Leto IL Poštnina - **£"' • oavšallrana. Ljubljana, četrtek 18. marca 1920. Štev. 64. H UST Cene po poiti* 13 cilo lito . 1 50'— 29 pol loto . H 25*— za m lota. I lir-zalmnn«.! im ZaL]nbIjDno Dradnlitn Kopitarjnni Dpido. ttlifoo fin. m Posamezna številka 30 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 30 vliw Načrt volilnega zakona se že obravnava v odseku. Belgrad, 18. marca. Včeraj se je vršila P jfa*ka seia narodnega predstavništva, je naznanil, da se parlament ugodi do prihodnje srede. Danes se zbe-®parlamentarna konferenca, na kateri bo ^^B&nji minister poročal o zunanjem polo žaju. Včeraj se je zakonski načrt novega volilnega reda že izročil posebej izvoljenemu odseku, ki bo sedaj ta načrt obravnaval, da ga bo parlament, ko se snide, takoj vzel v obravnavo. Število uredništva se zmanjša. ttri. Beligrad, 17. marca. Finančni ‘‘“jHster je pozval finančne delegate vseh P°*rajin na konferenco, na kateri bodo 2PravIjali o odredbah, ki so potrebne, da se povsod reducira število uradništva in da se bolj kakor dosedaj pazi na Sledenje. Povišane pokojnine vpokojencem. ^DU Beligrad, 17. marca. Od 1. aprila :tt3e “°do dobivali vpokojenci in vpoko-200 e^S* enako hrez razlike v penziji po ji uinarjev mesečno ter za vsakega a ne snujemo strokovnih od-drUšte V okviru katoliških izobraževalnih je f Slov. kršč. soc. zveze Zato So,Uostl • ^osJovanska Strokovna Zveza ^Ur «.£, • nikomur podrejena in uiko- Na °Vorna-^hrihi, i00®05 mednarodnem zborovanju v *• 1908. se jc tedaj razpravljalo to vprašanje. Če bi narodno-socialistični pisec o tej stvari kaj razumel, bi bil videl, da je zapisal največjo neumnost. Danes to vprašanje v Nemčiji sploh ni več sporno. Krščanske strokovne organizacije so zmagale, Krščanske strokovne organizacije celega sveta tvorijo med seboj mednarodno zvezo, katere članica je tudi naša Na prvem kongresu 1. 1908. se je tedaj razpravljalo o stališču krščanskih strokovnih organizacij. Tedaj je Giesberts pojasnil stališče krščanskega proletarijata. To je bilo 1. 1908. Od takrat je minilo 12 let Razvoj jc šel svojo pot in ž njim tudi mi Zato je naše stališče danes v marsičem radikalneje, kakor je bilo tedaj. Vendar glavna načela, za katera tu gre, so ostala ista. Giesberts je dejal: »Ravno versko naziranje tvori najostrejše nasprotje med krščanskimi in so-cialno-demokratičnimi organizacijami. Vsi gospodarski uspehi, še tako ugoden go spodarski položaj ne more delavstvu prinesti popolne sreče. To je mogoče le, če je vse naše življenje in prizadevanje v najožjem soglasju s krščanstvom in njegovimi posmrtnimi cilji. Verski razlogi so tedaj glavni razlog, zakaj so se ustanovile krščanske strokovne organizacije, ki nam omogočajo, da lahko z na,večjim poudarkom zastopamo svoje gospodarske koristi, ne da bi prišli v razpor s svojim največjim in najsvetejšim prepričanjem.« Drugi voditelj krščanskega delavstva v Nemčiji je Stegerwald v Kolnu. Tudi ta je govoril 1. 1908. v Curihu ter med drugim povedal sledeče: »Socialne demokracije ne smemo presojati kot gospodarsko, ampak mnogo bolj kot duševno gibanje, kot svetovni nazor. Ona pa temelji na materializmu, ki je čisto nasproten krščanstvu... S tega stališča je posebno krščansko strokovno gibanje utemeljeno. Z istega stališča pa je vsako drugo gibanje pomeni cepljenje krščansko mislečega delavstva in je škodljivo,« To so jasne besede. Kdor meni, da bo iz teh besed zaslužnih voditeljev delavskih organizacij koval kapital za kako liberalno in buržuazno delavsko organizacijo na Slovenskem, je brez dvoma še precej zaspan. Naše delavstvo ima o teh stvareh precej bolj jasne pojme, ko pa gospod voditelj narodnih socialistov, ki sam toži, da »so vsi pojmi o organizacijah še tako silno nejasni.« Jasno je začrtal naše stališče že rajni naš dr. Krek, ki je našo delavsko organizacijo ustanovil, delal in trpel za njo, ko so se takile narodno-socialni preroki še naslajali ob pogledih na liberalne prvake. Strokovna organizacija ne sme biti politična. Zato je krščansko delavstvo politično posebej organizirano. Pri nas imamo »Delavsko zvezo«, ki je politična organizacija krščanskega delavstva. Strokovna organizacija pa tudi ne sme biti lestva za kako domišljavo in častihlepno gospodo, ki se delavstva poslužuje v dosego svojih osebnih namenov. 7Mo bo slovensko delavstvo z na- rodno-socialno gospodo okrog »Jugosl Železničarja« kmalu obračunalo. Krščansko misleče delavstvo se organizira v svojih krščanskih strokovnih organizacijah Kakšno organizacijo pa imajo za se razni gospodje inšpektorji, direktorji in šefi — to delavstva nič ne briga! — K. Delavska zbornica. Stara zahteva našega delavstva se bliža uresničenju. Vlada se resno peča z ustanovitvijo delavskih zbornic. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani že izdeluje načrt za sestavo delavske zbornice. Ko pa govorimo o tej važni delavski zadevi, moramo najprvo ugotoviti, kake naloge naj ima delavska zbornica. Prva stvar delavske zbornice mora biti, da nadzira, kako se izvršujejo razni že obstoječi zakoni za delavsko varstvo. Mnogokje se delavstvo za svoje pravice premalo briga ali pa jih sploh ne pozna. Sicer je res, da imamo obrtne nadzornike, katerih naloga je, da pregledujejo stanje delavstva. Pozabiti pa ne smemo, da so to v prvi vrsti uradniki vlade, Id morajo mnogo več časa presedeti v pisarni ko ga pa porabljati za nadzorstvo obratov, V kratkem dobimo tudi zakon o delavskih zaupnikih. Toda zaupniki bodo omejeni le na en obrat in ne bodo mogli imeti nobenega stika z zaupniki ostalih obratov. Zato mora nastopiti tu enotna organizacija, ki ima za seboj sicer uradni značaj, a je izključno v rokah delavstva. Delavstvo lahko obrtnim nadzornikom zaupa ali ne zaupa, zaupniki lastne delavske zbornice, ki so jih sami delavci izvolili, bodo za delavstvo brez dvoma mnogo večja opora. Misel delavske samouprave zahteva, da nadzorstvo nad izvrševanjem delavskih zakonov poverimo delavskim zbornicam. S tega stališča bo delavska zbornica važna delavska pridobitev. Delavska zbornica pa ne bo imela le naloge, nadzorovati izvrševanje že obstoječih delavskih in socialnih postav. Vlada bo za vsak nov zakon, ki ga bo hotela predložiti parlamentu, morala dobiti mnenje delavske zbornice. Če bo delavska zbornica kak tak načrt zavrgla, bo moral ostati zavržen. Nobena delavska postava ne sme biti sklenjena brez soglasja delavstva. Sicer se v bližnji bodočnosti delavstvu še ni bati, da bi vlada in parlament preveč silila na dan z delavskimi postavami. Za to ima večina strank še premalo umevanja. Radi tega bo za delavstvo vele-važno ravno to, da bo delavska zbornica sama izdelavala načrte za delavske postave ter jih predlagala vladi in parlamentu v sklepanje. S tem se bo delavska zakonodaja pri nas znatno pospešila in izboljšala. To bi bile približno naloge, ki čakajo delavskih zbornic v prvem času. Na teh nalogah so se zedinili pri predposvelova-nju na poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani zastopniki krščanske in socialistične strokovne organizacije. Nastane vprašanje, kako naj se sestavi prva zbornica. Gledati moramo, da sc to izvrši na način, ki ne bo preveč zamuden, ki pa bo tak, da bo delavstvo lahko imelo zaupanje v novo svoje zastopstvo. Stojimo načelno na stališču, da se zbornica sestavi potom proporčnih volitev. To stališče so zastopali zastopniki krščansko socialne strokovne organizacije z omejitvijo, da priprave za volitve ne bi smele predolgo trajati, in da se sklicanje prve zbornice ne bi smelo zavleči. Ker je volitve težko izvesti v teku nekaj tednov, bodo najbrže strokovne organizacije po dogovorjenem ključu odposlale svoje zastopnike v prvo delavsko zbornico. Stvar še ni rešena. Toliko pa je gotovo, da naše delavstvo v kratkem dobi svoje avtonomno in obenem uradno zastopstvo, ki bo branilo delavske koristi. Ta napredek pozdravljamo! v Rojaki! Sirite Jecerni Delo našega osvobojenja še ni konSa« no. Stotisočem naših bratov so še zaprta: vrata v svobodno domovino. Mi, ki smo dosegli svobodo, ne sme* mo prepustiti teh svojih bratov njihovi usodi, ker bi sicer bila nevarnost, da jih’ tujec raznarodi in gospodarski zasužnji Zato se ustanovi dne 21, t. m., na prvi spomladanski dan, po vsej državi »Jugo-slovenska Matica«, koje cilj bode pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini. Tudi v Sloveniji ne zaostanemo za svojimi južnimi brati. Ustanovno zborovanje glavne podružnice za slovenske kraje se bode vršilo v Ljubljani v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri predpoldne na prostoru pred hotelom »Slon«, ▼ slučaju slabega vremena pa v veliki dvorani hotela »Union«. Naši rojaki v tujini naj izvedo na neoporečen način, da jih državljani svobodne Jugoslavije nikdar ne pozabijo. »Jugoslovenska Matica« naj združi v svojem okrilju vse svobodne Jugoslovane brez razlike strankarskega prepričanja in brez razlike stanu. Zato vsi na ustanovno zborovanje, da bo prvi nastop »Jugoslovenske Matice« čim sijajnejši, čim impozantnejši. Pripravljalni odbor. Proflž dovsko giba* ra, e med Nemci. Dunaj, 15. marca 1920. Na Dunaj se je nagnetlo med vojno in po vojni vse polno židovskega življa, in to predvsem iz vzhodne Galicije ter Ma-žarske. To židovstvo dviga sedaj ponosno svojo glavo, zavzelo je vsa najvažnejša mesta ne lev trgovini in industriji, ampak tudi v politiki. Največjo oporo ima to židovstvo v dobro organiziranem židovskem časopisju. A avantgardo mu tvori socialistična stranka vseh kril. Proti poplavi vsega javnega življenja po judovskem elementu se je pričel sedaj vzbujati med dunajskim prebivalstvom energičen odpor. Duša vsega gibanja ie urednik »Volkssturma« — časopisa proti judovstvu, materijalizmu in kapitalizmu — Anton Orel ter njegov prijatelj dr. Ka-meuicky. Skupina okrog »Volkssturma« je stopila v opozicijo z dunajsko krščanskosocialno stranko, ker se ji zdi premalo radikalna, ter ustanovila svojo lastno »Ljudsko stranko«, ki se je že udeležila zadnjih volitev in sedaj dan na dan raste. Stranka je posegla v agitacijo z brošurami in številnimi shodi. Njen voditelj Anton Orel je eden najpopularnejših ljudi na Dunaju. Organizacija je že razširjena po vseh okrajih, njen kader tvorijo glavno delavci, obrtniki ter mlajša inteligenca. V vseh okrajih je odprlo krščanske posredovalne urade in trgovine. Te dni sem se udeležil v nekem danajskem okraju shoda te protižidovske propagandne stranke. Shoda so se udeležili študentje, delavci — med njimi največ tramvajskih uslužbencev — obrtniki in mlajši uradniki. Govoril je Anton Orel, ki je med velikanskim odobravanjem razpravljal o temi: »Ali se smemo nemški kristjani podvreči judovskemu gospodovanju«? Izvajal je med drugim tudi sledeče: Katoličani nočemo s protižidovsko propagando voditi plemenskega boja, ampak naš boj velja židovstvu kot takemu, židovstvu kot organizirani kasti ljudskih pijavk in izkoriščevalcev. V judovski naravi sami jc že vcepljena zavest, vladati nad drugimi narodi, kakor nam dokazuje sveto pismo. Zato je treba vstvarjati stalne krize, razbijati narode in skregati jih med seboj. Če bi bili kristjani resnični kristjani, potem bi judje nikdar ne dobili take oblasti nad njimi. Organizacija svetovnega židovstva presega s svojim centralnim gospodarskim in kulturnim sistemom vse druge organizacije. Juduizem je našel v tej dobi, polni svetovnih junešnjav, naj« ugodnejša tla kot propovednik vere samo v tostransko življenje, kot glasnik načela pravice brez dolžnosti. Proti svetovnemu organiziranemu ži-dovstvu je treba enotnega organiziranega odpora celokupnega krščanstva. Vstvariti moramo tozadevno mednarodno krščansko organizacijo, v kateri je mesto za vse kristjane brez razlike narodnosti, državnosti in poUtičnih strank. Le na ta način se bomo rešili babilonske židovske sužnosti, le na ta način je mogoča naša gospodarska sam oob rana.« Govornik je navajal dalje več slučajev iz dunajskega političnega življenja, ki je V6e nasičeno z židovstvom. Nastopili so še drugi govorniki, kojih klic je izvenel v en sam odmev: »Proč z židovstvom iz vsega našega javnega življenja. Na delo, dokler ne bo prepozno.« Ali bi mogoče ne našla misel o mednarodni protižidovski krščanski intema-cijonali odmeva tudi v naši jugoslovanski domovini? Konec protlrevoluc.-je v Nemčiji. Nemčija je pokazala, da se je v resnici »preobrnila in se za vedno odrekla pru-aafttvu: protirevolucija leži strta na tleh. Kapp in njegov general Luttvvitz sta odstopila, vojaška diktatura v Berlinu je odstranjena, ustavna Ebert-Bauerjeva vlada se vrača v nemško prestolnico. Baltiške čete generala Liittwitza morajo takoj zapustiti mesto. Vse odredbe malodnevne junker-ske vlade so razveljavljene, upostavil se je prejšnji red, železnice zopet vozijo, delo se je zopet začelo. Prusko-junkerska protirevolucija je bila samo kratka pomladna nevihta, ki je šla preko Nemčije brez posebne škode. Odbila in razbila se je ob trdno sklenjenih vrstah proletariata in meščanstva, ki si ne želita nikdar več nazaj Viljemovih časov. Med gotovimi plastmi sicer ni manjkalo ljudi, ki so hoteli protirevolucionarno zmedo izrabiti v svoje lastne prevratne svrhe in ustanoviti sovjetsko Nemčijo, a kakor vse kaže, je ogromna večina proletariata to namero odbila. Nam se od vsega početka ni zdelo verjetno, da bi revolucija plemiških veleposestnikov in pruskih kapitalistov mogla imeti trajne uspehe. Vendar se je bilo bati, da bodo posledice tega čina še pogubnejše. Bati se je bilo, da bo ta sunek rodil proti-sunek radikalnih socialistov in komunistov, da izbruhne anarhija ter da se to gibanje prenese tudi na dežele, ki so nam bližje. Tudi danes še ni mogoče reči, da bi se bila Nemčija že pomirila. Vendar ni dvoma, da bo zreli čut nemškega proleta-rijata znal zabraniti vsako nesrečo, najsi pride od desne ali leve strani. * * * LDU Berlin, 17. marca. (Dun. KU — ,Wolfi). Med vodilnimi člani večinskih socialistov, nemških nacionalcev in nemške ljudske stranke je prišlo do sporazuma v nastopnih točkah: 1. Volitve v državni zbor naj se izvrše najkasneje meseca junija, 2, volitev državnega predsednika naj izvede ljudstvo, 3. smatra se za potrebno, da se v najkrajšem času preosnuje državna bramba. KRVAVI POCESTNI BOJL ! Poskusi komunistov. LDU Monakovo, 17. marca, (DunKU.l Splošna stavka se je končala danes ob šest- najstih po daljši dopoldanski konferenci vodstva stavke z ministrskim predsednikom. LDU Berlin, 17. marca. (DunKU. — Wolff.) Na več krajih mesta so se zopet spopadle čete deželne brambe z množico. Boji so zahtevali več mrtvih in ranjenih: Z Adalbertovega mostu je tolpa vrgla nadporočnika v vodo, kjer je utonil. Popoldne se je razširila vest, da se v predmestjih zbirajo komunisti, da bi naskočili in zasedli javna poslopja v Berlinu, LDU Berlin, 17. marca. (DunKU. — Wolff.) O spopadih v mestu tekom dne doznavamo še, da je ranjenih več civilnih oseb. Iz raznih delov mesta se javlja, da komunisti gradijo na jugovzhodu in na severu barikado. Stavka železničarjev se je ukinila po sklepu zaupnikov. Promet se jutri zopet vzpostavi. LDU Dortmund, 17. marca, (DunKU.l Davi so bili hudi boji med ponoči dospelimi četami državne, meščanske in varstvene brambe na eni strani in oboroženimi delavci na drugi strani. Ko so se delavcem pridružili še drugi oboroženi tovariši iz okolice, so proti poldne premagali državno brambo, jo razorožili, tako tudi meščansko brambo in policilo ter zasedli mesto. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in -ranjenih. Plenilo se ni. Sedaj je mesto mirno. Oboroženi delavci korakajo po mestu. LDU Diisseldorf, 17. marca. (DunKU.l Komisija splošne stavke je proglasila poostreno splošno stavko in zahteva ustavitev zasilnih del ter zapor za gostilnice. Železniški promet se je zopet vzpostavil. Izjalovili so se vsi poskusi, naskočiti jetnišni-ce. Vojaštvo je razgnalo shode na prostih trgih. LDU Norimberk, 17. marca, (DunKU.l Podružnica Wolffovega urada poroča: Opoldne sta državna bramba in množica strekali druga na drugo. Mrtvih je 10. ranjenih 40. Zvečer je bilo zopet mirneje. LDU Beri'n, 17. marca. (DunKU. Wolff.) Vodstvo splošne stavke naznanja vsem železničarjem: Splošna stavka železničarjev ima popoln uspeh. Zato se takoj ukine. LDU Stuttgart 17. marca. (DunKU. — Wolff.) V Ohrdrufu (Turingijal se bije hud boi med četami državne brsmbe ter med »neodvisnimi« in komunbti. Na obeh straneh dobivajo ojačenja. Boi dosedai še ni odločen, LDLT Lipsko, 17. marca. (DunKU. — Wolff.l Oboroženo delavstvo, ki je že včeraj in davi zasedlo več predmestij, pri čemer so se razvili hudi boji. je prodrlo dalje v notranje mesto, ki ga branijo začasni prostovoljci. Na vseh cestah v bližrnj se živahno strelja od šestnajstih dalje. Bojujejo se tudi v Halle ob Saali, ALBANCI SE BORE PROTI ITALIJANOM. LDU Beligrad, 17. marca. »Epoha« javlja iz Tirane: Dne 10. t. m. zvečer so Arbanasi obkolili in potem napadli italijansko posadko v Luriji. Italijani so se za- Erli v lurljsko katoliško cerkev, kjer se ranijo. Borba je trajala vso noč in se je potem nadaljevala 11. in 12. t. m. Čuje se, da so ustaši zasedli pot Oroš-Lurija, da Sreprečijo eventualno ojačenje iz Oroša, javno tako so ustaši obkolili italijansko posadko v Fonu. Mornarski oddelek, ki je tej posadki nosil hrano, so Arbanasi dne 11. t. m. blizu Fona napadli in uničili. Politične novice. -j- Občinske volitve na Hrvatskem. Ljudska stranka je zmagala v naslednjih nadaljnih občinah: V Kaptolu pri Požegi, v Požeškem Brestovcu, v Rašinji pri Koprivnici, kjer ni bil izvoljen sploh noben nasprotnik, v Vidovcu pri Varaždinu. — V Osjeku je bil izvoljen za mestnega načelnika pristaš Hrv. Zajednice dr. Engel ,za pod-načelnika Pa komunist, — V Zagrebu so nalepili volilne oklice tudi frankovci in podali svoj program. V gospodarskem pogledu zastopajo koristi veleposestnikov. — Krščanska organizacija hrvatskega ljudstva nastopa prvič in zmaguje, -j- Za socializacijo rudnikov na Angleškem. Na kongresu delavske strokovne zveze Trade-Union v Londonu dne 11. t, m. so s 3,732.000 glasovi proti 1,015.000 glasovom sklenili, da se za socializacijo rudnikov začne živahna politična propaganda; predlog za vprizoritev splošne stavke v to svrho je propadel. Belgr&jska pogajanja. Kakor poroča »Politika«, se sporazum med strankami za koncentracijsko vlado še ni dosegel. Kamen ovire so zopet demokrati. V pismenem odgovoru dr. Smodlaki je Demokratska zajednica označila svoje zahteve tako-le: 1. Ministrsko predsedni-štvo in ministrstvo za notranje stvari naj se poverita nevtralnima osebama. 2 Demokratska zajednica zahteva zase osem ministrskih listnic, a stranke dosedanje vlade naj jih dobe ravno toliko. Nevtralno naj bi bilo tudi ministrstyo vojne in mornarice. 3. Sedanje začasno narodno predstavništvo naj sprejme samo volivni red, dvajsetine in pogodbe, sklenjene v Parizu. Čim bi se sprejel volivni red, bi se moral določiti dan volitev v roku dveh mesecev, volitve bi se morale izvršiti v roku treh mesecev, torej koncem meseca septembra. 4. Demokratska zajednica ne pristaja na arbitražo in predlaga, naj se preneha s pismenimi pogajanji, ki naj se vodijo ustno. — Ministrski predsednik Protič je dr. Smodlaki naznanil, da stranke parlamentarne zajednice pristajajo na to, da dobe demokrati v vladi 8 listnic, parlamentarni vladi pa naj jih pripade 9. Demokrati na to še niso odgovorili in dr. Smodlaka ter njegov klub so n:zadovljni z njimi. Upajo pa, da se bodo končno udali. Pogajanja se nadaljujejo. Demokrati zahtevajo naj se pogajanja vrše ustno ter naj v to svrho vsaka politična skupina imenuje po 4 delegate. Kot najprimernejše osebe za sestavo nove vlade imenujejo dr. D. M. Pavloviča, Slobodana Jovanoviča, dr. Jovana Cvijiča in dr. Ante Trumbiča. Ako se sporazum ne bo dal doseči, upajo -a-dikalni poslanci, da bo dr. Smodlaka s svojim klubom sedanji vladi omogočil kvorum, da bo mogla v narodnem predstavništvu izvršiti najnujneša dela. 7 tem slučaju bo še več poslancev izstopilo iz Demokratične zajednice in se pridružilo dr. Smodlaku. Tako poročila iz Beligrada. -j- Strah pred komunisti. Zagrebški »Jutarnji List« se peča z dejstvom, da je za zagrebške občinske volitve predloženih 10 kandidatnih list. Tako se bodo glasovi meščanstva silno razcepili, a od tega bodo imeli korist edino-le komunisti. Spominja, da je že pred časom opozarjal na komunistično nevarnost in pozival meščanske stranke, naj se za občinske volitve združijo na nepolitičen komunalni program. Ker se to ni zgodilo, naj saj vsak meščan sa- LISTEK. Legende sv. Frančiška. 1. PRIKAZEN. , Nakrjaj, ko je bil sveti Frančišek hudo Koten, mu ie stregel brat Leo. Ko je nekega dne molil pri njem, se je zamaknil; v duhu plaval na valovih mogočnega, širokega in deročega veletoka. Ko se je ustavil, da bi videl, kdo brodi k njemu, je zagledal tro-po bratov, ki so šli s težkimi bremeni na plečih v vodo. Reka jih je vzela s seboj in jih potopila; nekateri, ki so poizkusili priti čez veletok, so prišli do tretjine, ostali celo do polovice, malo število celo tik do nasprotnega brega; vse pa je končno zgrabila pošast besnečih valov z bremeni vred, ki so Hb nosili na ramah, jih vzela s seboj in pokopala. Pri pogledu na to je obvladalo brata Lea veliko sočutje. Ko je stal še nekaj časa oa mestu, je prišla naenkrat množica bratov brez vsakega bremena; sveto uboštvo ie sijalo iz njih. Stopili so v vodo in jo prebrodili brez najmanjše nevarnosti. Tu se je brat Leo zopet predramil. Sveti Frančišek je zapazil na njem, da je moral imeti prikazen, zato ga je poklical k «bi in ga je vprašal po tem, kaj je videl. In ko mu je brat Leo povedal prikazen po resnici in pravici, je dejal; »To, kar si videl ie resnica. Mogočna reka je ta svet; bratje ki so v nji utonili, so ti, ki ne sledijo svojemu evangeljskemu svetu, posebno najvišjemu: uboštvu. Ti pa, ki so z lahkoto prebredli reko, so bratje, ki niso iskali in ne posedovali posvetnih reči na tem svetu; temveč so se zadovoljili z najpotrebnejšo obleko in sledili Kristusu na križu, ki je slečen do golega. To težo in ljubljeni jarem Kristusov in svete pokorščine nosijo lahkega srca in radi; tako stopajo lahki iz posvetnega v onostranost večnega življenja. 2. OBISK. Francoski kralj sveti Ludovik se je podal na romanje, da bi obiskal vse svete kraje na zemlji. In ko je prodrl mogočen glas o svetosti brada Egidija, ki je bil eden prvih učencev svetega Frančiška, tudi do njega, si je domislil in sklenil v svoji glavi, da ga bo obiskal. Iz tega vzroka je dospel v Perugio, kjer se je tisti čas omenjeni brat Egidij mudil. Kot ubog romar, nepoznan in samo z redkimi spremljevalci, se je podal kralj pred samostanska vrata in vprašal zelo nujno po bratu Egidiju, ne da bi bil povedal vratarju, kdo da je. Ta je šel tedaj in dejal bratu Egidiju, da stoji romar pred vrati, ki vprašuje po njem. Temu pa je bilo dano in razodeto od Boga, da je t&, ki stoji pred vrati francoski kralj, zato je zapustil naglo in ves vznemirjen svo o celico ir hitel pred vhod. In ne da bi bila ža vedelr. hai drug o drugemu ali se videla, sta padla diug drugemu pred kolena, ob- jela se in Pogubila s toliko prisrčnostjo, kot bi bila že dclgo najboljša prijatelja; pri vsem tem pa ni spregovoril ne ta ne oni nobene besede, ampak ležala sta si z vsemi znaki najnežnejše ljubezni v naročju. Čez nekoliko časa, ki sta ga prebila tako molče brez besede, sta se poslovila drug od drugega; sveti Ludovik je šel dalje, brat Egidij pa se je vrnil v svojo celico, Ko je kralj odšel, je vprašal eden izmed redovnikov enega izmed spremljevalcev, kdo da je bil ta, ki je bil tako dolgo v objemu z bratom Egidijem; in ta mu je odgovoril, da je bil francoski kralj Ludovik, ki je prišel, da bi videl brata Egidija. Ko je ta pripovedoval to ostalim bratom, jim ni šlo iz glave, kako da ni mogel reči brat Egidij kralju nobene besede; v svojem obžalovanju nad tem so mu dejali: »Kako si mogel biti tako zabit, da nisi tako svetemu kralju kot je francoski, ki je prišel zato sem, da te vidi in sliši besedo iz tvojih ust, rekel niti ene besede?« Nato jim je odgovoril brat Egidij: »Ljubi bratje, ne čudite se temu. Nit? jaz nisem mogel reči besede njemu, niti on meni; zakaj kakor hitro sva se objela, mi je arzsvetlila luč božje mo drosti njegovo notranjost in njemu je po stala očita moja. In ko sva mogla tako drug drugega zreti v srce, sva spoznala vse ono, kar bi imela drug drugemu povedati, mnogo bolje, kot bi bila govorila; in čutila sva veliko zadovoljstvo, daleko večjo, kot če bi bila izrazila z besedami to. kar sva čutila, Da, nedostatnost človeškega jezika, ki ni zmožen, da bi jasno izrazil najgloblje božje skrivnosti, nas vse preje zbega, kot nas napolni z mirom in tolažbo. Vidite tedaj, da se je kralj čudežno zadovoljen in v s,yoji duši potolažen poslovil od mene,« gotovo odda svoj svoj glas pri vol tvaa -^ teri izmed meščanskih kandidatnih l,‘s komunisti ne dobe absolutne premoči. > ko bi prišlo do izbire med kandidatom toliške ljudske stranke in komunistom, kapitalistični svobodnjaki, Iti jim je gmsl »Jut. List«, nedvomno oddali svoj glas munistu. Saj jih s komunisti še vedno ve vsaj sovraštvo do vere, dočim jih z vem ljudstvom ne veže nič. ^ -f Laško vojaštvo proti dalmatins » kolonom. V Privlaki blizu Zadra nekaten najemniki niso hoteli dati lastnikom * .. lje dela pridelkov. Lastniki so se obr na sodišče in ko je sodni izvršiln or^a° , karabinijerji prišel na lice mesta, so se ^ jemniki uprli ter sprejeli karabin1!^® kamenjem. Karabinijerji so streljali ib 9 li dva najemnika ter jih več ranili. ce so prepeljali v zadrsko bolnica I3* Italijani rešujejo agrarno reformo. + Bodoče italijansko ministrstvo socialistično? »Newyork Times« PproC.7. iz Rima, da je spričo razvoja stvari v liji pričakovati, da bo v kratkem času P, šlo do izpremembe vlade in da bo prib nje ministrstvo socialistično. Dnevne novice* — Tržič. Društvo sv. Jožefa redilo slavnostni večer vojni ujetnik ki so se v velikem številu odzvali pr ^ ditvi. Po prisrčnem pozdravu g. duh. s nika Potokarja, je mešani zbor zapel pesmi in nato je sledila času primerna rodna igra. Občinstva je bilo toliko, 0* K moralo par sto ljudi oditi, ker ni bilo ^ vstopnic. V imenu ujetnikov se je za pj. za prireditev gospod učitelj Vider. * . hodnjo nedeljo se igra zopet P°n°Vya|j. sicer ob pol osmih v Našem Domu. ljeni so zlasti okoličani. ~ ^ — Orientalske navade na čekovb ^ uradu. Iz čekovnega urada: tega urada je vsem pomožnim uradni® poslal pismo, kjer jim naznanja, da nun kot pomožne moči tega državnega zaV g, nobenih pravic, temveč samo ^0 e zaslužila na italijanski fronti otroka, s katerim je živela v Zemunu; verižila je. 1. marca t. 1, je prišla v Kamnik, da Preprosi svojega očma, da bi prevzel otroka, katerega ni mogla več preživeti, denarja je imela le še 25 K. Vtihot?pila s® J® v Brusnikovo hišo, kjer je ugrabila obleke v vrednosti 1500 K, toda gdč. Olga Prusnikova je Mrežarjevo zapazila in preprečila tatvino. Sodišče je Mrežarjevi prisodilo 14 dni težke ječe. v —- Posledice pondelfka v Kranja. °2wk Franc Sire in njegova tovarša An-on Viharnik in Anton Fende so ukradli ■' “®cembra 1919 g. Carliju, kateri se je vV zaboj s papirjem, vreden K 70 vin., misleč, da je tobak v njem, le pa papir. Pri Jahaču so prišli skupaj s Francom Kuraltom, kateri je kupil aboj za 600 kron od njih. Nadsvetnik Ve-“enijak Kuraltu: »Kako da ste od vozni-?ov kupili papir?« — »Saj Viharnik več-SjK kupčuje.« — Nadsvetnik Vedernjak iflarniku; »Ali kaj verižite?« — »Včasih ? “Jfjko in z jajci.« Dne 28. novembra 1919 ozmerjal orožnika, ker ga ie po-»V n'• k®*" ie neusmiljeno konja pretepel. i alta.) ste ga udarili?« — »Jezen sem bil, ni izvozil voza.« — »Potem pa kar /,.e z lopato udarite po hrbtu, boste vi-1 j ko to dobro konju stori.« — Dne Fidr ifm^ra ^ ie Pa Sire napadel blizu c a. °rez vsakega povoda ekspozita pri klnfi i h? Anžiča in Hlepčeta iz Stražišča vera* *u °Psoval' Priča Janez Novak j i Če so bili obtoženci 2, decembra de1iV?'et»’ pravi: »V Kranju smo ob pon diln i? vsi ,enmal‘,« — Sodišče je priso-in a ,rancu Sircu 8, Antonu Viharniku 1 Knru u F®ndeju 1 mesec težke ječe, Pora Pa 300 ^°bc, oziroma 30 dni za- ^eriženje z žico. Nadkomisar Ger- K 5 UH« D- F- na 300 kron globe ** 3 dni zapora, ker ie lani meseca ja-Prej 970 kg žice in jo prodal na- PrsiaT Robljen in najden zakonski rred ^tska »Nova Doba« poroča; Prof VE^ ie žena nek®ga splitskega iubUS°ria’. k° se ie kopala, v morju iz-UdloV^0’ zakonski prstan. Bilo ji je zanj 8»0ri» * ’ ^a ža ie hodila tri dni iskat v ^ la ji tudi drugi pomagali iskati. dela tem tkanju je gospo za- li^ s?‘Učarica ter je umrla, Te dni je pa ko je v morju lovila školjke, pnta 1 med drugim tudi zakouski ProW • 'e nosil začetni črki pokojne j^ieve žene, Žena se je takoj spe n-®U v 96^°e povesti o izgubljenem prsta-Stva/11 . 'e hotela prstan obdržati zase. s® je pa zvedela in policija je po-,a* da je mož pokojnice dobil Vtrol-f nski prstan, ki je posredno po-cu snirt njegove žene. Ita«'"’’,. °*c v Dalmaciji. V Splitu so kou-*tvp«a ^ruŽi primer črnih koz. Zdrav* treL oblast je takoj ukrenila vse po-južj,110; Zdi se, da se je bolezen zanesla iz aluzije *er ie pomorska oblast ukre-se izolirajo ladje, ki prihajajo iz jir T* Valute dne 17. marca. Na za-*Vst •• i borzi: dolarji (100) 17.000 K; fl(vlf1Jske krone (100) 62 K; levi žigosani fceiJ carski rublji (100) 240 K; SKoslovaške krone (100) 190 K: angle-645 K; francoski franki (100) flftm “arke (100) 230 K; rumunski leji M italijanske lire (100) 940 K. font' m be Igra j s ki borzi: angleški flftm v' 178 dinarjev; francoski fianki 252 dinarjev; italijanske lire (100) 44ft dolarji (1) 43 din.; drahme (100) Ie>‘ U°°) 7160 din-! nemške (lOm i ^9®) 55.50 din,; avstrijske krone w dinarjev. Uubllanske novice. ljubljanskemu prebivalstvu! Prvi 8® at^* ^an, to je v nedeljo 21. t. m. svečan način po vsej naši državi °bči °V}. Jugoslovanska matica«. Mestna «ila ljubljanska bo ob tej priliki okra-nijn. Sv°ja poslopja z državnimi in narodov 2a,stavami- Vabim vse, ki čutijo jugo-8t»- k°, da enako okrase svoje hiše in l92n°v*Dia- V Ljubljani, dne 17. marca • Zupan: dr. Ivan Tavčar. 0ru 1 čredni občni zbor Šentjakobskega §enr ?e vr^i danes ob osmih zvečer v Prid,'f ^ prosveti. Stvar zelo važna. I"6 j^ovo vs^ Novi dobrodošli! (k) skem’ *Mrak«. Snoči se je vršila na Ljud-if*u vPrizoritev Peter Petrovičeve kreD, 'Mrak«, ki je zelo dobro in težko, i ramatično delo. V glavni vlogi je dot,,. 3 ^ Milan Skrbinšek. Igra je bila °^^ia'l?r®Ž'rana in naštudirana. Ne bomo V S£j0, 1 P°r'ameznih vlog, rečemo pa lahko Vijjjj. Ij0- da je stala vprizoritev na toliki • da je nudila umetniškega vživanja. Dvorana je bila srednje zasedena. Med občinstvom je bilo mnogo delavcev, kritiku-jočih obrazov naše inteligence pa nismo videli v dvorani. lj Damski odbor, ki sodeluje pri prireditvi Slovenske dijaške zveze 25. t, m. se vljudno vabi, da se udeleži seje odbora danes, dne 18. marca točno ob 4. uri popoldne v čitalnici Jugoslovanske tisKar* ne, III, nadstropje, (k) lj Tihotapec. Šišensko prosvetno društvo ima jutri na praznik v »Ljudskem domu« predstavo »Tihotapec«. Vstopnice se dobe dopoldne v društvenem prostoru, zvečer pred prestavo pa pri blagajni. lj Zvišanje cenika. Vsled znatnega povišanja plač pomožnemu osobju in skrajšanja delavnega časa kakor tudi radi vedno naraščajoče draginje živeža in drugih potrebščin so brivski mojstri primorani svoje cene z dne 16. marca primerno zvišati. Dalje se opozarja, da so brivnice odprte od 8. ure zjutraj do 12. opoldne in od 2 do 7. ure zvečer Izvzete so sobote in so brivnice odprte od 8. ure zjutraj do y2l. in od 1/s2. do 8. itre zvečer, o praznikih pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. Ob nedeljah so brivnice zaprte. lj Pobiranje premoga na glavnem kolodvoru. Maksa Fakina in Aleksandra Trškana je prijel na glavnem kolodvoru detektiv Viršek. Oba pravita, da nista kradla premoga iz vagonov. Okrajno sodišče ju je oprostilo, ker se na glavrem kolodvoru dovoljuje pobirati premog, kateri leži na tleh. Ij Tatvine, Policija je aretirala Antona Šinkovca, ker je kradel v Pollakovi tovarni. — Dne 16. t. m, med 10. in 14. uro je bil ukraden Uherju z dvorišča na Dovozni cesti lepi pes Bernardinec »Sultan«, vreden 1000 kron. — V »Balkanu« je bilo ukradenih več iz Amerike poslanega blaga. Detektivi kolodvorske nolicijske ekspoziture so aretirali storilca- Lit!jčana Primoža in Ignacija Bregarja, pri katerih so našli veliko ukradenega blaga. lj »Kakor dobljeno, tako izgubljeno,« pravi g. nadsvetnik Vedernjak Karlu Kvedru, kateri ie z Matevžom Bslogom ir, Iva nom OzwaWom kupil na Jesenicah od dveh vojakov kože, za katere ji dal 280 kron; s 500odstotnim dobičkom so iib prodali Avblu v Prevojah; od tam so šle kože vedno za višje cene naprej. »Kai ste z izkupičkom za kože storili,« — »Vsakemu sem dal 100 kron, drugo smo pa večinoma zapili.« Ozvaldu se ni moglo vabilo dostaviti. Sodišče je prisodilo Balogu in Kvedru vsakemu po 200 K globe radi nakupa sumliivih reči. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Osterman, biralec, 76 let. — Fran Kocjančič, sirota, 6 let. — Marija Ambrožič, žena železn. sprevodnika, 48 let. — Antonija Lunka, posestnikova hči, 12 let, — Ivan Bačar, posestnik, 55 let. — Fran Miš. tesarski pomočnik, 42 let. — Mari,a Jančar, kočarica, 70 let. — Ivan Pertovt, bivši dobrovoljec, 29 let. — Terezija Žmavec, žena gimn. profesorja, 39 let. — Josipina Okorn, žena železn. kretnika, 30 let. — Ana Ulašič, bivša kuharica, 56 let. — Ivan Čelešnik, berač, 39 let. — Josip Bezlaj, novorojenček, 1 dan. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Tržič. Zadnji ponedeljek je predaval v Našem Domu g. kaplan Kapš iz Križa o potrebi gospodarske in izobraževalne organizacije in delavskih svetih. — V ponedeljek 22. t, m. predava g. učitelj Vider o delavskem vprašanju. Delavska zveza. Odbor Delavske zveze za Tržič se je sestavil takole: predsednik Franc Vidic, kovač, podpredsednika: Lovro Tomazin, čevljar in Marija Mežek, predilničarka; ta,nik: Peter Rogelj, papirničar; blagajnik; Jožef Župec, strojar; odborniki in odbor* nice: Fr. Kogoj, Martin Slapar, Anton Mežek, Marija Radon, Frančiška Šarabon- Iz Škofje Loke. Tukajšnja skupina je priredila 29. svečana delavski shod. Udeležba je bila zadovoljiva, zlasti veliko mož se je udeležilo tega shoda. Govorili so tov. Kremžar, Peterca in Kralj. Slednji je predlagal jako umestne resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Posebno so udele ženci pritrjevali zahtevam, da se kapitalistom od 1 milijona dinarjev nadalje odvzame ves nepotrebni denar in porabi za splošno starostno zavarovanje. Istotako so navzoči z odobravanjem sprejeli predlog, naj se po skladiščih skrite večje količine žita odvzamejo raznim špekulantom in potrebam primerno razdele, verižniki in špe-kulantje pa najstrožje kaznujejo. Posebno so se zavzeli delavci za starostno zavarovanje, kar znači resno uvidevanje delavskega vprašanja. Vse sklenjene resolucije so se poslale vladi v Beligrad. D. M. v Polju. Pri nas je politično življenje precej burno. Liberalcem je pod vlado dr. Žerjava zelo zrastel greben. Po- sebno je hud krojač Fr, Mandelj, ki ie bil še nedavno goreč pristaš S. L, S. To je bilo takrat, ko je potreboval pomoči naših voditeljev. Danes pa je najhujši liberalni agitator. Mi bi ne imeli nič proti temu, ko bi omenjeni krojač ne bil preje naš pristaš Seveda on to taji, dasi se mu to ne posreči, ker imamo dokaze za to. Za danes navedemo le tole: »Slovenec« št. 261 z dne 14, XI. 1911 je prinesel sledeči dopis: Od D. M. v Polju nam piše hišni posestnik g, Fran Mandelj, da je brez svoje vednosti prišel na liberalno kandidatno listo, da je bil in bo pristaš »S. L, S.«, ki za ljudstvo resnično kaj stori. — To torej jasno znači značaj tega liberalnega prvaka Volivci, zapodite ga, če pride agitirat k vam. Tobačno delavstvo. TOBAČNI VPOKOJENCI. Dolgo ie trajalo, predno je prišlo do rešitve tudi vprašanje vpokojencev. Tobačni vpokojenci so po svoji organizaciji dolgo časa bombardirali Belgrad s spomenicami, tako da so nazadnje že mislili, da res ne bo nič kruha iz tiste moke. Človek ne sme kar tako hitro obupati. Dne 10. februarja je ministrski svet sprejel naredbo, da se poviša vpokojencem draginiska doklada. Ker se je pričel izplačevati ta povišek, ie naša dolžnost da objavimo to naredbo, ki se glasi: Uredba ministrskega sveta z dne 10, februarja 1920 o posebnih začasnih draginj-skih dokladah upokojencem, upokojenkam in njih sirotam. — Ministrski svet je sklenil v svoji seji z dne 10, februarja 1920 pod štev. 154: Člen 1. Osebam, ki na postavi uredbe z dne 2R. iunija 1919, D. R. br 63.515, oziroma na podstavi uredbe z dne 22. juliia 1919, D. R. br, 68.522, dobivaio od države na svojo pokoin‘no draginjske doklade in rodbinske dok^de. se dovoljujejo poleg pokojnin in dosedanjih draginiskih in rodbinskih doklad še nove draginjske in rodbinske dokla-de, ki se do1oča’o tako-le: 1. Dra-g'niske doklade, a) Za osebe, ki spada o pod razpredel A uredbe z dne 28. junija 1919: ako imaio največ 100 K mesečne pokojnine, 200 K na mesec; ako imajo več nego 100 K pa do 150 K mesečne pokojnine, 245 K na mesec; ako imajo več nego 150 pa do 250 K mesečne pokojnine. 290 kron na mesec; ako ima^o več nego 250 K mesečne poko’nine, 320 kron na mesec, b) Za osebe, ki smadaio t>od razpredel B uredbe z dne 28. junija 1919: ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine, 190 kron na mesec; ako imajo več nego 100 pa do 150 kron mesečne pokojnine, 220 kron na me* sec; ako imajo več netfo 150 pa do 250 K mesečne pokojnine. 250 kron na me3ee; ako imaio več nego 250 kron mesečne ookoini-ne, 2S0 kron na mesec, c) Za osebe, ki se ‘ih tiče uredba z dne 22. juliia 1919: ako imajo največ 100 dinarjev mesečne pokojnine, 80 dinariev na mesec; ako imajo več nego 100 pa do 150 dinarjev mesečne pokojnine, 100 dinarjev na mesec; ako imajo več nego 150 in do 250 dinariev mesečne pokojnine, 120 dinariev na mesec; ako imajo več nego 250 dinarjev mesečne pokojnine, 130. dinarjev na mesec, 2. Rodbinske doklade, a) Za osebe pod točko I„ 1. in 2., po 30 K za vsakega rodbinskega člana na mesec. b. Za osebe pod točko I„ 3., po 15 dinarjev za vsakega rodbinskega člana na mesec. Člen 2. Sirotam brez očeta in matere gre dvojna otroška doklada: dosedanja in s to uredbo določena. Člen 3. Na doklade po tej uredbi se uporabljajo predpisi uredbe z dne 28. tuni-ja 1919, D, R. br. 63.515 razen člena 16, in uredbe z dne 22. julija 1919, D. R. br, 68.522, kolikor se tičejo upokojencev, upokojenk in sirot, ter niso izpremenjeni s to uredbo. Člen 4. Doklade po tei uredbi niso zavezane niti davku, niti nakladi ali pristojbini ter so izvzete od sodne in administrativne izvršbe. člen 5. Doklade po tei uredbi sitopiio v veljavo z dnem 1. decembra 1919, izplačevale pa se bodo Po odredbi ministra za finance, kj potem izda potrebna navodila. Ministrski svet je v 6eii z dne 10. februarja 1920 povsem sprejel predloženo uredbo. Tobačna tovarna pred sodiščem. Minuli torek dne 16. t, m. se je vršila pri de-želnera kot vzklicnem sodišču velezaninu~ va razprava, ki je pokazala, kako žalostne razmere so vladale zadnja leta vojne in zlasti prvega pol leta po vojnem prevratu v ljubljanski tobačni tovarni. Splošno je znano, da se je v tobačni tovarni tatvina razpasla v velikem obsegu. To, kar je razprava pred sodiščem spravila na dan, pa menda celo presega govorice, ki so se o tem po Ljubljani širile. Tobak je šel iz tovarne pri vratih ven, toda to so bile v splošnem le malenkosti v primeri s tem, kar se je spravljalo ponoči preko tovarniškega ograjenega zidu. Zgodilo sc je, da je šlo v eni noči po osem bal tobaka preko tovarniškega ;:idu in z enega samega tovarniškega oddelka je bilo skozi nekai St^an 3 Časa pokradenega tobaka kar po 100 do 200 kg na dan. Pri teh tatvinah so igrali važno vlogo nekateri nočni čuvaji, katerih naloga je bila, skrbeti za to, da ne pride nihče ponoči v tovarniške prostore oziroma na tovarniška dvorišča. Kljub temu, da je bilo stalno v službi po pet nočnih čuvajev, katerih vsak je imel natančno določen prostor za nadzorovanje, je šel tobak v velikem obsegu ponoči iz tovarne preko zidu. Razne priče so navajale konkretne slučaje, kako so leteli ponoči paketi ali cele vreče tobaka čez zid, kako se je pri tem signaliziralo z žvižgom, kako se ie spravljala preko ograje tudi moka iz tovarne in sicer naenkrat po 2 do 3 vreče itd. Važna je izpoved ravnatelja Josipa Mandlja in drugih uradnikov, ki vsi potrjujejo, da so bile te manipulacije brez sporazumnega sodelovanja nočnih čuvajev nemogoče in da so torej morali biti nočni čuvaji tisti, ki so na ta način spravljali tobak iz tovarne ali da so pri tem delu vsaj pasivno sodelovali. Zelo značilno je tudi dejstvo, da so nekateri tovarniški uradniki, ki so med tem že zapustili Jugoslavijo in se vrnili v svojo domovino na severu, spravljali tobak in razne tobačne izdelke iz tovarne v zelo izdatnih množinah. Neki tak gospod, ki je bil nasproti delavstvu zelo strog in ki je pri tobačnih tatvinah celo na sodišču redno nastopal kot izvedenec, si je n. pr, dal ob neki priliki pripeljati iz tovarne na svoj dom nič manj kar kor 70 kg tobaka in tobačnih izdelkov. Za razmere v tobačni tovarni značilno je tudi dejstvo, da je temu gospodu preskrbel voznika tovarniški vratar, ki opravlja sicer nadzorovalno službo nad nočnimi ču« vali; oskibel pa je v ta namen voznika v osebi nočnega čuvaja, ki je za to svojč d)** lo df.bii nagrado 200 Merafis cigaret. Pri takih tazmerah ni čuda, da je tudi pri go* tovem delu delavstva morala zelo trpela* Tetvine so se tako razširile, da je bil na-dal;r.i nbstoj tovarne resno ogrožen in da se je deiavstvu odkrito povedalo, da se1 bo morala tovarna zapreti in delavstvo cdpustiti, ako tatvine ne ponehajo, ker je tovarna kljub vedno rastočim cenam tobačnih izdelkov postajala pasivna. Vendar pa je bilo dovolj poštenih ljudij med delavstvom, ki so tatvine obsojali ter bili ripravljeni sami začeti boj proti tatvinam, o je moralo ravnateljstvo priznati, da je samo v teh razmerah brez moči. Zelo razveseljiv pojav je, da se je našlo med delavkami kakih 50 takih, ki so se odločile začeti boj proti tatvinam, da se lotijo dela za izčiščenje in ozdravljenje morale v tovarni. Te delavke so prevzele neprijetno nalogo, da izvršujejo same takozvano viz}-tatorsko službo, ki so jo vzdržale kljub skrajno hudem odporu s strani nekateriB, ki so na škodo tovarne in države odnašali iz tovarne tobak. V času, ko se je ta način vizitatorske službe začel, je ena izmed delavk, ki je bila kot zaupnica od{>o-slana k ravnatelju, da se dogovarja glede načina, kako naj bi delavstvo pri zatiranju tatvin sodelovalo, vmivša se od ravnatelja v svojem oddelku izrekla obdolži-tev; »Vahtarji kradejo; njihove žene jim nosijo v tovarno v tošelnih večerjo, nazaj pa nabasane tošeljne tobaka,« Zgodilo se je to 3, aprila 1, 1, Radi tega je tožilo 8 nočnih čuvajev dotično delavko radi žaljenja časti. Obdolženka pa je nastopila dokaz resnice za svoje obdolžitve. Ta dokaz se ji je v polni meri tudi posrečil, vsled česar je izreklo deželno kot vzklicno sodišče oprostilno sodbo. S to sodbo je dobilo pošteno delavstvo v tobačni tovarni najlepše zadoščenje. Kot priča zaslišani ravnatelj Mandelj je izpovedal, da gre onim delavkam, ki so prevzele vizitator-sko službo v tovarni, velika zasluga n* tem, da se je tatvina v tobačni tdvarni v zadnjem času omejila za najmanj 90 odstotkov. Hvalevredno je, da je delavstvo samo imelo toliko smisla za varstvo državnih koristi in delavskega poštenega imena, da je z lastnim vztrajnim delom razmere v tobačni tovarni tako temeljito izčistilo. V čast krščansko mislečemu delavstvu pa moramo ugotoviti, da pripadajo te delavke naši organizaciji. — Pribijemo pa še enkrat, da je vsled tatvine hilo delavstvo tobačne tovarne resno ogroženo ter bi se bila tovarna zaprla, ko bi delavstvo samo ne bi bilo napravilo reda. Ne le s stališča morale, ki jo nekateri ne priznavajo, ampak s stališča zgolj delavskih koristi je bilo potrebno, da je delavstvo razmere sčistilo. Rudar. Mežica, Dobro je, da se zopet enkrat oglasimo in pokličemo na odgovor merodajne faktorje, da se stvar pojasni. Druga leta smo dobivali rudarji dovoljenja za napravo drv v rudniških gozdovih, seveda proti plačilu. Letos pa je vprašalo nekaj delavcev, če bi si lahko napravili v rudniških gozdovih drv. In kaj se jim je odgovorilo? Vlada je prepovedala! To se nam pa čudno zdi; kako korist bo imela država od tega, kvečjem to, da bo delavstvo nezadovoljno. Da bi se pa s tem škoda delala, to pa niti misliti ni, ker drevesa odkaže itak dotični, ki ima nadzorstvo nad gozdovi. Kdor se pa ne ravna po na-■vodilih, pa lahko zapade kazni. Naša organizacija je vložila vsled tega pritožbo, da se ta zadeva spravi v pravi tir. Upajmo, da se bo stvar ugodno iztekla. Bodo menda vendar uvideli, da delavec ne more biti brez kurjave. V nasprotnem slučaju pa ne borno prej mirovali, predno ne spravimo te stvari na jasno. Eelavsivo papirnic. Prevalje. Zadnjič smo poročali o postopanju socialnih demokratov na Lešah, da informiramo javnost, kako si razlagajo ti bratci svobodo. Danes nas zopet silijo, da se moramo glasiti. Tu imamo papirnico, v kateri imamo tudi mi svoje člane. Sedaj so si izmislili sodrugi ravno isto kot njih bratci na Lešah, zagrozili so namreč našim članom, da jih pomečejo iz tovarne, ako se ne dajo organizirati pri njih. Povemo jim pa, da nam s takimi neumnostmi ne hodijo na dan. Ne vemo, kakšen vzrok bo, ali jih je pomladno solnce tako razgrelo ali kaj, da so postali tako vročekrvni. Jim kar privoščimo vročo kašo, naj jo pihajo, da se bodo pošteno opekli. D. M. v Polju, »Naprej« z dne 3. marca t, 1., št. 51, je prinesel dopis iz Vevč, v katerem si je hotel nekdo ohladiti svojo prevročo kri in jezo. Pisec v svojem članku naravnost vedoma laže in obrekuje. Takoj v prvem stavku pravi, da je pri nas le peščica klerikalcev, ki bijejo ob veliki zvon. Tu, dragi rdečkar, si se temeljito vrezal, ali če hočeš, zlagal, ker je ravno nasprotno res, da je namreč pristašev rdeče struje Mimi peščica in še ta nima do svojih voditeljev nikakega zaupanja. Resničen je stavek, ki ga je napisal »Naprej«, da kar je pametnih ljudi, so že zdavnaj izpregledali, kje je resnica. — To je res, da ljudje čedalje bolj uvidevajo, da pri rdeči stranki nimajo kaj iskati. Zato jo zapuščajo. — Dalje se dopisnik milo pritožuje, da mi klerikalci lažemo in obrekujemo socialiste. No, nam ni treba lagati, ker nimamo dejanj, ki jih je socialna demokracija zagrešila veliko več, kot jih je nam treba. Preden izčrpamo to zalogo, bo še preteklo precej časa. Sedaj pa vas vaše delo dovolj osvetljuje. — Potem navaja dopisnik izmišljena imena naših ljudi kot največjih hujskačev. Žganje prepuščamo njim, ker se ravno iz vrst žganjarjev rekrutirajo mnogi člani v njih organizacijo. »Kimovci« so ravno vaši voditelji, kar so pokazali že ob raznih prilikah. »Špegle« naj si pa nadene dopisnik sam, da bo izprevidel, kam ga vede pot, na kateri se nahaja. Pomisli naj dobro, kam privedo človeško družbo načela socialne demokracije. — Uganil je tudi eno zelo »kunštno«, ko pravi, da se naši voditelji trkajo na prsa, zahtevajoč krščanske vzgoje. — Cenjeni dopisnik naj le skrbi, da bodo njihovi pristaši pustili vzgajati in sami vzgajali svoje otroke po načelih, ki jih uči naša sv. vera. Le pomisli, dragi dopisnik, kam bo privedla vzgoja brez Boga. Treba je samo malo okrog sebe pogledati, pa imamo takoj dovolj vzgledov pred seboj! — Kakšni možje ste, gospodje rdečkarji, nam priča vaš dopis v »Napreju«. Ali se bodete še spominjali, kako ste tožili in prosili, da bi vas naš »Večerni list« pustil v miru. Zatrjevali ste, da bodete sami opustlii in preprečili vse napade na naše pristaše v vaših listih. Mi smo se zadnji čas izogibali vsemu, kar bi moglo žaliti vašo stranko. Sedaj pa, ko ste vi zopet prelomili, kakor že opetova-no, besedo, vas ne smatramo več resnim, ampak vas imamo za popolne neznačaj-neže. »Hinavce in nespametneže«, kakor nas blagovolite imenovati v»Napreju«, vam hvaležno vračamo, ker tako blago bolj vam pristoja. — Dopisnik se pritožuje, da je zadnji čas naš g. župnik začel hujskati naše žene proti možem, grozeč jim, da ne bo božjega blagoslova v hiši, kjer se bere »Naprej« in »Delavec«. Tu je storil g. župnik le svojo dolžnost, Le pomislite, tovariši, kam bi prišli, ko bi se vsi ravnali po naukih, ki jih ta dva lista širita. Sicer je pa vam itak vseeno, kaj da g. župnik pravi, ker ga itak ne uoogate in njegovih naukov ne upoštevate, — Mi pa odkrito priznavamo, da, komur sta imenovana časopisa dušna hrana, je popolnoma poživinjen in ni sposoben za človeško družbo, ker spada po njih nauku človek med živali. Tako, dragi tovariš, drugič premisli dobro, kaj pišeš in kaj govoriš, pa bo veliko bolje za tvojo stranko in zate. Nas pa pustite v miru kot mi vas pustimo. T t žič. Usnjarsko delavstvo v Tržiču je že pred enim mesecem vložilo zahteve, da se izboljša gmoten položaj. Prva pogajanja so se vršila že pred štirinajstimi dnevi, a se ni dosegel sporazum. Sedaj se vrše, oziroma nadaljujejo pogajanja v soboto dne 20. t. m. v Ljubljani. Upajmo, da se bo pokazala dobra volja, da se doseže sporazum. Posredovanje je prevzela to pot vlada na zahtevo Jug. Strok. Zveze, Ljubljana. Tudi mi smo se razmajali. Dolgo je bilo treba delati in se truditi, predno je prišlo vse v pravi tir. Sploh pa nobena stvar ni veliko vredna, in tudi ne trajna, s katero se ne prične stvarno in premišljano. Sedaj pa že lahko rečemo, da smo toliko utrjeni usnjarski delavci v Ljubljani, da lahko kljubujemo viharju, ki bi morebiti utegnil nastati. Posebno nas pa navdaja ta misel, ker vidimo, da nismo osamljeni, da imamo zaslombo tudi po deželi. Toliko za danes, pa še drugič več. Pr^dilnfško delavstvo. Litija, Večkrat beremo po časopisju, koliko je kje brezposelnih. Pri tem se spomnimo na brezposelnost, ki vlada pri nas. Tu imamo predilniške delavce brezposelne, imamo pa tudi topilničarje, ki so tudi brezposelni. Vsi ti ljudje vlečejo brezposelno podporo, da se morejo preživljati. Pri vsem tem pa še stradajo in trpe pomanjkanje. Kadar bodi se sliši zabavljanje glede brezposelne podpore, češ, da država preveč izda na teh podporah. V resnici veliko požrejo te podpore, ampak kaj si hočemo, kako pa bo delavstvo živelo. Sicer pa to delavstvu itak ni po godu, saj bi veliko rajši bilo zaposleno, kot pa bilo brezposelno, bi vsaj zaslužilo in bi mu tako bil omogočen življenjski obstoj. Mislimo, da bo vlada sprevidela to in pričela z obratovanjem, ker bo to tudi državi v prid. V Litiji je bila svoj čas predilnica. Delavstvo iz te predilnice je sedaj vso brezposelno in je tudi deležno tiste podpore. Zato pozivljemo vlado, da se nekoliko zanima za to stvar, ker delavci bodo bolj hvaležni za delo kot pa za podporo. Upajmo, da se bo pokazala dobra volja pri merodajnih faktorjih v tej zadevi. Kovinar. Kamnagorica. Občni zbor naše skupine se je vršil v nedeljo, 29. februarja 1920. Predsednik Marko Pogačnik konštatira sklepčnost in pozdravi navzoče ter preide na dnevni red. Tajniško poročilo: Naša skupina se je ustanovila dne 24. februarja 1919. Pristopilo je 71 članov, od teh jih je odstopilo 9, pristopilo med ietom 7. Sku-r pina je štela 31. decembra 69 redno pla-čujočih članov. Sej je bilo 11, shod eden, dva sestanka. Izpeljana je bila tudi revizija, Iz tega poročila je razvidno, da se je skupina prvo leto precej gibala. Upajmo, da v prihodnje izpopolnimo organizacijo do cela. — Blagajniško poročilo za leto 1919: Prejemkov je imela skupina v preteklem letu: tedenskih prispevkov 1403 K 80 vin, pristopnina 73 K, posmrtnina 1 K 70 vin, od bralnega društva od prireditve 100 K, darilo 16 K. Od centrale prejeli za podporo in povrnitev potnih stroškov 776 K 58 vin. skupaj 2371 K 8 vin. Izdatki: 4-vinarski tedenski odbitek 91 K 80 vin., vozni stroški, poštne potrebščine in odtegnitev 20% pri kolkovanju skupaj 199 K 28 vin., brezposelna podpora 1209 K, poslano centrali 1024 K 92 v. skupaj 2525 K primanjkljaj 154 K 92 vin. Pregledovalca računov podasta poročilo o revizijah, da sta dobila vse v redu. Nato se preide na volitev odbora. Izvoli se sledeči odbor: predsednik Matija Mikelj; podpredsednik Marko Pogačnik; blagajnik Janez Bohinc; tajnica Jožica Bohinc. Janez Varl, Janez Bežek, Marija Šparovic — odborniki. Jože Šlibar in Jože Tomažič za pregledovalca računov. Slučajnosti: Franc Šparovic predlaga, naj vsak član nekoliko daruje skupini za potne stroške. Predlog je bil sprejet, in se je nabralo 44 K 50 vin. Ker je dnevni red izčrpan, se občni zbor zaključi ob 12. uri dopoldne. Tako je potekel I. redni letni občni zbor skupine. Naša skupina je mlada, zato še ni taka, kot bi morala biti. Upamo pa, da hodemo sčasoma vse nedo-statke odpravili in si tako prizadevali, da našo skupino centrala J. S. Z. uvrsti med prve in najagilnejše svoje skupine. Siužktnfa. Zveza služkinj ima jutri ob petih popoldne sejo v Alojzijevišču. Ker je seja važna, prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednica. Enketa o položaju služkinj. Ljubljana. »Zveza služkinj« je vložila svoj čas zahteve za izboljšanje razmer služkinj. Tekoči teden v sredo se je že vršila enketa na vladi. Na tej enketi so bile zastopane sledeče organizacije: Zveza služkinj, Jugoslovanska Strokovna Zveza, Meščansko žensko društvo, Ženska zveza, Zveza gospodinj, Splošno žensko društvo in Sloga Na tej enketi se je ugotovilo, da se sestavi komisija, katera bo imela nalogo! zbrati potrebni material, in ki bo v pomoč poverjeništvu za socialno skrbstvo v re' ševanju vprašanja služkinj. Enketa se jd’ vršila pod vodstvom poverjenika za soc!1 skrbstvo dr. Andr. Gosarja. Referirai jc-g. dr. Lemcž. Kakor je razvidno, je vlada vzela to zadevo resno v roko in pokazala dobro voljo, čim preje to vprašanie rešil'. Celje. V petek 19. marca ob treh popoldne bodemo tudi me zopet enkrat stopile na dan. Dolgo je že od tega, kar smo imele zadnji shod. Razmere so se od tega časa pa tudi veliko spremenile. Vse se je podražilo. Treba je, da se združimo v trdno stanovsko organizacijo. Zato je pa treba, da pridemo skupaj. V ta namen je sklican ta shod. Tovarišice vse na shod! Nobene ne sme manjkati. Posredovanje. V preteklem tednu se je posredovalo trem dekletom za službe. Na razpolago so še 4 službe takoj, 2 za pozneje, in sicer se išče: dekle, ki bi hotelo v službo v Brežice na Štajersko; dekle, ki jo veseli delo na vrtu. Omenjeni dve naj se zglasita jutri od 8. do 9. v pisarni J. S. Z., Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Lesni delavec. Mežica. Dne 29. februarja se je vršil sestanek lesnih delavcev. Pristopilo je precej članov. Stavili so tudi zahteve za povišanje plače. Položaj, v kojem se nahajajo lesni delavci, posebno drvarji, je obupen. Drvarji imajo še sedaj dnevne plače komai 12—18 K, Ako primerjamo plačo s sedanjimi cenami, se nam jasno pokaže položaj teh trpinov. Najbolje je pri tem pa še to, ker so ti drvarji uslužbeni pri veleposestniku in grofu Thumu. Sedaj pa ne pojde več tako! Delavci so sprevideli, kakega sredstva se naj poslužijo, da si bodo izboljšali sedanji položaj. Cestar. Cestarji organizirani v Jugoslovanski Strokovni Zvezi so opetovano vložili zahteve glede draginjske doklade. Na njih zahteve je deželna vlada odgovorila. Odgovor tu priobčujemo: »Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. Na dopis z dne 2. marca 1920 se Jugoslovanski strokovni zvezi sporoča sledeče: Po dosedanjem običaju so bile draginjske doklade, ki so jih prejemali državni uslužbenci, deležni tudi državni cestarji. Po naredbi z dne 31. decembra 1919, Ur. 1. 186 pa so se postavili proti priznanju 120 odstotne draginjske doklade pomisleki. Službeno razmerje državnih cestarjev je namreč v primeri z vsemi drugimi državnimi nameščenci povsem posebno, kajti to osebje dobiva le takozvane mezde fTaglohn), četudi prav v mesečnih obrokih — in v slučaju vpokojitve le miloščino fGnadengabe] — torej prejemke, ki niso postavno — temveč le po ministerijalnih oziroma cesarskih odredbah določeni. Razen tega so se že do zdaj priznale tem uslužbencem doklade, ki so v primeri k njim osnovnim plačam v tako izredno ugodnem razmerju, kakor v nobeni drugi kategoriji državnih nastavljencev. Temeljna plača cestarjev in rečnih čuvajev znaša namreč 60 do 70 kron, dočim dobvajo le-ti trenutno vseh prejemkov z dokladami vred mesečno: samci v najnižii plačilni stopnji po 510 K, oni oženj en ci z več kot petimi otroki, ki so uvrščeni v najvišji službeni stopnji pa 908 K t. j. letnih 6120 oziroma 10.896 ali okroglo 17 oziroma 30 K dnevno, ako štejemo ne le delavnike, temveč 30 dni na mesec. Normalni dohodki te kategorije so se tedaj povišali približno 8 in polkrat. Ako pa bi se priznala omenjenim uslužbencem tudi še nadaljna 120 odstotna doklada, bi dobivalo to osobje okroglo: najmanj 1122 K oziroma 1997 K mesečno, t. j. 13.464 K oziroma 23.964 K letno ali okroglo 37 oziroma 67 K dnevne plače. V tem slučaju bi bilo povišanje temeljne (mirovne plače) približno 18.5—18.7 kratno. Poverjeništvo za javna dela je vsled tega naprosilo delegacijo ministrstva financ v Ljubljani za nadaljna navodila. Delegacija se je pa izjavila za nekompetentno, vsled česar je poverjeništvo za javna dela vso stvar predložilo v odločitev min. za gradbe v Belgradu. Ministrstvo doslei v tej stvari ni izdalo nobene odločitve. Pripominja se še, da imajo državni cestarji poleg plače v denarju še nekatere druge ugodnosti, da živijo zunaj na deželi, kjer se poleg svoje cestarske službe lahko pečajo tudi s poljedelstvom ali s kako malo obrtjo, da torej njih položaj v razmerju z drugimi stanovi nikakor ni neugodnejši.« — Tako vlada, oziroma poverjeništvo za javna dela. Cestarji na vztrajajo na svojih zahtevah in ne odnehajo poprej, da se jim ugodi. Zakaj bi se i’m zadržavalo, kar jim gre. Obira se jim tista trava na robo-Vih ceste in bogve kaj še vse, cestarji pa stojimo na tem stališču, naj nam vzamejo tiste obcestne robove in nam naše delo pošteno plačajo, da bomo lahko izhajali. Rasne novice. r Kaj prišledi Amerika vsled alkohol-•se prepovedi. Lord Leverhulme, ki je nedavno tega prišel iz Amerike, poroča o uspehu alkoholne prepovedi v Združenih državah. Prepoved je v istini napravila dalekosežno izprememoo. Gotovo • . se velika večina prebivalstva prepove _ jo strinja in zato ni resnega odpora Pr omenjeni prepovedi. Ker bi bilo y raz' ljavljenje zakona treba dve trt: i g«aSt>^ ni skoraj verjetno, da bi se staie raznieo4 povrnile. Združene države prištedno leto z alkoholno prepovedjo naf. 5 amuuuiiJO pr<čpuv»zuju # - ;« . 400 milijonov funtov, Angleška bi m°8 . tako prepovedjo plačati svoj dolg.Au*®. ki v petih letih, Z alkoholno prepov F se. je Amerika iznebila velikega brenie dočim tlačil« pri svetovnem tekmovanju, - , Britansko vedno večja bremena. Lord verhulme se je izrazil z velikim °hcU vanjem o razvoju Združenih držav. r Izgubljena gorkoia. V raztopi]*}* ^ železu, ki prihaja iz plavžev; v žlindri) tudi teče iz plavžev; v razbeljenem ko,K < ki se stiska iz koksovih peči, so , kalorij, ki se pri ohlajanju izgube. *zl£° ščanje te velike množine toplote je vaM vprašanje bodočnosti, ki še čaka na P vega izumitelja. , . r Kako so kaznovali pred davnmu si lenobo. V prvi polovici 16. stoletja se jela kazati v Pragi velika lenoba. Da ^ jo pregnal, je ukazal cesar Ferdinand < 15. dan meseca junija 1551. 1. postavit' Staromestnem trgu železen kurniki , mor so zapirali postopače in lenuhe, r je prišel vanj vitez Troskovec in a, neš, ko jih pogrešek je bil na deski fl*F. san. Obsojeni so sedeli v njem nagi * mo z maihno plahto pokriti celih ^|j Za vladanja Jožefa II. so kurnik in ga še danes vidiš v muzeju. Nič bi škodovala i danes taka kazen, safflj? . bi moral biti kurnik neizmerno veTj.u, bi vanj lahko zaprli vse postopače » nuhe, ^ r Perica v svojem avta. V čikažjj ^ danes veliko povpraševanje po peric«! vsaka gospodinja si šteje v srečo, ako I® ^ pravem času dobi. Jasno je ko beli se v današnjih dneh pericam dobro Nedavno tega je iskala neka gospa potom inserata. Po telefonu se ji ic neka ženska in je rekla, da kmalu PjV9 Gospa je bila vsa vesela, da perica blizu stanuje, ter jo je vprašala za ^ čen naslov. Ostrmela je, ko je slišala* je perica v Waukenganu, 7 milj daleč. *-jj ko boste precej prišli, ko stanujete > «. daleč od tu?« — »Sedem milj, P1’aVaiak^ saj imam svoj avto, jako dober avto, w ^ bom pri Vas. Samo to bi rada ve^e‘J^g*>» imate prostor za moj voz.« Ko v ie rjr povedala, da bi dobila lepo garažo* le . ljubila, da nemudoma pride. — ZnaO®^ da so se delavci v Ameriki že pred vozili v tvomice v svojih avtih, v ta nih forkah, ki so bili boli poceni* D®*! so tudi fordke dosti dražje. ^ r Kdor ima premalo plače, se n? v ženiti. Kakor poročajo listi, ki izhaP)^ Čikagu, so prejeli nameščenci ondotn® ^ deral Reserve Bank obvestilo, da bre* voljenja ravnateljstva ne sme stopit* v ^ kon nihče, ki ima na mesec manj ^ dolarjev plače. To je po današnjem naše krone 17.436 kron. Seveda, z* , < denarje se pri nas dobi dosti več * Ameriki za 120 dolarjev, , r Velika zgradba za brezžičen jav na Švedskem- »Berlinske Tide**^, poročajo iz Stokholma, da namerava da zgraditi na zapadnem obrežju ® j |jlj dežele brezžično postajo, ki bo s‘u 0, brzojavni zvezi z Ameriko in ki bo v rabi za tranzitno postajališče. Ime'* ^ skoraj isti radius ko nemška postal Noveni. Jambora bodo 200 m visoka-r Nekaj za smeh. Fotografskega aj ^e rata se je skoraj kar bal, ali nekoč s ^ vendar odločil ter stopil k fotogr®*u' ^ ga je vzel na »muho«. Ko je °!f~jj»! žena pogledala fotografijo, je vzklik, .j »Za božji čas vendar, samo en gumb^ * na suknji!« — »Navsezadnje to vidiš, mo zato sem se dal fotografirati.« a Na sladkorne izkaznice št. 46, Pf(? daja sladkor Ješe, Rimska cesta. Narodno gledišče* Opera: )iaC. 18. marca, četrtek »Ksenija — Pa* ci«. Abon. B. ,b o* 19. marca, petek »Netopir« Izv- .j*, 20 sobota, »Ksenija — Pagl*3 Abonement A. Drama: Jj, 18. četrtek, »Beneški trgovec«, predstava izv. abon. 19. marca, petek popoldne trgovec« (Danilol. Izv. abon. Izve* 19. marca, petek zvečer »Nora«< abon. p 20. marca, sobota »Vrag«. Abon. 21. marca, nedelja popoldne *“c trgovec« (Danilo), Izv, abon. JzV. 21. marca, nedelja zvečer »Vrag*-abon. Izdaiateli konrnrcli »Veieroei* ****** , Tiska »Jugoslovanska tiskarna« * ti®!**1* Odgovorni urednik Jož« Ruta*'