Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.'
^          (Kako si naši čitaielji razlagajo naša gesla?)
NARODNA SLOGA
Na izreke, citate in gesla, ki jih naj-idete v zaglavju ,,Narodne Sloge" smo ctobiii nekaj seslavkov, od katerih pri-jobčujemo po vrsti najboljše.
P   1. ,,Kdor zaničuje $e sam,   pod* laga je tujčevi peti."
' Uatelj A. M, pravi kratko in jedr-nato:. Ta rek jc vrgel v svet domoljuben pesnik v času, ko je objestni tujec, iz-rabljajoč meliko slovensko miselnost /a* •sejal med naše sicer dobro -ijudstvo strup narodne mlačnosti, ki je rodila odpadnike (renegate).
¦f-o žalostno stoletje je Isicer za na-mi, ali pokoljenja onih; ki so zaničeva-li sebe, so dobesedno postali — po pesnikovi besedi ,,podlaga tujčevi peti." Oholi tujec nas je teptal po mili vo!ji in tp radi n a š e 1 a s t n e kr i v d e. Na-si predniki so postali podlaga tujčevi peti in suženjska miselnost je tudi nam prešla v meso m kri. Se danes;" v~frobf velike narodne svobode čutimo zlo te tfedščine v sledečih pojavih:
1.  Ako sedi pri eni mizi  napr. 20 Slovencev, med njimi pa sanio eden Nemec ali  pa celo  nemškutar, se bode vseh 20 Slovencev mučilo, da —« Švabčarijo...   In  kako neusmiljeno  lo-tnijo ,,nemŠčino", da se Bogu smiii in foudiču gabi! Posledica je, da se čuti tu-jec na naši zemlji gospodarja situaci-tje y razmerfu 1 :20 ! — Ker sino morda siehote zatajili Ijubo materinsko be-sedo, blagozvočno slovenščino, zato še ni upravičena obsodba, dasmo vsl ša-lobarde...   A   maščevanje   neizprosne zgtodovine je veliko in — dosledno! —
2.  Ravno Germani, ki so p r v i ugo tovili   mehkobo   našega   hlapčevskega) značaja so nadeli našim j)redinikora, njih &-osedom ime — ,,Sklaven", kar je isto ^vetiro z imfenom —-sužnji.
In res smo bili — razun v par razdobjih, ko so nam vladali čednostni knezi — pravi sužnji. Iz tega naziva so skovali Joziroma je skova-1 čas) ime ,,Sla-wen," kar znači Slovane. —
3.  Prav žalostno prispodobo najde* mo pri — laškem sosedu. Naši ljudje so se  imenovali   ,fSchjavi".  Odkod  je to ime, je pač na dlani. Naši mili primorski rojaki, ki so dali slovenski kulturi dovolj apostolov, imajo kakor vsaka njiva tudi mnogo Ijulike med — pšenico ... In ka-ko zazebe iz rodne grude pregnanega Slovenca, ko sliši ja\mo na svetih tleh Bvojih bčetov — tujp laško govorico!...
Čemu treba ognjevitih shodov, pla-menečih knjig, domoljubnih pesmi, ako prva jedinica države — družina — ne spostuje mile materine govorice? ! Zakaj sami $ebe zaničujera'o?
4.  In veste, kdo §e samega sebe za-ničuje? — Tisti, ki svoje telo z ilkoho-lorn instrastmi otriije tako, da postane
nezmožen,  braniti največje svetinjc ro-* dne gnide! —
5.  vSebe zaničuje nadaije tisti brez-vestnež, ki ne ve, cfa ima naša zemlja vsega  ne-le  dovolj,  ampak  v izobilju. Pomanjkanjc   narodne   zavesti   je   tisti smrtni greli, ki je eden temeljnih vzro-kov gospodarske krize. I<er smo tako-rekoč   cfospodarji   na  svobodni   zemlji svojih  očetov,  pljuvamo  dobesedno  v lastno   skledo,   ako   slavimo   v ¦ rcsnici prednosti bankrotne tujine, kateri se sli-ne cede od bogastva naše Domovine!
6.  Ako da s'ovenski ,,obernacijona-list" na Dunaju tiskati svoje poslovne papirje,  je  to  očitni  narodni  greh,  i-menovan — ,,zaničevanje iamega sebe". Doma kriči v vseh tonib za ,fdomovl-no"   s svojim obškurnirn dejan-jem pa tuicu 'dokaže, oz. v svoji slepoti hoče dokazati, da mi (namrec on, sin slo-%cL-n^ltc matcfe)-nimam^&lovens1de tfs-karne. Okusi so tako različni, kakor za-!ušnice.  Slednje si Je sam naročil,  ker je  pisal  na Dunaj... Vtis tam  preko nas pa je: ,,Verdammt schlecht išt un-ten, wenn ein tnndischer Advokat." i.t.d.
7.  In veste še, kdo samega sebe za-ničuje? — Kdor liodi v tuje trgovine kupovat in se domačih — izogiblje!
Čemu Smib s krvio in velikimi žrtva-mi Vstvarili veliko Jugoslavijo? Morda zato, da naši krvosesi dobivajo odli-kovanja in mi likvidiramo svoja pod-jetja, pridobljenazžulji lastne pridnosii!
jZares, mnogo bi se 'dalo pisati  o
globokozamišljeni pesnikovi paroli, ka-kor je uvodoma citlrana. —
8.  Sebe zaničuje vsak Slovenec, Srb in ;Hrvat,  ki  se  ob sprejemu  vsalcega sportnika [n drugega tujca tako razvna-me kakor s slamo kurjena peč, ki si-cer zabobni, a ne da nobene toplote. Lepa je slovanška gostoljubnost in v svetu uvaževana; še lepša pa je narodna čavest,  za katero so v danem slučaju mnogi dali svoje življenje; najlepše pa je spoštovanje Naroda \n Domovine v taki meri, da tudi tujec čuti, da je naš mili gost, ne pa iz strahu spre-jeti — bodoči — gospodar!
Da ne pozabimo, moramo še ome-niti tiste velenarodne paradne Slovence, katerih ne manika na nobeni kričavi manifestaciji in. so člani vseh mdgočih narodnih društev ter so — trgovci. Lep je ta poklic, posebno ako ima njegovo irne podnaslov ,.narodni trgovec", ki pa je pri innogih žalibog le privesek. Se\7eda so častne izjeme med temi vel-možmi, ki marsikje igrajo prve gosli! — Kako zaničujejo sami sebe, denar svojih slovenskih odjeinalcev in dedšči-no matere Ijudje, ki si nadevajo celo nastov ,,narodnih jjiučenikoV", spriču-
je dejstvo,  da  o g 1 a š u j e j o ¦ v nem-l š k i h 1 i s t i h svoje podjetje, dočim slo-venskih   listov  nc  poznajo!
Na ta greh se še povrnemo. —
9. Zaničevanje sam-ega sebe in niori naroda pa se zrcnii vzlasti v tenij jda mnogi raznmniki ne vedo, kakšne ru-dnike imamo v "Jugoslaviji; dalje, kam in zakaj izvažamo svoje pridelke, kakor duhan, volno i.t.d., mnogi tudi ne vedo, v kako velikem razvoju je živinoreja in sv^tovno slovito vinojradništvo. Vsi ti nevedneži greši;o proli Narodu ia Uo-movlni, ker z a n i č u j e j o kofc člarr" ve-like zajednic:1 Jugoslavijc. s a m e g a se-be in Domovino. —
10. In mnogo jili jc :ned nami, —? r.ekateri celo na prvih mestih, — ki sc* nekdaj bi!i bolj cesarski od ce?arja sa-mega. V nevoljo pognanega kmeta so mučili — bastardi taje, srca jropajoče po-( litikc — s tujim nam sovražnim jezi-« kom. Ako je kje pravica na svetu, mcH raj^ biti razkrinkani brez ozira na pkiš-; če; ki so jih po vetru obracali in še &? bračajo.                                               >
O tcrn pa več v posebnem sestavku,. pa celo v ljudski igri, ker vsak greh za* iiteva pokoro. —
(Opomba Uredništva. Razla4 go dragih rekov bomo prinesli po vrsl^ v kolikor bo to skromni obseg Hsta dof puščal. —                                            l
   Kveder   Dragotin :
Nekaj misli o krizi v kmetijstvu.
¦ Za fclanašnji čas je potrebno, da se ;vse.naše narocino gospodarstvo, v prvi vrsti kmeiijsivo po'dobro izdelanem na-črtu preuredi ali kakor pravimo danes, ida se zracionalizirj. Na eni strani bi sDnorak) biti potrebam primerno ureje-Ho pridelovanje, jia drugi strani pa pro-tdaja jn. potroŠnja kmetijskih pridelkov in surovin. Le ako tako smoterno ižor-jgariiziramo in sproti reguliramo proiz-ivodnjo, prodajo in potrošnjo kmetijs-Kh. pridelkov, potem še le bo naše ce-lokupno kmetijsko gospodarstvo v jed-mki meri koristno kmetom-prcfdtioen-tom, trgovcem in konztimentom.
!Danes pa organiziranih in zracio-naliziranih poslovnih gospodarskih zvez ined kmeiovalci kot producenii iri t~gov-Ci, ter konzumenti še ni. Je pa zahteva casa, Idase v to svrho čim prej ustvari-|o nova tfdruženja in organizacije, — bTInosno, 'da se ze obstoječa pretirede v lo svrho, — nasproti katerim so ža s\ro-]je gospcdarako delovanje ~in poslovan-fje  bdgovorni:
1. kmetovalri-producenti,
'   2.  prek'uLci-uvozniki  in  izvozniki,
3. konztimenti posebno industrijski.
Prekupci-trgovci Izvozniki in uvoz-
niki pa tudi  potrošači ali konzumenii
bi tnorali biti navedenim organizacijam1
masproti odgovomi za to, da se res do-
1->avlja, kupuje in prodaja pa tudi po-
rosi, k?jer'koli je to mogooe, samo do-
mača roba, domači prideiki.
Vsega tega pa nam prav za prav Le manjka. Povsod v naši državi pridelujc-jp še kmetovald vse pridelke brez sktip-nega načrta, brez navodil in točno for-muliranih zahtev tistih, ki pridelke po-•trebtijejo. Dalje se pridelki prideluje-'jo tiidi brez ob?ira na možnost ali ne-možnost prodaje, brez obzira na verjo ali manjšo potreba raznih vrst* pridel-lcov za "dQmačo potrošnjo kakor tudi za izvoz. Najbolj škodljivo je tudi na-ziranje, ;da pripada kmetijskemu gospo idarstvu samo prideiovanje pridelkov, ne pa tudi organizirana pjiodaja ali doba-va istih koirziimeniom s posredovanjem v to potrebnih organjzacij, ki jih pa do-sedaj se ni.
Vsled tega raorda ne bo krivo, ako trdimo, da je še celokupno kmetijsko -gospodarstvo prepuščeno zgolj bolj na-jdjučju, slepi usodi, ravno zaradi tega, jker se vrši še brcz načrtov, ne^istema-tično, in brez določenega dija. Posebno razpečavanje ali dobava pridelkov kon-zumentom je večinoma še prepušč.ena takim krogom in osebarmwki nimajo sr-"ta ne do kmeta, ne do naroda, ne da
države,   katerim   je   takorekoč   skupnr blagor in napredek vseh  devetabriga.
Le tako si je mogoče razlagati, dai je Kmet s svojinii pridelki izročen vsa-kodobnemu svetovnemu tržnemu po-3ožaju ali takozvani konjunkturi s svo-jimj nestalnimi cenairii v mnogo večji meri, nego je to potrebno.
V naši državi se vsa neurejenost ali» neorganiziranost kmetijskega pridelo-vanja razodeva posebno v tem, da pri-delamo nekateriii pridelkov mnogo pre-več, 'driugih pa, — in teh ni malo, — pa mnogo premalo. Katerih, to bomo vi-deli v naslednjem. Sedanja vsesplošna gospodarska kriza je pa na-še kmetijsko prebivalst\Fo najhtijše zadelo baš s tem, da je povečala silno in popolnoma ne-utemeljeno nesoglasje med cenami za kmetijske pridelke in cenami za indu-strijske izdelke.
Težke in obupne so vsled tega raz-mere, v katerih se*nahaja kmetijsko pre-bivalstvo v nasi državi. Na eno je vendar pri vsem tegi upati. Slabe go-spodarske prilike bodo menda vendar enkrat zdramile tudi širše množice kme-'iijskega prebivalstva v tem smislu, da,>e bodo pričele v resnici enkrat organizi-rati stanovsko-pokiicno v mogočen go-spodarski pa tudi politični činitelj v naši 'državi. Pobudo in začetek v to je 'dal naš sedanji nestran-karski parlament, ki si je nadel pred vsem gospodarske naloge v izvrsitev in v tem pogledu po-sebno še rešitev sedanje kmetijske, go-spodarske krize.
(Dalje prifiocfnjič.)
   Dopisi.
Racijonaiizacija. na.se proizTodale.
Naša domača industrija, ki v tej težki dobi brezposelnosti in redukcij nudi mnogim našim someščanom mož-nosl obstanka, zaslužiti polno priznanje za svoje delo. Z racijonalizacijo proiz-vodov in modernimi stroji smo postali neodvisni od inozemstva, poleg tega pa postanejo cene siicne predvojnim. Te dni smo imeli prillko ogledati si cene oblek (prvovrstna kvaliteta) 'domače tvornice ,,TIVAR", ki je pred krat-kim zopet znižala cene. Ta tvornica za-služi javno priznanje gl'ede znižanja cen, zato priporočaino vsem našim čitateljem ,,TIVAR" obleke, ki so odlične in trpe-žne kvalitete in ker je poleg znižanih cen tudi dolžnost vsakega posameznika, da šcili domačo industrijo. Poglejte to-zadevni oglas!     , -                  .
VURBERG.   Čuk
je prinesel sledečo zanimivo poročilo.: iMaše 'društveno življenje je pravo dr-v»jnj°. Eden rad bi'teicvadil, drugi svi-ral. fa.etji agitiral, čei^ti se po vasi sva-di! ;>i~X se prepvai, šesti tarribunra«.. sedmi Da rad ie čianarino bi pobira!. Pa nasel se je nioder možv — ki'v.živ-ljenju ,/fasel" eno u-. uJ tidih kož oa razjarjen ;je deia!: Ustanovitc si ,,Le-nuha", ki sanju žre in nič ne kuha! V enem društvu vsakdo lahko prepeva svira, timb?');fra. strelja kozlc i.i komt.'-dije /gra ?» vredno je veselega srca; z-a-Ig -jrni" 3kul?.ni" sadjarji ostali v drušcv bomo t!oS;-»odarii. Kdor pa ??}j<* fn -: 2ol' (ali vsega pol) po ,,štengah" na-i servira, nai z? plotom svira in ce ni-pravimo vsi ,,'durch" naj bo( zaščit-nik r.jeniu — Urh. Naj živi vesela na-ša sk>gd, v>ck bo tepen, kdor n-2 u-b n^rrf1----------•-----------:—---------¦—J—¦•-------"
PTUJ. - KT-AVIRSKI KONCERT.^ Dve leti že nisnro imeli prilike slišati v Ptuiu taklega koncerta. V pete 12 t.m. bo igral v dvoranf Glasbene matice za-grebški klavirski virtuoz Peter Dumičič. Po tolikem premoru bo za naše občin-stvo ta koncert dobrodošel. Peter Dir-mičič nam je itak znan iz*za koncerta, ki ga' ie pred ]t\\ imel v^ Isii dvorani. Spored obs^ga skladbe starih mof-,strov 18. stoktja. sodobnih hrvatskih skladateljev, ter ChoDinove in Liszto-ve skladbe. ki stoje skoraj redno na spo-redih klavirskih koncertov. Predproda-ja vslopnic v glavni  trafiki.
Dolžnost vsakega za pevsko ktiltu-ro vnetega Ptujčana in okoličana je sveta dolžnost, da obišče to kulturno prirfeditev neumorno delujoče }Glas< bene Matice. Natančen spored in vse o-stalo ie razvidno iz lepakov. Podpirajte kulturno stremljenjc Glasbene Matice s svoiim posetom na oznanienem "koncer-iu. ki vam bo nudil izreden umetniški 'užitek. O poteku koncerta bomo v"pri-hodnji stevilki poročali. —
OPOZORILO. - Dotičnik, ki je prošlega meseca kupil knjigo ,,Weit-geschichte" se naproša d" »toscLmo ;a-vi v naši ^prav; / >wno mformacije. ^adeva je važna- —
SV. URBAN PRI PT.UJU. - (Raz^ ne novice). — lzredno toplo vreme je naše vinogradnike že izvabilo v goride, kjer mrgoli na obronHh-vse po'no prid-nih rezačev. Nad njimi kraljuje vinski patron sv. Urban, ki bo mehda tudi le-tos (brez ozira na številne urbanske! ^rešnike) izprosil pri Bogu dobro le-tino ter nas obvaroval toče, paleža in drugih nesreč. Delogre lepo izpcd rok in je podoba, da je hujši del zirae že
ia. naini. — Prav poseben ponos na-i. se občine pa je že večkrat opisana oT>?-činska ce ta, pravi ,špegelj" svoih go spodarjev. Ako je zmrznjeno še gre, če ti ni za pete in podplate žal; ko pa sg zmehča, zabredeš do popka v mastno h lovico. Kam je šel za cesto narnenjerr denar, je občanom znano. Tudi to ve-s nro, da je orožniška postaja po vrnit-! vi dr. Potrča na cesti in vemo tudi, v ka-i ki podrtiji uraduje naša pošta- Ali ,bi: ne bilo bolj umestno in pametno, akq bi namčsto velikanskega župnijskegai hleva, kjer domujejo tri zastopnice 7, suhih !et, četudi je v njej prostora zar 20 zastopnic debelih let — se postavil o b č i n s k i 'dom, kjer ;bi se vršiloi uradovanje občinskega urada in see cd-* borniko\r. Kje je zapisano, da mora to
—  biti — bas v župnišču? V takem po^ slopju, ki bi bilo v okras kraja z ne^ beško le; o lego bi lahko poe^ obLČn-skega urada še imeli prostor orožnikl m poštni urad, kakor je to v onih obči-> naii,   kjer  vladajo  razumni   možje,   že uvedeno. Cesta pa,  ta važna dovoznai žila pa bi zahtevala k večjemu do Din#: 6.0C0 izdatkov, ako ne vštejemo že po-novno   prostov,o!jno   ponujent'ga   do-<" voza gramoza in privatne moči! Taka' stvar  ni-Ie  zanikarnost,  ampak  svojer; 'glavnost  in   trma,  ampak  kaznjivo iJ ¦ gračkanje   z   javnim   denarjem.    Stari strankarski monopoli so menda že dav~ no ffkvidirani! K stvari se bomo še pcn vrniii in ne bomo mirovali. — Zagonet^ na trma gotovih  se kaže tudi  v tem; da  na križišču  blatograjske  (beri:  vr-i. banjske) in lepe bolfanške ceste ni pre-r potrebnega potokaza,  kar je vse graje vreden nedostatek. —
Sv LOVRLNC na Dravskem polju.: (\^elik požar.) V noči na Svečnico jq na dosedaj še ne čisto pojasnjen na-" -ffn fzbmtuii? \nl [Ajsc^tniku Juriju Pcf-r-' natu ogenj, ki je kljub naporom gasil-cev ne-le uničil celo gospodarsko pp-r ^lopje z vozovi in orodjem vred, am-pak sAe_ razširil tudi na hiša sosedov Martina Kranjca in Ivana Zoreca. Sled-njemu je vse imetje pogorelo. Na kra| nesreč« so prišli kot prvi vrli 'doinači; gasilci, med katerimi je junaŠAi posest« nik Janez Murko zadobil med reševan-jcm take opekline, da so ga morali p_re-peljati v ptujsko bolnico. Kot drugi so prispeli ptujski gasilci, za njimi požar-f niki iz Mihovc, Cirkcuec in Majspergai-
Z velikim naporom so storili vse, kar je bilo v njih moči. Vsa ča>t požrtvo-valnim gasilcem! Nevarnost je pretilai ceii vasi, ki ima .nekaj nad iOO) duš. slopij: Le živino so mogli siromaki re-» šiti. Skoda se cen> nad 50J.000 dinar-Zgoreio je popo.noma in deloma 8 po-* jev m je za nesrečo le deloma krita. zi malenkostno zavaro\a.nir.o. S težko pri4 zadetimi pogorela sočustvuje cela o-r koiica. — Zeio lepo in krščansko bi bj-f lo, da prebivalei sosednjih občin pa( tudi oblast sama priskoči težko udaj> jenim pogorelcem na pomač bodisi v • denarju ali pa s prispevanjem stav-f benega rnaterijala- Nesrečna šiba pon žara, ki bi lahko čez nekaj ur vpepe-f lila celo vas in jo spravila na beraška palico pa ' je živožareč opomin onirrt našim ljudem, ki pravoČasno svoj^gat imetja ne zavarujejo proti požaru. Dp^ mače zavarovalnice so na glasu kot ze^
10  dobre in kulantne ter so pravi bla-i goslov v slučajih nepredvidene nesre-i če.  Akoravno je stiska za denar velk ka, ne sme biti razumen gospodar pro-f
11   domačim zavarovalnicam nezaupljiv«
—  Sicer pa zavarovalnice, ki imajo sko-. raj v vsakem večjem kraju svOje zastop-i nike ne store prav, da svojih podjetij ne o^lašajo v ražsirjenem časojpiSjU. —=
   A. Stražar:
Zatajeni sin,
Pripovest iz časa tlačanstva-(Deseto nadaljevanje.)
Rožeški graščak se je ravno odpr.av-ljal k počitku, ko mu je prišel1 oskrbnik naznanit prihod ,,grbastega Lukeža.'" .Graščak se je zeko razveseiil tega sebi' dobro poznaneg-a — poznega gosta- Ze-lo radoveden je bil, kaj neki bo le zve-del od njega? Pa kaj tako važnega ga 'jeclovedlo k njemu v tako poznem času? Po pasjem pozdravu: ,,Vaša visoka gnada" — milostljivi gospod graščak —> nru je veld ta sesti poleg sebe na mebki stol; pomaknil je pred njega velik vrč z vinom pa. mu dobrohotno veiel:
..Uukež, moj stari znanec — veseli me, da si me obiskal!
Daj si prvo poplakniti grlo, da bqš lažje govoril, gotovo je kaj važnega?" Liikežu kajpak ni bilo treba dvakrat veieti; ko je napravil par dobrih požir-kov; si je obrisal svojo žmrseno brado in dolge brke, nato pa j^ pripo\edoval' graščaku kaj ga je dovedlo k njemu. GraJ^aJk je vstal; začel nemirno ho-diti po sobani, pa premišljeval, kaj bi se dalo ukreniti? Res je to,' da lahko jigrabi na izdajski na.Bn Lukežov, svo-jega največjega sovražnika — Dondeža, pa njegbvega tovariša. Pa pri vsem tem je imel tudi pomisleke; bal se je rokov-njaškega maščevanja. I<aj so zmožni ti fjiidije, to je izkusil pred kratkim. Ka-ko neki bi-li sedaj to izvedel?
Graščak ni bil zmožen sam tega izvesti, pa mu je pomagal bistrcmmni Lukež:
,,Veste kaj — gnadliivi gospod graš-čak? Tako napravit^: Ugrabite ta dva' tička pa ju pošteno pretepite. Saj ven-'dar si boste oprali svojo Čast — pa ti-sto sramoto od zadnjič."
Graščak malo pomolči, a nato od-govori:
,,Vse si mi dobro povedal moj zve-sti Lukež! Pa to moraš tudi pripoznati, 'da v sršenovo gnezdo ni dobro dregati — a nokavnjači so še hujši od sršenov!"
Pa Lukež se ni dal kar tako ugna-ti, znova je pogodil eno izbomo:
,,Vesie kaj. dajte pa takofe napra.-1 viii: Ta moja misel — vem, da bo dobro,-najboljša kar sem jih še do sedaj iz-tuhtal.
fTo napravite takole: y Dajte se obleči v navadne kmetske obleke; ,kajpak se tudi dobro oborožite, pa namažite obraze, da boste Čisto spre-1 menjeni. Ko pridete r!o Zlatarja, pa naj eden izmed vas pokliče ta ,,dva tička", kot bi ju klicali niihovi tovarišj. A.R sem |o pogodil, ali ne?"
Ta načrhpa je bil grašačaku kajpafc všeč, takoj se je odpravil na delo! "    ' •
Tefoom po| ure so se že podali: graščak, k)Skrbnik, pa ?e četvero najbo-Ijših hlapoev po llikezevem nasvetu proti Zlatarju.
Vohun JLukež pa se je po izbornemi okrepčilu kot najboljsi poštenjak od1-pravil k počitku v eno izmed grajskih sob...
Dobre četrt ure,  predno so odšli
preoblečeni graščinci na pretkani način nad Dondeža in Peterčka, je Zt pred njimi hitel do Zlatarjevih graj^ld pastir Anžek '— da vse to prepreči.
Ksj je pač dovedlo mladega osem-r.ajstletnega fanta do tega namena?
Anžek je sleherni dan po dobravah1 pasel, grajsko živino; kajpak je mladi fant 4ostikrat pri tera poslu shdko za-spal. Ko se ]e znova tako zibal1 v slad-kem spanju na mehki travici pod go-stini grmovjem, a živina pa je zasla v žito, ga je zalbtil pri tem foskrbnik Fric. Oj, kakb ga je pretepal! Od i-stega časa ni Anžek sovražil samo Fri-ca ampak vse graščince.
Dodobra mu je bil poznan vohun-ski Lukež; ko ga je zagledal tako po-zno ponoči v^radu, se je kot llsica pla-zil za njim.
Posrečilo se ma je, v glavnerh vse izvedeti,  kaj  grašcinci nameravajo. Se predno so se (našcmljeni graščinci odpravili na svoje delo/fe že Anžek od-hitel pred njimi v vas.
Ko sta Dondež in Peterček zvede-la zakaj gre, sta hitro. likrenila vse potrebno. Zbrala sta skupaj več močnih; pogjumnih mož in fantov; da bi graščak ne poznal svojih tlačanov, so se tudi vsi namazali s sajami, da so izgledalf kot rjeklenščeki. Odšli so z vso nagliccv do križpotja, pa ~skriti čakaii za^ostim' grmovjem na grašcince.           ^,
Graščak s svojimi liudmi jc prišel!
Vsi hkrati kot en rjnož- so-planili na maskirane grasčinoe; takbj šo jih' obvladali, pa imeli popolnoma v svo ji oblasti.
Luna je ravno pošijala izza obla* kov, ko trdo spregovori Dondež pro-8 ti graščaku:
,,No, ti moj vražji graščinski kumt Ti kaj slabo izpolnuješ svojo obljubo!' Sedaj pa lahka spoznaš, da se nam( rokovnjačem ne pride do živega, a mf tebe vedno lahko uženemo v kozji rog
—  Iia, ha! No kako se bomo pa "danes kaj zgovorili — ti vražji striček?           '
Od strahu ni mogel graščak niti sprcgovoritii; kbt Ijudje iste čase, j& bi! tudi o.n udan praznoverstm Za^ tfdn® je bil prepričan, da |e Dondež tudi čarovnik. Kako pa bi bilo dm-: gače mogoče, da bi vedel, kaj !}e name-f raval1 — a sedaj, kaj bo žnjim?
Ker grasčak ni nič pdgovoril, se Z"opet oglasi  Dondež:                          :
No, kaj bi se tako gledali, kot mla-: "di mački. To moras sam pripoznati, da nas ne boš ukrotil — a mi tebe ve-dno; to si zapomni! Zato sem sklenil tako: Kolikokrat se bomb videli," vše-1 lei boš placai 100 cekinov; le pomisll
—  rokovnjaškemu poglavarju se že spla-! ča toliko dati! A vedi, pa, to velja sa-ino za moje obiske. — Drugače pa, če! iz\:em  ža kako dntgb tvojo htidbbifoi napram tlačanom, se bomb pa vse dru-gače spogledali! Za vsakb batino ki jo bos dal tlacanu, prejmes desetero po^ vrnjeno! To ,je moj račun s teboj — ia s tistim ,,'g^bastini t.ukežem" se bomot pa še vse drugače spogledali!
Kaj bi dalje cas izgubljali; smili§ se mi, ko moraš ležati na trdi zemlji; kf jo njsi vajen. — Hitro naj gre tvoj o-sifrbnik z mbjim tovarišem v gfad po denaf!             "
   Dvo do trisobno stanovanje
po možnosti v bližini kolodvora išh če za takoj ali pozneje fina uradniš-* ki družina brez otrok. Ponudbe na u-i' pravo lista pod ,,Mirni jstanovalci." :
   Čuk piše in riše...
Prav po nerodnosti oz. menda vsled svoje kratkovidnosti sem se zaleiel v — sršenovo gnezdo. Bil sem jezen na čukeea ,,iMopperla/', ki še res ne ve, kaj je manira. Zadnjič me je nalagal o ne-lcem novoizumrenem a\tov,o:i'u in nc-ki proliboljševiški akciji v Ptuju. Zlasal sem malega nepridiprava in ga zaprl do velikega petka v neko klet (pa ne 'dal-matinsko) ter rnu strogo zabičai, da se v času svojega zapora nauci na pamet novo izdajo ,,kn<ige o lepem vedenju", tia mi ne bo po Ptuju več delal sramote in Ijudi jx» nepotrebnem spravlja! v je-z!o, ki tudi v krizi škoduje zdravju \n lepoti. Prizadeti neprizadeti je nalnreč najel prebivalce poi mesta, dasomu po-
magah preklinjati ,,toto ferdamano cajč fung". (Mali eukec ,,Bos" napravi neslan medklic: ,,Ce stopiš macki na rep, zacvi-H." — Jaz sem ga pa taMo piknil, cla je kar zažvižgal, fa'ot ostrokljuni). Stvar pa ni bila tako strašna, ker vfele juhe na ,,šparhertu" nobeden pameten č'ovek ne je. Nekoliko se mora ohladiti in topla jih ha prav dobro de želodcu in zdravju. Z boljševiki pa je res križ, ker po svoji politiki trdijo, da ne marejo živeti od ,,božje štime". jaz pa nisem kriv, ako se rnali čukeci kje poneiriarijo. — Drugo bo povedal ptujski referent,* če bo po-itreba; — ,,Bimbo"f katerega sem poslal' ; k Musoliniju, je odfrčal na Spansko, od Ifcoder je prinesel sledečo sliko:
Pravi, 'da tam ni krize, s s katero se ;nj Slovenci borimo, kakor toreador z — hikom. Bo imei pravr moj nadebudrr malček, ki bo odletel kmahi zopet v tu-jino in bo prnesel še več stik. — Cuk ,,Kolfokter", ki se je vrnil iz Mandžu-rije poroča, da so ga tam, potem, ko se je predstavil za Slovenca, krsiili s ,,Pink-
pink-fuč" in je prav ^onv-ocn. na to ple-miško ime. Po cdmoru pojde spet nazaj, Zasnubil je mandčursko Sovo ,,Petau-čik" — in je strasno zaljubijen v — ki-4ajsfco-jap'oiisko-amerikan&ki—fxles.
Kaj pa poročajo drugi, pa jih po-slušajte po vrsti! —
Pfagski .«OoS«rokluin"
katerega sem po reduciranem ,,M-op-perluT nastavil za poročevaica^-je zel-o« ostroviden tič, ki nobene sove ;več ne mara,i,odkar ga sraka — vara. To ne-nadnb razočaranje je čisto dc^b; kaj se pa meša v tuje pleme! Tisto zadevo z ,,boljševiki" in brez — motornim av-tomoibilom pa sem spravi] z dnevnega reda. ker je stvar bolj nedolžna, kakor se je.sprva videlo. Zato še poslanih 5 ,,heoov" o tej stvari nisem hatel. ob-javiti. — Ker imajo sedaj avtotaksiji v tej krizr premalo pasažirjev^ Le vozijo v lepih Iimu:--inah — teleta... Oni dan se je P. pripeijal1 v elegantnem vpzu in skozi okno je ble>al teliček "'v:. mbderni svet:vBaaa — baaa —r ." Kako :visoka je voznina, še ni znano. Pa naj k"do re-če; ;da nismo res"že hipermoderrii? ! — ,,DolgokljunM je cdkril m. Ljutomersl:i (cesti že spomenik ,,Čuku". Na vrtu Ri-bičeve vile stoji prav lep Čuk, sicer iz gline, a vendar ganljivo naraven. — Vse. ono pa, kar mi poročajo štirje ču-keci — ne more v list, ker je pr^hudo za občutl]ive živce Ptujčanov. Tri kkar-[ ne nima-jo toliko pomirjevalnih sred-stev, 'da bi se poročila o kompk>tih; s!a-bi vesti, srčni krizi, nafodjiem navdu-?cnju. Judeževih ordsih. bbligatnih koz-farijah in slednjič o mocfrosti gotovih1 brez fkocfe objavile. —
Vrhajnsks  tovsiriš
je zatožen sodniji zavoljo heca o žem-ijiffi m strucaft in «Tadi drugih kosmaiih zacfev. Zefo pame*no je, da v tej pre-smentani kx\A tudi advokati nekaj za-siuzijo. Ker imajo celo tatovi, prešest-niki in drugi grešniki tudi svojočast^ pričakufem, cfa se /kmalu pogledamo v Oeiino očesa. — "Joj, kaj sem zacfnjič videl samf GanJjivo |e, da so Štiri pa-metnie gospodinjevpomanjkanju gra-moza nasule na cesto lisš&ne od — bučnic... Kako človekoljnbno je ta-l:q 'delo y fako resnem času, vem samo jaz. — Hvala vam, mamica!
Ravno  za  praznik Marije Svečnioe, ko se medved prikaže iz brloga, da po-
kuka v božji svet vesel ali ne^pljen semj prisel  pb  blatni  tirbanski   Kalvariji  v, naš  lepi  ,,trg",   ki   se  imermje   tako, ker se ljudje med seboj trgajo. Tema je že bila in sove so že skovikale me-> ni v pozdrav. Prav gariljiva jebila ce-»' la stvar, zares. Pa ni prišel metlVed \ti, iuknje, kjer spi zimsko spanje In pre-de sanje na tiste dni, ko se ifred delorri nič ne spi. — Da pa ,,gliha skupaj štri-iia" nisi kriv, naš ljubi Aliha. Saj kvar- I taii sitkd vii — kot ena misel, ena kri nsi 1 zdravje Tvoje, da znižal k'e:vice bi svo- 1 je ria krsčansko mero in mal'o več bi 1 dal na — svojo ve.ro. "Drugo pismo pal še pride, predno tedna solnce ne zaide. M Novic  prelepih  je   prepoln   kbš,  zato4 nam pa oprostil boš, ker veš, da ni več 1 v modi,  da z  maslekom na glavi naJ solnce se  ne  hodi...  Vese'i ,,fašenk"'-l vsern. ki se jezite in — smejite! —      J
Marko?&ki čuk           ^H
je priletel i/ Borovske vasi. Pri Foličupj je našel proroka Toneta, ki ima žepei I dolgove, grehe in Čednosti cele fare v« J malem  prstu.  Prerok Jjubi  v nasprot- 1 stvu z drujjgimi — alkohol, posebno ,fje-< I ruš" mu prija. In tedaj zraste njegfovai'-| modrost čez mejo. T*akrat pa gastari:! pošteni Jaka posadi m ces o, kamor spa-f-J da. Pa se je zg^odilo, da mu je nekdo da$ ..flajšfer" od vreie smole na hrbet, da jei ,,ven potegtiilo" vso modrost in norost Tone se je tako razburil, da je-urniK; krač odkuril k potrpežljivi ženki... Cul^ pa za njim. Tone je fantaziral, kako gk'. je neki' Ptujčan naprosil, naj Iz travnfc ka naredi njivo. Jone je potiskal plu^v fepei -konj^ka pa fe rii šlo. Po nem'š]<d ]e zaklel prorok Tone in — c?uk jc od[ groze odfrčal domov. Pa še pride v Bcm rovsko ves. Na sviienje! —                '[
Nadaljevanje čukovih poročil na nasiednji strani.
Jeršovski euk
se nritcžuje, cia so Jeršovci tatin^ko gnekio- Jai.sti .Martin, prijatelj svinj ie s psi prijafeljstvo dobil, ker ž njimi tfsemi bra':>vščino je pil. Zato nam pi-pike, kokote krade. da mastm mu ne-delja vsaj k.o^ček bo veselja... Imel !Martii<ek rol-ovnjac je zopet smolo, spoznai je Aiajhenič tatinsko robo — in varnosti na voljo možem postave dal ga je na ,,probo". Odsedaj kokote vse m pipike nedolžne bomo mi v verige dafi; mogoče mirno bomo spali, Če v kktko naš Martinek pride, — kjerkrasti' drugega mu ni mogoče, kakor po svo-fcodi vzdihe vroče. —
lH«rkov«ki enkec
pošilja 'o kvartopirdh lepo Rožmarlno-vo zgodbo o ,,cvancig", ki nikdar ne stojijo v kartah. — Ti^ta povest s kun-čijo mačka v žaklju pa pfide prihcfd-n]ič. Danes nas prosi čukec samo za le vrstice v tolažbo vsem, lci se ne bi po nepotrebnem hoteh' jeziti za nekaj, kar |ih rte briga. ,,Figa" pa ni adutvkn-imA Rešite\r !z krize, ki vse nas gfize po-sebna je motiro>t, a Rožmarinumastna leost; zato na dinarjev je pet nastavil !i-ter vina ter iztočil polovnjak, zato ni spak, da spet bomo pri polni mizi — zopet se kregali vsi proti ,,krizi". —
   Listnica uredništva.
N. P. — Maribor. Pričakujema obljub-Ijeno — D. 2. — Maribor Prisrčna hva-1a za sodelovanje. Prosimo za kak spis, ki se tiče ptujske okolice. — SrŠen — Središče: — Prepozno došlo. Pride prihodnjič gotovo. Pa še kaj pošljite. — Mnogo dopisov smo mogli odlo-žiti. Vse porabno pride na vrsto! Le ¦pridno, resnično in točno poročajtevsi! iR. M. — F. K- in drugi Ptuj. Je pre-ueč kritično. Za stvari se bomo zanima-l\-in objavili gfola^ dejstva, v kolikor pre-več ne kompromilirajo pri/adetih. —
   Namen posveča sredstva.
O prislovieni skoposti Skotov kro-ži po cefem svetovnem tisku nešteto a-nekdot./Neka ženska iz Aberdeena na Skotskem je šla v nedeljo popoldne k' nauku, kjer je duhovnik ravno pridi-goval, »kako lepa čednost je krščanskc* lismiljenje.in kako zaslužno delo je de-litev miloščine. Duhovnik je pridigoval tako prepričevalno, da si je celo skopi Aberdeenčanki omehčalo srce; sklenila1 je, da bo tudi ona odslej reveže pod-pirala. Ze naslednjega dne je zapel; zvonček na vratih spokorjene ženske. 2ena odpre in zagleda berača. Prvi hip se je prestrašila, ker se je spomnila svoje obljube. Trenutek nato pa je tt-> kla beraču: ,,Počakajte!" Skočila je v sobo svoje najemnice, kjer je brž odre-zala debel kos njene štruce in ta kruh je pddarila beraču. Pri tem pa je mr-mrala: ,,Bog ne gleda na prste, ampak na srce — in ,,Namen' posveča sred-stva" ¦— so rekli duhovni giospod. —¦
   Neveste-pozor!
Dobrostoječ samski obrtnik, soli-dnega življenja želi v svrho ženitve resM nega znanja z nevesto, ki ima primer-no premoženje. Vdove brez otrok niso izključene. Samo resne ponudbe s sliko je po&lati na Upravo podl naslovom  ,,VELIKONOCNA SRECA".