novi inženir poročil. Strica je čakala trikratna sreča: na železnici so sina namestili kot inženirja. Za strica je to 'bilo veliko notranje zadoščenje. Njegov sin se je uvrstil med vodilno osebje, o" sam pa je bil le navaden delavec na progi. Hoteli so ga upokojiti, on pa se je do skrajnosti upiral »pokojninskega brezdelja«. Mlada zakonca sta. ga kregala, češ da mu ni prav nič treba postopati še naprej po tračnicah in prihajati zvečer domov * sajasto obleko.
(Pa še na nekaj je bil ponosen: na svoje -poštenje. OVem, da ni moderno pisati o ij.udeh, ki so ponosni na take starokopitnosti kot jn »poštenje« — vendar življenja. me morem predrugačiti, včasih moram v modemih časih pisati tudi o sta-rokopitnežih, ki jih srečam v življenju.) Bil je tudi ponosen, da je samo dvakrat v svojem življenju zamudil na delo.To, je dejal, ni 'bila njegova krivda.
Morda, bi še dolgo delal, če bi njegova ■snaha nenadoma ne zbolela. Tako pa je moral prenehati, da bi skrbel za'otroke. Prvič v življenju se je lotil gospodinjstva.
Tedaj je nenadoma prišla, vojna, ki je ni hotelo biti nikoli konca-. Država, ki jo je ljubil, je izginila čez noč. Tujci so zagospodovali vsej deželi. Tračnice so bile poškodovane, dežela je krvavela, narod je zbolel. Končno je moral sovražnik
nazaj domov. 'Za dva je moral vsak poprijeti., da, je dežela opomogla. Posebno hudo je bilo na železnici. Brez ožilja, ki dovaja in odvaja kri, telo ne more živeti. Vse je sicer prišlo čisto drugače kakor pa je pričakoval narod, v vseh pa je živela vera, da se 'bo vse obrnilo kakor Bog zapove.
'Stric Cene je postal ponovno železničar.
Postal ie s,pot jaonos in utelešena spoštljivost železniške postaje. Vsi so ga radi imeli, dokler ga niso pred tremi leti ponovno upokojili. ‘Postajenačelnik (ki je bil seveda komunist, stric Cene pa- se za politiko mi zanimal) mu je izročil odlikovanje, kakršna delijo po vseh komunističnih vladavinah namesto kruha -in živil. Izročili so mu celo nekaj malega denarja. Z malo proslavo in velikimi govorancami ,so ge tako vdrugič upokojili.
Njegov sin se je preselil nekam na deželo; premestili so ga. Zakonca sta hotela strica vzeti s seboj, vendar je stric Cene ostal tam, kjer je prebil vse svoje življenje.
On je spjadal na- to postajo, on. je tu rojen, je tu postopal po tračnicah petdeset let, odkar je stekla dvotirna železnica. Zakaj naj bi se sedaj selil? Vsak dan je bil na postaji ali vsaj v mali -postajni restavraciji. Tu je srečaval znance, tu popil po pol litra vina in je 'bil zadovoljen. Včasih je bi,skoval -tudi svoje vnuke. -Otroke je tako rad imel.
.Zdelo se mu je, d' se -kaj novega ne more več zgoditi v njegovem življenju.
In vendar se je zgodilo. Tam doli na deželi je zavrelo. Stric Cene se slišal novico od železničarjev. On sam se .za politiko ni zanimal. Videl p>a je, kako so sprevodniki stikali .glave in se segrevali. Najpogumnejši so tud-i izrekli po kako -besedo. Dejali so, da tisti, ki so prej ceste pometali, jih bodo »pet pometali, ne
pa vodili postaje in tovarne tako, da 'bo vse vrag pobral. Na Poljskem, so pripovedovali strojevodje s pritajenim glasom, so bili žetezničdarji prvi, ki so dvignili svoj glas proti nasilju. Pri nas 'bodo, so nadaljevali, vsi. železničarji ina strani Ij-udstva.
iStric Cene je poslušal te razgovore, v zadevo pa se ni vmešaval. Preveč je spoštoval postave. Postava je 'bila izanj .za Bogom prva osebnost, kateri se nihče ne sme zoprstavljati. Njemu ni bilo mahi, kdo je določal zakone. Zakon je zanj veljal ie od vekomaj.
'Tedaj je udarilo. V Cepelu so delavci, stavkah. Zahtevali so človeške plače in človeške delovne pogoje. Pridrveli so miličniki, Sovjeti so streljali, Cenetov sin, inženir, je podel.
Železničarji so strica tolažili. Pripovedovali- so mu, da je bil njegov sin junak, poštenjak, ki se je potegoval za delavske pravice proti komunističnim' zajedavcem, ki živijo v največjem razkošju na račun delavstv in pr.i tem še norce brijejo iz delovnega ljudstva. Komaj jih je poslušal. Povešal je .glavo in se zamaknil v daljavo, tja proti Donavi, in njegove oči so bile vlažne.
Odšel je s posta,je. domov. Želel si je samo še smrti.
Neke,ga večera je potrkalo na njegova vrata. 'Prišla- je snaha, s sinovi. Njegove oči so spet zaživele. Razumel je, da še ne sme .umreti. Se dolgo ne sme umreti. Nihče ne more odti, dokler ni izpolnil svoje dolžnosti. Vedel je, da mora .te tri dečke pomagati vzgojiti. Vse dohodke so skrbno sešteli in upali, da se bodo s pokojnino strica. Ceneta in z delom matere že kako pretolkli.	s
Stric Cene se je spet enkrat urečunal. Nekega dne je prejel dekret, s katerim mu komunistični gospodarji naznanjajo, da so mu .pokojnino ustavili, ker se je sin udeleževal protidržavnega, in protipar-
tijskega delovanja. Da je hujskal delavstvo in nastop«! proti pridobitvam socialne revolucije.
Stric Cene v začetku ni mogel verjeti. Prepričan je bil, da se iz njega norčujejo. Vse svoje življenje je pošteno delal. Petdeset let je preživel na železniški progi. Dvakrat je bil celo upokojen, ker je mislil, da svoji domovini, ki je bila v težavah, še enkrat posluži. Komunistična oblast ga je celo odlikovala, in sedaj mu pravijo, da je zločinec. Njegov sin je izgubil življenje zato, ker se je potegoval za delavske koristi in za svobodo, pxa so ga- .zato uradno proglasili za izdajalca.. To je bilo .skoraj preveč z a starega strica Ceneta.
Ubogi .stric Cene, kako naj še razume, kaj in kje je postava?
Sedaj je tretjič pričel znova. Na železnico ga. seveda niso sprejeli. Povedali so mu, da ie njegova družina protirevolucionarna, da je reakcionarna. Hotel jih je vprašati, kaj ptomenita obe besedi. Paso mislili, da je tako vprašanje predrznost in so .ga enostavno vrgli iz pisarne.
Kljub temu ni preveč zagrenjen -in še manj obupan.
Sedaj čaka na. vleke. Po petdesetih letih -službe so mu vsaj dovolili, da lahko dela. Cez pleča mu visi širok jermen, s katerim si lajša- težka 'bremena potnikov.
Stric Cene čeka na vlake. Njegova pleča so upognjena, njegove roke se stresajo proti večeru. Stric Cene vljudno pozdravlja potnike in se jim prijazno smehlja, S-pet dela. Ne ve zakaj dela, še manj pa čemu dela pokoro. »Greh« njegovega sina, ki se je 'boril za pravice naj,bolj potrebnih? V starih časih, razmišlja stric Cene, pravice ni bilo na pretek, bila p>a je vendarle, čeprav redka in pomanjkljiva, v današnjih časih je sploh ni več.
Stric Cene čaka n,a vlake. Čakal in delal bo toliko časa, dokler ga ne bodo poklicali y večni, nepreklioljivi pokoj...
Nas otrok v slovensko solo!
Letos vstopamo v trinajsto leto obstoja ®aš£ šole v povojni dobi. Starejši ljudje gledajo v njej dom, lz katerega prihajajo vsako leto nove moči, nove sile in na de slovenskega naroda.
Dolgo so se borili naši predniki, -trudili ;so se in dokazovali naš obstoj v Primorju. Se danes stoji Cirilmetodova šola, dokaz truda in požrtvovalnosti slovenskega človeka, čeprav danes, žal, ne služi svojemu vzvišenemu namenu. Ko je slovensko ozemlje po prvi svetovni, vojni zasedla Italija, so nas takratni fašistični prenapeteži hoteli spraviti s površja, dokazati, da nas ni. iZ nasilnim potujčevanjem imen so nas skušali zatreti. Postopoma so bile ukinjene vse slovenske .šole. Slovenska mladina je morala posečati učilnice, kjer so jo poskušali učiti zaničevati svoj narod. -Toda mladina se ni nikoli sramovala priznavati svojega rodu, čeprav so šole izgolj v tujem jeziku mnogo škodovale njenemu jezikovnemu izpopolnjevanju v materinščini. Treba je bilo dveh> svetovnih pakoljev, da se nam je uresničila velika želja: slovenske šole v (Primorju.
Naša mladina se v njej oblikuje, izobražuje, spoznava naše šege in navade, naš lep jezik in naše velike može. Nimamo za seboj tisočletne ali še starejše kulture, hočemo pa ostati zvesti svojemu malemu, a poštenemu narodu in njegovemu jeziku. Mi, ki prebivamo ob strmi •tržaški obali in v sončni Gorici, moramo zvesto izpolnjevati dolžnosti napram slovenski šoli. Kjerkoli, na ulici, pri sosedih in sorodnikih, pospešimo vpisovanje v naše šole! Dokažimo, strnjeno, svojo zvestobo naši pravični stvari predvsem onim, katerim je slovenska šola trn v peti. Odgovorimo mirno in krepko: ljubimo svoj narod, učimo se svojega jezika, izobra-zujmo in izpopolnjujmo se, ne odnehajmo v tem, kar ie naše pravo! Vsak narod ima pravico živeti in se razvijati! Na naši strani je vse pisano pravo, na naši strani so listine človečanskih pravic, na naši strani izjave velikih predstojnikov in samega sv. očeta — proti rodomoru, in praktično vsakdanje življenje na- našem ozemlju zahteva znanje,
• popolno znanje obeh jezikov, slovenščine in italijanščine. In to nudi samo slovenska šola. Zato bodimo ponosni nanjo, delajmo zanjo, prepričujmo malodušneže in ščitimo ne samo z ‘besedo, ampak tudi z dobrimi deli mladino, ki jo obiskuje.
Lahko dosežemo še mnogo, ako smo polni optimizma, in tega nam Slovencem ni manjkalo niti v črnih dneh, pod fašizmom. To nam daje poguma, da nadaljujemo in poglobimo delo, ki smo .ga začeli za pravično 'Uzakonitev naše slovenske šole, kakor predvideva Londonski statut. Zato, če smo šolniki, starši ali pa samo prijatelji slovenske šole, glejmo, da napravimo povsod svojo narodno dolžnost s polno zavestjo, da. tudi <ni nekaj prispevamo za rast in 'bodočnost naše narodno zavedne mladine, .ki bo gradila lepšo bodočnost našemu narodu in bila njegova zvesta spremljevalka v vseh okoliščinah.
‘Slovenska šola je last nas vseh. Ko nje ne .bo, itudi nas, ki smo zaverovani v načela, ki že stoletja vodijo naš rod in so tako lepo izražena v treh besedah no-šega demokratskega programa: vera, narodnost, demokracija, več ne bo. Zato po-ikažirno vsem koristolovcem in omahljivcem, ki so zašli v temi naše dobe, da hočemo »ta svoja načela, ki so tesno povezana S potrebami našega naroda, poglabljati in bogatiti, budno prisluškujoč vsem zahtevam današnjega časa.
'Problem slovenske šole je zato problem našega obstoja samega na teh tleh. Ob njem dokažimo vedno, da se vsi resnični in neomadeževani Slovenci djubi-mo med seboj z onim žarom ljubezni, s katerim zna lj-ubiti samo Slovan, brez sebičnosti, ambicij in zahtev. Naša medsebojna ljubezen naj nas druži v slogi in edinstvu. da laže izvojujemo postopoma vse pravice, ki slovenski šoli pripadajo. Okoli naše šole se zbirajmo vsi, ker ona predstavlja ognjišče slovenske kulture in učenosti, na katero smo res lahko pono-«ri.	—	Ko
ŠOLSKE VESTI
Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo začelo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 dne 1. septembra in se .bo zaključilo dne. 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo pix»ilci v tajništvi! zavoda vsak dan od S. do 12. ure.
(Popravni izpiti za I. in U. razred se bodo začeli dne 6. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine.
Razpored izpitov je objavljen na šolskih vratih.
* * •
Na Višji realni gimnaziji s slovenskim ttfsnim jezikom v Trstu, ki ima poleg 'razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko ieto 1957-58 od 1. septembra do vključno 25. sejjtembra vsak dan od 10. do 12. ure
v tajništvu zavoda v ulici Laizzaretto Vecchio štev. 9-II.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* * *
Vpisovanje v slovensko drž. učiteljišče v Trsta (Piazzale Gioberti 4) se začne 2. septembra in se zaključi 25. septembra. * * *
Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (‘Rojan, ul. Montorsino 8-III) obvešča prizadete .starše, da se ‘bo vršilo vpisovanje za 1	2.	in 3. razred za.
šolsko leto 1957-58 od 1. do vključno 25. septembra 1.1. vsak delovnik od 10. do 12. ure.
Istočasno opozarjamo učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji in razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra t. 1. ob 8.30.
Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta. na vpogled na 'razglasni deski_ šole.
* * *
Ravnateljstvo Drž. nižje Trgovske strokovne šole s slovenskim lUčnim jezikom v Trstu — Piaz:zale' Gioberti 4 — sporoča, da se vpisovanje za šolsko leto 1957-58 prične 2. septembra t. I. in traja do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Popravni izpiti čez 1. in 2. razred ter nižji tečajni izpiti pričnejo 9. seiptembra 1.1. po razporedu, ki je objavljen na o-g.lasni deski zavoda.
* * *
Ravnateljstvo Drž. trgovske akademije s slovenskim učnim jezikam v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra s pismeno nalo-
igo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na oglaisni deski zavoda.
Vpisovanja za šolsko leto 1957-58 bodo začela 2. septembra m se bodo zaključila 25. septembra 1957.
Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci' v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je čas za vpisovanje do 20. t. m.
Vpisati se morajo vsi tisti, ki so že obiskovali šolo, in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila vpisa dobite v tajništvu šole — ul. delle Scuole Nuove 14 — vsak dan od 10. do 12. iure.
Pritožbe pred Mešano komisijo
Mešana italijansko - jugoslovanska komisija, ki jo predvideva londonski memorandum in ki je bila pred kraitkim imenovana, se sestaja dvakrat na leto. Meseca oktobra bo sestanek v Beogradu. iZaisedanja komisije obravnavajo pritožbe, ki jih lahko predložita obe vladi ali pa 'tudi prizadeti posamezniki na obeh področjih.
Kakor poročaijo listi, sta bili za oktobrsko zasedanje predloženi dve pritožbi s .slovenske strani, od katerih se ena nanaša na neizvajanje dvojezičnosti pri sodnih oblasteh, dr.uga pa zahteva objavo memoranduma in s tem njegovo uzakonitev.
Nekateri listi so objavili, da so tudi na italijanski strani Pripravili neke pritožbe, vsebine pa. podrobnejše niso obrazložili. Vsekakor ‘bo ta forum dokazal moč in silo dobre volje na obeh straneh. Zato z radovednostjo pričakujemo izid prvega preizkusnega kamna.
Intervju SNG
Pred kratkim je -na tržaškem radiu g. Jože Babič povedal mnogo zanimivosti o repertoarju SNG v bodoči gledališki Beži ji. Zagotavljal je .slovensko tržaško javnost, da že nekaj let ni na .sporedu tendencioznih del. Pritoževal pa .se je, da določeni del slovenskega razumništva še vedno ne obiskuje predstav SNG, posebno če so te izven Avditorija.
Gospod Jože Babič, režiser SNG, pa je pozabil omeniti, da titovski vrhovi načelno in dosledno ignorirajo vsako slovensko kulturno prireditev, ki se ne vrši pod titovsko ali kominformistično ma-relo. Slovenski demokrati se — kakor o-stalih komunističnih manir — tudi te recipročno ne držijo in se je tudi v 'bodoče ne mislijo, vsaj dokler bodo glede tendencioznosti veljala Babičeva zatrdila. Komunisti pač nikogar ne morejo učiti lepega vedenja.
Pa še nekaj. Morda g. Be.bič ne ve, da titovski tržaški »novi razred« in njegovi priveski naravnost ostentativno ignorirajo vsakega demokrata, ki prihaja na predstave SNG na stadion »Prvi. maj«. V Avditoriju pa se1 ta »razred« spet nekako kultivira. Ker poteka pri •komunistih vse po direktivah, bi morda g. Babič, ki ni ■tako tuj pri partijski komandi, tudi ta nedositatek s pričetkom nove sezije poskušal odpraviti.
Kapitulacija
Ficko, o katerem nekateri domnevajo, da je v pravnih zadevah poklicno podkovan, bi ne smel pozabljati, da so pok. Rupnika .pokončali titovci in da so isti titovci brez sleherne sodne preiskave in brez kakršnega koli pravnega postopka pobili nad 10.000 slovenskih fantov in mož, ne morda na. bojišču, ne v viteški borbi za uresničitev kakršnih koli že za-
Jubilejno Jesensko slavje SPZ
Preteklo nedeljo, 1. septembra, je SDZ za Tržaško ozemlje priredila na Opčinah, na prekrasnem prostoru gg. Podobnika in Kalina svoje X. jesensko slavje. Današnje take prireditve so pri nas v Trstu za organizacije, ki ne razpolagajo z 'bogatimi sredstvi in tropom zaslužkarskih aktivistov, težavna .zadeva. Požrtvovalnih, nesebičnih ljudi ie vedno manj, zato pa vedno več takih, k-i morajo svoj prosti čas in energije uporabljati za težavno preskrbo vsakdanjega kruha.
Prav zato zasluži požrtvovalnost kopice prirediteljev vse priznanje, čeravno ne moremo mimo nekaterih pomanjkljivosti, ki jih bo nujno treba v 'bodoče odpraviti.
'Dejali smo že, da je prostor na Opčinah naravnost idealen -tako za meščane, kot za podeželane. Največje in 'tudi najbolj občuteno pa je bilo popolno pomanjkanje miz in stolic. Gostje se ne morejo zadovoljiti samo " nekaj improviziranimi klopmi pred odrom. Take prireditve so v prvi vrsti družabnega značaja. T.u se vsaj enkrat v letu srečajo prijatelji in' znanci istih misli in istega prepričanja, iste ljubezni do slovenstva, do svobode in demokracije. Prijetna družba za izmenjavo misli, za koristen in tudi zabaven razgovor pa se ustvarja ob mizah in čaši vina prav med demokrati, ki mislijo z lastno razsodnostjo in se ne morejo in tudi ne smejo 'zadovoljevati s tem, kar mislijo in- ukrepajo voditelji.
Demokrati smo in moramo biti ena sama družina s popolno svobodo besede, ki pa ne more biti niti samogovor niti dvogovor. Popolnoma se zavedamo težav, ki so _v zvezi z nabavo miz in stolic v poletnem času, vendar prosimo vodstvo SDZ, da poskuša v bodoče to temeljno vprašanje svojih priljubljenih prireditev zadovoljivo rešiti.
. Teh nekaj pripomb smo se morali znebiti že takoj za uvod, naj nam zato čita-telji tega ne bodo šteli v zlo.
Vreme je bilo za prireditev na prostem čudovito. Sam obisk v .začetku prireditve ni bil obilen, proti večeru in posebno v nočnih urah pa je bil nadvse zadovoljiv.
Ob napovedani uri je povzel besedo predsednik SDZ za Tržaško ozemlje in tržaški občinski svetovalec SL, dr. Josip Agneletto, ki je dejal:
Govor dr. Agneletta:
»Ze deset let slavimo slovensko jesensko slavje od teh devetih na zelenih Opčinah. Zato moj prvi pazdratv vsem O-pencem in Openkam, ki *o dobre volje. Za tem gre moj pozdrav drugim goričkim sestram in bratom z dr. Sfiligojem na čelu in še posebej požrtvovalnim pevcem iz Pet,'me. In končno moj prisrčen pozdrav vam vsem, ki ste prišli na- slavje, ter ntiMm vrlim pevcem in godbi iz Nabrežine in vsem, ki na tej prireditvi sodelujejo. Posebna zahvala vsem onim, ki so nam s prispevki pomagali do te prireditve. Vsem želim polno zabave in užitka na tem lepem prazniku.
Ta prireditev ni kak političen shod,
Mladinski literarni natečaj
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, 'kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 lir in naslednje v obliki knjižnega daru.
Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom t.'1. na naslov uprave »Demokracije«, ul, S. Anastasio 1-c - Trst,
Slov. prosvetna Matica - Trst
tudi ne navadna zabava s plesom, kakor jih je mnogo po našem ozemlju, pač pa je to prosvetno-zabavna slovesnost, ka» kor so jo od pamtiveka praznovali naši p>-adedje, naši manderjarji v senci vaških lip. To je bil jesenski praznik po končanem težkem poljskem delu, ki so ga ob-. ihajali s petjem, glasbo, govori in je veselje doseglo svoj vrhunec v skupnem plesu mladih in starih. Pri Slovanih ni bilo slovesnosti, ki ne bi bila končala z veselim plešem.
Tudi mi smo se zbrali, da se med seboj pozabavamo, razvedrimo, da pozabimo za eno popoldne na vsakdanje delo in skrbi. To naše jesensko slavje je simbol veselega slovenskega jesenskega rajanja naših pradedov na prostem, na svoji lastni zemlji. Tak praznik se je praznoval skozi tisočletja, skcei srednji in novi vek in ga danes praznujemo mi in ga bodo praznovali naši otroci in otrok otroci, kajti Slovenci smo na tej zemlji rojeni, tukaj smo živeli, tukaj smo in tukaj ostanemo. «
Izvajanja govornika so poslušalci sprejeli z burnim ploskanjem.
'Nabrežinska godba je pod taktirko dolgoletnega in zaslužnega- dirigenta • že predtem odigrala nekaj slovenskih koračnic.
Nato pa so nastopili pevci nabrežin-skega pevskega zbora »A. Tanče«, ki .ga z izavidnim uspehom vodi prof. Mamolo. Spored je bil pester, izvajanje odlično in rtrud požrtvovalnega profesorja kronan s popolnim uspehom. Skoda je samo, da mikrofona niso postavili pred zbor in so se tako mnoge finese porazgubile. Zboru in pevovodji lahko samo čestitamo z že-iljami, da bi zbor ostal tudi v bodoče na taki višini. Poslušalci so vsako pesem zbora nagradili s -v>ntanim ploskanjem.
Nato je nastopil naš popularni Mario Sancin, ki je s svojo harmoniko mojstrsko odigral štiri narodne valčke in prav toliko narodnih polk. Razumljivo, da je
bil Mario Sancin deležen velikega odobravanja s strani občinstva.
Zatem so nastopili kot 'gostje še pevci iz Pevme pri 'Gorici pod izvrstnim vodstvom gospoda Franceta Valentinčiča in odlično odpeli neikaj pesmi. Tudi njihova izvajanja je občinstvo burno nagradilo s ploskanjem.
IPo daljšem odmoru se je končno zavrtela mladina. »Hermanovci«, s Križani so s svojim učinkovitim izvajanjem poskrbeli za odlično večerno zabavo.
Pohvaliti moramo tudi okusne čevapčiče in izvrstne klobase. Lep večer smo zaključili v najlepšem razpoloženju.
Čebele in radioaktivnost
Iz raznih alpskih predelov prihajajo pritožbe čebelarjev o nerazumljivem obnašanju delavk že ka.ka tri leta. Pri naj-lepšem vremenu in naravnost idealni paši lenarijo delavke v panjih in kažejo podobne značilnosti kakor ob meglenem in deževnem vremenu. Najbolj bogatega, alpskega cvetja se izogibajo, pa čeprav So v panjih le skromne rezerve piče. Temu primerno so skromni tudi matičnja-iki. Po raznih štajerskih in koroških predelih se čebelarji pritožujejo, da morajo čebele krmiti, medtem ko je hoja letos zlasti po Sloveniji izredno bogato medila.
Čebelarski strokovnjaki so obšli vsa območja, cd koder so prihajale pritožbe, in se na licu mesta prepričali, da se čebele izogibajo tudi tiste paše, ki je polna nektarja. Nekateri menijo, da je temu kriva povečana radioaktivnost.
Vsekakor bi bilo zanimivo, da. bi tudi naši čebelarji poskušali ugotoviti, ali so taka opazovanja ugotovili tudi pri naših čebelah. V glavnem vemo samo to, da naši čebelarji z donosom v zadnjih letih niso nič kaj zadovoljni.
Morda se bo kdo od čebelarjev oglasil in nam o tej -zadevi kaj sporočil.
misli in, programov v korist slovenskega naroda, pač pa so zahrbtno potolkli neoborožene' vojne .ujetnike, ki jih niso niti sami zajeli, ampak so jim jih tujci z goljufijo in sleparijo izročili v krvave roke.
Ta najpodlejši in najsramotnejši vele-zloči-n v zgodovini .slovenskega naroda o--beša Ficko kot najbolj zamazano spod-njico ponovno pred slovensko javnost — in se z njo celo ponaša. Ali počenja to zavestno ali podzavestno, je težko ‘Uga- , niti; da to dela po tujih in ne lastnih vzpodbudah, pa mora biti jasno slehernemu Slovencu. Težko si je namreč misliti, da bi živel tu človek — vreden tega imena —, o katerem bi morali soditi, da je rastel in se »vzgajal« v senci aziatskega Stalina. Saj je vendar tudi ta velezlo-čin plagiat stalinovske krvoločnosti.
Ficka smo pozvali, .naj pride na dan z imeni tistih slovenskih demokratov o-krog »Demokracije«, ki jih je olklevetaL da so bežali z Nemci oziroma »ses faši-stami«. Ficko se je držal morale svojih gospodarjev. Ko smo ob lanskih volitvah trikrat pozvali uredništvo »Pr. dn.«, naj' dokaže, da so demokratični Slovenci ■»prejeli že neko malenkost«, je1 »Pr. dn.« molčal, ker so se pač ti »dokazi« porodili v fantaziji obrekovalne 'gorečnosti, ki. jo je Ficko letos pokorno ponovil z isto srečo. Glede fašistov pa smo prav lansko leto za volitve občudovali fotografijo titovskega velikaša v »junaški .uniformi«. Kolikor nam je znano, ta gospod nikoli ni dopisoval v »Demokracijo«, kot so to počenjali nekateri, sicer zelo redki fic-karski vetrnjaki...
Nič čudnega, če je Ficko spričo takih »argumentov«, ki jih slovenska zgodovina nikoli ne bo po zabila,'in verjetno tudi spričo Djilasove. napovedi, po kateri »ni sile na svetu, ki bi bila v stanju preprečiti notranji razpad in popolni polom komunističnega gospodovalnega ustroja brezpogojno kapituliral. V nedeljski številki »Pr. dn.« je namreč svečano oznanil v. narečju Nušičeve -komedije »Žalujoči ostali« tole: »Nič nebom pisal od Nje!« To so pred njim že storili poklicni komunistični ,in sopotniški brambovci sodobnega komunizma pri celotnem komunističnem in sopofcniškem tisku ina tej zemlji. Iz prazne puške pač ni mogoče streljati! O tem se je končno prepričal sedaj zadji mož na potapljajoči se 'barki.
'Da ne bo izgovorov. Pregovor pravi:
Razumnejši je tisti, ki popušča. To je veljalo za tiste čase, razmere in ljudi, ki. jim je Ficko pokazal figo. Sodobnost u-kazuje: Razumnejši naj popusti, le tedaj, ko se je prepričal, da ima »manj razumni« .boljšega odvetnika. (V/. Faulkner)
Popravek
Podpisani izjavljam, da se junak prispevka »Moj šmarniški oddih« ne piše Tone Klančar, pač pa Jean Edmond, da se zgodba ni pripetila lansko leto, pač pa letos med 3. in 28. avgustom, da glavna oseba ni 'Slovenec, pač pa Francoz, da ta ni dobil prepustnice s Italiji, pač pa v Marseju, da ni svojih staršev obiskal nekje v Sloveniji, pač pa svojo ženo Pavlo Tekavec na Reki, da ni bil zaprt samo v Sežani, pač pa. tudi na Reki in v Ljubljani.
Vse ostalo se je zgodilo točno tako, kakor ie popisano v imenovanem prispevku točno 14 dni po objavi v »Demokraciji«, kar vzbuja domnevo, da je »lučka oblast napravla plagjat«, kakor bi dejal Ficko. Odgovornost za točnost navedb prepuščam ustanovi Radio Trst, postaja A, ki je z zgodbo postregla slovenski jav-, nosti 30. avguste 1957. Tone Klančar
PODPIRAJTE SDD
DAROVI: Namesto cvetja na grob pok. Marije Lovrečič daruje ga. Marta P.u-halj L 5.000 ,za SDD. — Iskrena hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
M
ARTICON«
Čevelj ki nudi peroti občutljivi nogi
Nobenega trpljenja več; s čeveiji
PAPILLON
boste hodili s prožnostjo metulja
1) notranji podplat lzj kože
2)	»	»	iz	platna
3)	»	»	iz	klorofila
4)'	»	»	iz	usnja
5) podplat Jz usnja
z gibčnim podnožjem raznega tvartva z napol pritrjeno jekleno ploščico
SPECIALNI IZDELKI ZA OBČUTLJIVA STOPALA