NAPREDEK NA STANOVANJSKEM PODROČJU
Smotrno gospodarjenje a ne brez višjih stanarin
Zadnjega pol leta je problematlka stanovanjskega gospodaratva pogosto prisotna tudl na straneh našega občlnskega glaalla. To nl prav nlč čudnega, kajti problemi so se tudl na tem občutljlvem področju do akrajnoatl zaostrill In nikjer ni bllo vldetl možnoatl, da bl se kal kmalu oričell razreševatl.
Zal se v konfliktnih situacijah v naši družbi še vse prepogosto dogaja, da morajo prizadeti sami mobilizirati javnost in postaviti svoje zahteve preden se aktivirajo vsi odgovorni, ki bi že ob prvih signalih morali avtomatično spro-žiti preventivne ukrepe. Tudi ob zaostrovanju stanovanjske pro-blematike je bilo tako.
Zahteve po spremembah smo postavili delegati stanovanjskega gospodarstva in aktivisti SZDL prav iz naše občine, kar je sov-padlo z že dalj časa se ponavljajo-čimi zahtevami, očitki in predlogi mlade generacije, temu pa so se pridružile še zahteve novo usta-novljenega sindikata .kreditoje-malcev. Kdo ve zakaj so v tej po-vezavi že spet padla na izpitu sin-dikalna vodstva z odločnimi pro-testi proti zviševanju stanarin, ki so jih kot ponavadi sporočili jav-nosti potem, ko so bila že sprejeta obvezujoča resolucijska stališča glede razreševanja problemov stanovanjskega gospodarstva in s tem povezane politike stanarin v merilu republike, mesta in ob-čin. Zato ne more škoditi če še enkrat ponovim, da so stanarine edini družinski izdatek, ki ga lah-ko vsem zavezancem, ki ga ne zmorejo poravnati, družba sub-vencionira do 80%.
Možnost za subvencije
Vsi najemniki družbenih stano-vanj so skupaj z zadnjimi položni-cami za plačilo stanarine dobili tudi poziv SSS Lgubljana, naj se za subvencijo prijavijo, če izpol-njujejo zanjo pogoje. Prehodu na ekonomske stanarine se ne bomo mogli več izogibati vsem prote-stom sindikatov navkljub. Zato bo bolje, da se čedalje večjemu deležu stanarin v naših družin-skih izdatkih privadimo. Seveda pa bodo morale strokovne službe in vodstva SIS, ki se ukvaijsoo s socialno problematiko, storiti še mnogo več kot doslej za to, da občani subvencij za stanarine ne bodo občutili kot osebno poniže-varye.
Bralcem občinskega glasila pa bi želela predstaviti, kaj se pri-pravlja novega na stanovanjskem
področju na podlagi skupnih pri-zadevanj delegatov, aktivistov SZDL, predstavnikov ZSM in sindikata kreditojemalcev.
Ugotovljeno je bilo, da veljavne stanovanjske zakonodaje ni več mogoče popravljati, pač pa jo je treba v celoti zavreči. Stanovanj-sko gospodarstvo je treba vklopi-ti v celovito reformo gospodar-stva, kar pomeni, da bo tudi na tem področju uveljavljeno po-trebno ravnotežje in ekonomske zakonitosti, ki pa jih mora seveda spremljati dobro premišljena so-cialna politika. Zato je moral svo-ja prizadevanja za spremembo se-daiye zakonodaje pospešiti repu-bliški komite za varstvo okolja in stanovanjsko politiko. Posebno delovno skupino je imenoval tudi ljubljanski izvršni svet in ji nalo-žil, naj za junijsko zasedanje mestne skupščine pripravi pred-loge vseh tistih sprememb, ki bi jih v Lgubljani lahko uveljavili ne glede na še veljavno staro zakono-dajo. Spremembe bodo predlaga-ne na področju gospodaijenja, so-cialne politike y zvezi s sistemom subvencioniranja in tudi dodelje-vanja solidarnostnih stanovanj, na področju gradnje in prenove stanovanj ter v samoupravni or-ganiziranosti. V bistvu gre za vsa področja, za katera smo zahtevali spremembe tudi v naši občini.
Tako naj bi v prihodnje posveti-li bistveno več pozornosti smotr-nemu gospodarjenju in izkorišča-nju stanovanjskega fonda name-sto prednostnega pospeševanja novih gradenj. Za učinkovitejše gospodaijenje in odpravo škode na tem fondu bo potrebno čim hitreje vzpostaviti ravnotežje med cenami novih stanovanj in ceno za uporabo stanovanj nas-ploh. To pomeni sicer dokaj hitro poviševanje stanarin do stopnje 3,4% od RV vrednosti stanoyaiy, vendar bo hkrati bistveno izpo-polnjen in razšiijen tudi sistem subvencioniranja tako stanarin kot gradnje stanovanj in kredito-jemalcev. Proučuje se možnost naj bi se subvencioniranje razširi-lo tudi na tiste etažne lastnike, ki zaradi svojih socialnih razmer ne morejo poravnavati obveznih de-
ležev za velika popravila. Tudi prizadeti etažni lastniki so veči-noma delavci v združenem delu ali upokojenci.
Za učinkovitejše gospodaijenje bo potrebno strokovno zelo okre-piti Stanovanjsko podjetje in od-praviti prav vse pomanjkljivosti iz dosedanjega poslovanja, izbolj-šati organizacijo dela, uvesti ko-mercialno službo, povsem izkori-stiti računalnik in še marsikaj. Aktivnosti v zvezi s tem so v teku in delavci Stanovanjskega podjet-ja menijo, da bodo povečanim na-logam kos, kar želijo Ljubljanča-nom tudi dokazati.
Odločilni vpliv na gospodarje-nje s stanovanjskim fondom mo-rajo prevzeti vlagatelji oz. lastniki stanovanj. Zato se bo delno spre-menila vloga hišnih svetov, bi-stveno pa tudi sedarya samou-pravna organiziranost stanovanj-skega gospodarstva.
Kar veliko sprememb je predvi-denih na področju novogradenj. Tako se bo v bližryi prihodnosti pričela gradnja najemnih stano-vanj, ki naj bi pmogočila pričetek mobilnosti delovne sile. S pomoč-jo solidarnosti bodo zgrajena sta-novanja za mlade strokovnjake - v kolikor bodo seveda podjetja, ali univerzitetne ustanove prijavi-le zahteve zanje. Pripravlja pa se tudi načrt gradnje stanovanj oz. naselij z nižjim stanovanjskim standardom za družine, ki ne zmorejo visokih stanarin oz. v komfortnih stanovanjih sploh ne želijo stanovati. Tu so še po-spešeni napori za spremembe v fi-nanciranju stanovanjske gradi-tve, zbiranje dodatnega kapitala s pomočjo vrednostnih papiijev, za več možnosti subvencioniranja kreditojemalcev (dokler bo v ve-Ijavi revalorizacija kreditov), za dopolnjevanje davčnega sistema, za uvedbo posebne hranilniške službe in hipotekarnih kreditov in še marsikaj.
V razpravi so načrti za pospeše-no sanacijo poškodb stanovanj-skega fonda, bolj smotrne odpro-daje stanovanj, morebitno uvelja-vitev deleža najemnikov na stano-vanjski pravici, pospeševanje za-menjav stanovanj, uvedbo delni-ških družb za gradnjo, prenovo in oddajanje stanovanj itd. Glavno je, da so pobude obrodile uspeh in da se je na našem zamegljenem obzoiju pokazala perspektiva nji- ¦ hovega razreševanja.      
                                                  Vika Šauta