tut dan dotMTftU .. fC 'OLA8 VAB ODA" ro po6ti naravnost ua dom ČITAJT. No. 156 ▼AS SAMIMA GLAS NARODA - List slovenskih delavcev y Ameriki - Reentered as Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of »larch 3rd, 1879. BUY#7£f WAR XT VOLUME LIL — LETNIK LIL NEW YORK, THURSDAY , AUGUST 10, 1944 — ČETRTEK 10. AVGUSTA 1944 Tel: CHelsea 3-1242 AMERIKANCI 87 MILJ OD PARIZA Včeraj so Amerikanci v enem dnevu dosegli največjo svojo zmago, ko so zavzeli Le Mans, St. Malo in Nantes ter so oddaljeni od Pariza samo še 87 milj in je cela nemška sedma armada v nevarnosti, da bo obkoljena. Taborišče v E1 Sliatt Nek visok zavezniški častnik je rekel, da se je bitka za Pariz že pričela in da je bila včerajšnja ameriška zmaga odločilna. Kanadčani so prebili zadnjo nemško utrjeno črto pod Cae-noni in en oddelek se je obrnil proti Parizu, drugi pa je pričel obstreljevati Falaise na razdaljo petih milj in 21 milj jugo-vzodno od Caena. Kanadčani so pri Falaise od prednjih ameriških oddelkov pri Le Mansu oddaljeni samo 60 milj Mod Amerikanci in Kanadčani se nahaja sedma nemška armada, 'katero je Hitler po-lal v Francijo, da brani Pari«. Ta armada je bila že precej r a ziba ta in vojnih zalog ne bo mogla do/bivati, ker so porušeni vsi mostovi čez Ixiire in Seine. Zavezniki so že 60 milj bližje PariWkot pa Nemci, ki se drže pri Vire, 74 milj severoza-padno od Le Mans. Berlin je *po-ročil, da so A-merikanci pršili ie onstran Le Mans in da so odi Parza oddaljeni 87 milj. V treh dneh je a-aneriška prva armada generala Bradleva napredovala nad 100 milj. Nek drug ameriški oddelek je skord ravno tako nagrlo napredoval proti jmgu in je dospel v rečno pristanišče Anger 50 milj jugozapadno od Le Mans in kjer je nekoč imela nemška mornarica svoj gOavni stan. Poročila s fronte naznanjajo. da je bil zavzet St. Malo ob severni ofbali Bretonskega polotoka in Nantes na jugu. A-meriikanci tudi naskokujejo zadnje obrambe v Brestu, ko se posadka na ultimatum ni liote-laa predati. Ravno tako nasi vojaki obko-1 ju je jo veliki nemški postojanki za podmornice Lorient in St. Naizai re. Nemški protinapad na kori-doriju med Normandijo in Bretonom je bilkraahit in Amerikanci so pričeli ofenzivo, — Mortain, ki je od Avrancbesa oddaljen 19 nitfj, je sicer se vedno v nemških rokah, toda A-merikttnci ura obstreljujejo z bližnjih hribov. Kanadčani so vjeli nad 2000 Ne«meev v svoji dvodnevni ofenzivi južno od Caena in največ vojakov nemške 89. infanterij-ske divizije, ki je bila pripeljana iz Norveške v Flandrijo in Normandijo. Angleška druiga armada, iki prodira je vdarila čez Orne in je odbila močan sovražni proti napad tankov in infanterije. Po 36 nrah srditih bojev je sovražni odpor pričel pojemati in Nemci so se nmafknili in za »seboj pustili 88-milimeterske topove. Veiika nemška armada se skuša izvleči iz trikotne pasti južno od Caena, kjer se skušata združiti angleška in kanadska armada. Angleški strmo-glavci prizadevajo zajetim Nem eem velike izgube. Posadka v Brestu se še vedno trdno drži in blizu Bresta je ibil v je t nemški gen. Karl Spang. Delavske vesti Dvajset tisoč delavcev stavka TISOČ BOMBNIKO V NAD STUTTG ARTOM V NEMČIJI Nad tisoč ameriških težkih bombnikov in napadalnih ae-roplanov je napadlo Stuttgart, nemško središč«* avtomobilske industrij«/. Berlinski radio pa pole«? t<-ga še naznanja, da so zavezniški bombniki nad Madžarsko in Italijo. Od nedelje so zavezniški bombnik izvedli prvi napad na Nemčijo, ker so zadnje dni vsi aeroiplani podpirali armado v ofenzivi v Franciji. Vse dopoldne so aeroplani zakrivali nebo nad Rokavskim prelivom. Samo ena skupina bomjbnignv je ralbila nad eno uro, da jo preletela preliv. Ang^-.ški bombniki so sinoči tfvakrat napadli nemška petro-le,jska skladišča v Franciji in vsa precej oddaljena od >lx>jiie fronte. Vsa skladišča so bila puščena v plamenih. Včeraj je poletelo nad nem-sfke postojanke in v j>omoč zavezniškim kopnim armadam nad 3*200 aeroplane v. toda nekatere botnlbe so padle tudi med kanadske vrsto. Nek kanadski častnik je ameriškim časnikarskim poročevalci m povedal, da so ameriške 'leteče trdnjave, ki so pomagale kanadski armadi v njeni o-fenzivi, vrgle 30 bomb v kanadske postojanke in da je bilo več vojakov uibjtili. Nek visok kanadski častnik j»> bil ranjen. V napadu je bilo 000 letečih trdnjav, ki so bomba rdi rale nem- ške postojanke črto. pred kanadsko RUSKA FRONTA - • .. -r- ■— - — • - - * ■ **-" i NEMCI SE OBUPNO BRANIJO Iz poročil, ki prihajajo iz raznih držav na.se republike, je razvidno, da je bilo početkom tekočega tedna, najmanj lX),000 delavcev na štrajku in sicer iz raz/ničnih razlo^v. Večina teh štrajkov se je vršilo v Detroi-tu, Mich., kjer so vsled štraj-kov morali prenehati z obratom kar v petih tovarnah Pratt & Whitney Co., katera družba izdeluje razne dele strojev, ki so potrelbui pri izdelovanju aero-planov. Sedem tisoč delavcev, ki so pričeli s stavko, je bilo zaposlenih v oddelku Gear and Ajtle za Chevrolet Co., ki je last General Motor Corp. v Detroi-hi, Mich. Ker ima to podjetje svoje tovarne tudi v drugih krajih iZjedinjenih držav, se je štrajkarjem pridružilo še 6000 delavcev slednje imenovanih tovarn izven Detroita, tako da o-bratuje sedaj le ena tovarna te družibe, v kateri je vslužbenih največ novincev, ki se uče v tej stroki dela. Nemci, ki so že dva tedna kakor pritisnjeni k steni pred mejo Vzhodne Prusije, so pričeli obupno protiofeinzivo, toda rdeča armada je odbila vse vdarce. Mnogo tankov in infanterije je prišlo iz osrednje Nemčije, da zabrani rdeči armadi vpad v Vzhodno Pru-sijo, toda tretja beloruska armada generala Ivana D. Černij a bovškega je zdrobila vse napade. Moskovsko poročilo pravi, da so Nemci imeli težke izgube na moštvu in na vojnem materjaSlu. Hitler je armada v Vzhodni Prusiji ukazal bojevati se, ali pa umreti. In armada se trdovratno drži. Z' največjo silo so Nemci vdatrili severo zapadno od lit-vinskega obmejnega mesta Ma- Von Papen je vedel Ivo je nemški poslanik baron Frattz von Papen odpotoval iz Ankare, je rekel švedskemu poslaniku: "Vem, da postavljam v nevarnost svojo glavo.'' Ud tedaj ni Ibrilo več poročil o Papeuu. Nek njegov prijatelj je včeraj v Ankari rekel, da je bil von Papen aretiran takoj, ko je stopil na nemška tla. Pet kitajskih generalov je padlo pri Hengijangu Pet kitajskih »generalov, ki so najbrže do zadnjega o-stali s svojo gamizijo v Hen-gijangu, je bilo ubitih. Generali so v torek zvečer, predno je (bila prekinjena zveza po radio, spkoročili general i s-simu Čankajšku, da bodo ostali a svojimi vojaki in se (bodo borili do smrti. riampole, kjer so Rusi oddaljeni samo sedem in pol milje od "svete" nemške zemlje. Na drugih krajih fronte so Rusi v hudih bojih osvobodili nad 710 mest, trgov in vasi. V baltskih državah je prva baltska armada generali Ivana H. Bagramiana pričela novo o-fenzivo proti Baltiku od Jelga-ve, od koder je rdeča armada vdarila do Rigiškega zaliva. Bagramianova armada je razširila ozki pas in napredovala .19 milj ter zavzela Ivruopai in A tise, 33 ruilj jugozapadno od Jelgave. V Afuse je Bagramianova armada oddaljena 75 milj od Liibave, ki je njen cilj in namen odrezati Nemce v vzhodni Litvi. Kaša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 8 tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne smgsiiosti. Vsi ameriški listi poročajo, kako vse čisto je v jugoslovanskem taborišču v E1 Sliatt in da vsi pridno delajo. Slika kaže Jugoslovanke pri ročnih delili. Bdeča armada je tudi razši- SPORAZUM V JUGOSLOVANSKI VLADI rila svoje oporišče ob Vi sli za- * Novi kabinet dr. Ivana Šu-, dnikom in jim preti, da bodo pa dno in jugoezapadno od San domierza, kjer prva ukrajinska armada maršala Ivana S. Ko-neva prodira proti Krakovu in K ie Ice ju, ki je zadnja močna trdnjava južno od Varšave. Mussolini je v napad na Grško Urad za vojne informacije je sedaj prejel stenografsko poročilo o seji, katero je Benito Mussolini sklical 15. oktobra 1940 ob 11. dopoldne i n na ka-teri je bil sklenjen napad na Gi-ško. Zapisnik seje je objavil 13. julija rimski listi "II Tempo." v Iz tega zapisnika je razvidno, da je Mussolini na seji poročal, da želi, da seja sklene, na kak način bi bilo mogoče pričeti vojno z Grško, za katero se je od ločil. Na seji je bilo sklenjeno, da se napada prične 26. oktobra, v resnici pa se je izvršil dva dni pozneje. Tedaj je bilo tudi določeno, da bo Grška poražena do 15. novembra. Toda 15. novembra Mussolinijev velikopotezni načrt še ni bil izveden in Grki so potiskali Italijane v Albanijo in morali so priti na pomoč Nemci, da so slednjič pregazili Grško. Med drugimi sta bila na tej seji poleg Mnssolinija navzoča vnanji minister grof Galeaz-zo Ciano in maršal Pietro Ba-doglio Grška bela knjiga, ki je bila lansko leto objavljena v Wa-sliingtonu, pravi, da je tedanji italjanski poslanik v Atenah gibkemu ministrskemu predsedniku izročil listino, v kateri je obdolžil Grško, da je dala na razpolago aingleškkn »bojnim ladjam vse svoje oibrežje in vsa svoja pristanišča. baisiča je določil bodočo politiko Jugoslavije in je podpisal tozadevno izjavo. Izjava se naslanja na sporazum med dr. Šubašicem in maršalom Titom, priznava Titov narodni osvobodilni odbor in pro t [fašisti en svet ter poživlja vse Jugoslovane, da se združijo v borbi proti sovražniku poti vodstvom maršala Tita. Izjava Obsoja vse one, ki odkrito ali tajno pomagajo vpa- izročeni ljudskim sodiščem. Nova vlada je naznanila, da si je nadela nalogo, da hoče v novi Jugoslaviji združiti vse one dežele, ki so bile izven Jugoslavije pred sedanjo vojno. Predno bo postavljena demokratska in federatvna Jugoslavija, je treba najprej deželo ofivdl)oditL In v tem je tudi vključeno vprašanje o bodoči monarhiji. BOJI v ITALIJI Včera j je vzplamtela eel a i-taljanska fronta in angleška osma armada je zasedla važen strateški hrib v velikem kolenu Arna vzhodno od Florence, drugi oddelek pa jf- zavzeL Monte Grill o in je odbil močne sovražne protinapade. Usoda Florence se bo odločila v dveh velikih bitkah ob Ar-nu pri Pontasiece na vzhodu in med Empoii in Montelupo na zapadu. Gbe bitki sta sedaj v teku in Nemci se nikakor ne dajo pregnati z južnega brega. Arna. V Florenci pride pogosto do spopadov med stražami, toda večje bitke se ogibljete obe stranki, da ne bi bile uničene velike umetnine. Straže osme armade so sporočile, da je del mesta, ki ga dr že Nemci, brez vode. Nemci so razstrelili elektrarno, ki je gonila vodne sesalke. Podganja nadloga v New Orleansu New Orleansu, La„ so včeraj imeli "podganji'* dan, da. so pokončali kar največ podgan. Župan je pozval prebivalstvo, da je položilo najmanj 160,000 zavitkov strupa in da naj posode zt odpadke trdno pokrijejo, da bi bile! podgane prisiljenje jesti strupi j eno vado. Sto nemških podmornic je pobegnilo Okoli 100 nemških podmornic, ki so fbile nastanjene v pristaniščih na Bretonskem polotoku, so najbrže pobegnile pred prodirajoče ameriško armado. Anglešiki radio pravi, da bo vsled naglega ameriškega prodiranja po polotoku padlo v zavezniške roke kakih 70 podmornic, ki so nastanjene v Lo-rientu, Brestu in St. Najzaira. Poročilo, ki je prišlo na iz- vi, da so se morale podmornice, ki bi se mogoče prebile skozi zavezniško blokado, zateči v Bordeaux, o katerem pa švicarske vesti pravijo, da ga Nemci zapuščajo. Ne porabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odbora. _ _ 1840 W. 22nd Place, Chica- rad za vojno informacije, pra- go, 111, Poljaki se ne razumejo Ruski listi poročajo, da se ministrski predsednik Stanislav Mikolajaczyk in drugi zastopniki poljske zamejne vlade nikakor ne morejo sporazumeti z narodno osvobodilnim odborom glede poljske ustave iz leta 1921. Na konferenci 3. avgusta je maršal (Stalin Mikolajczvku rekel, da morajo Poljaki sami med seboj poravnati svoje spore. Po dvodnevnem molku je rusko časopisje zopet napadlo poljskega vojnega ministra generala Kazimira Sosnovskega in ga je označilo kot sovražnika Rusije in imperijalista. Mikolajczvk še vedno upa. da bo slednjič prišlo do popolnega sporazuma med poljsko zamej-no vlado in poljskim narodnim osvobodilnim odborom. Parnik Conte Verde poškodovan Ital janski parnik 4' Conte Verde", ki vozi pod japonsko zastavo, je bil zadet, ko so ameriški bombniki prvič napadli pristanišče v Šangliaju. General Joseph TV. Stillwell, ki poveljuje kitajski armadi v Burmi, je sporočil, da je bil napad na Šanghaj izvršen v pondeljek. Šanghaj, ki ima 3,500,000 prebivaflicev, je največje kitajsko mesto v japonskih rokah. Japonci so ga zavzeli leta 1937 po obleganju 92 dni. Italjani so parnik Conte Verde potopili, ko se je Italija podala, da ga ne bi mogli Japonci porabljati, toda so ga dvignili in popravili in ga sedaj rabijo za transportni parnik. Kako škodo je parniku povzročila 'bomba, ni bilo po-rocano. t ^ - " THURSDAY, AUGUST 10, 1944 miMomiN l. ian "GLAS NARODA M O Pukl HM n »tli atgmm. fMkHUt Ipm Bode, TMamer; Tmi|i> Lk m »«ai nt war Ma BfBluii. mbw tobk u. k. z. •MMi 51st Year "IIm ltrodft" la lamed every day except Saturday*. B—If Bubewlpdon Xaarlj 97. AdTertlammt oa iff iWMt. BA OBLO URO VKLJA UST EA EDRUtBNl DBŽATI IM CARADOj f7.—; BA POL LBTA $SJ»; KA CUTBT LETA «2.—. "CHu Narode * nakl dan limml eobot, nedelj ta praaolker. 'UU8 NAMODA". Bit WK8T ]Mfe STRKBT, NKW IORK 11« N. I Mihail N. Tuhačevskij V arhivu našega uredništva erao našli naslednji elanek, katerega je objavilo razno ameriško časopisje dne 26. decembra 1941 pod naslovom "The Coming Storm". Ker je članek izredno značilen in pomenljiv za sedanjo dobo svetovne vojne, katera «e zaželenemu konou, ga tem potom oibjavijamo v slovenskem prevodu: "Mihail N. Tuhačevskij, Hitlerjev najvernejši in najbolj-' general v Rusiji, je bil vstreljen povodom vsestranske čitke ruskih izdajalcev leta 1937. Pet let po tem dofgodku je Adolf in z njim zaeno ves zapadni «vet, pretakal sloze, ker «o Rusi na tak navin odpravili izdajah Tuhačevskega in z njim obenem tudi ostale ruske fašistične generale iiz sovjetske vojske, kaj-Hitler je tem izdajalcem zau-pal v toliki meri, da je bil u-\erjen, da i»o z njih pomočjo prav lahko porazil rusko vojsko. "Minole nedelje je Hitler priznal, da je odstavil generala Walt her von Braučiča, ki je foil glavni strateg nepremagljive j.a*-ijske vojske. Braočičeve vojne ,posle je prevzel Adolf sam, tako da je semoriti foivšepra predsednika nemške državnega doino-branstva, generala Kurt von Sclileicherja in Ernesta TfcoeTuna ter nekaj tiooč svojih nasprotnikov v uniformah in civthvih oblekah. ^^BVOBV^U "Adolf bo hudo udaril, ko se foodo .pojavili prvi znaki jun-icerske revolte. Toda .Tunkerji so doforo organizirani v svojih " Herren klubih'*, in imajo tudi dofore zveze z angleškimi lordi, kateri so rešili njihove ^ave tekom nemške revolucije v dobi 191K 1919. Hitler lahko zgradi varno trdnjavo za sebe v Nemčiji, toda junkerski generali še vedno razpolagajo z nemško vojsko na fmnti. Pri tem pa moramo še nekaj omeniti, kar se ne sme prezreti. "V dolbi 1930—1932 so bili oboroženi le naeijski S. S. (Schutas iKtafel) vojaki in redna vojska, katerim so poveljevali junkerski srenerali, toda sedaj je oiborožen vsak Nemec, ki nosi uniformo. Ko bo nemški končni poraz zagotovljen, in ko l*> za^dala nevihta nad glavami tolpe, ki je povzročila vojno in se posrfoej vpad v Rusijo, bo vojaštvo poskrbelo za to da se tolpi morilcev na nlkak način ne prizanaša. Podlaga sedanji vojni >o namreč le nemški juitkerji i„ ekonomični kra-1 jeva si in naciji niso nikdar Ibili kaj dmgega, nego najeti morilci zeroraj omenjenega "Heren Kluba". Tpajmo toraj, tla >e kmalo prične medsebojno klanje med Junkerji in nacijski lopovi _ hi sioer predno nastopi prihodu, m pomlad, tako da «bo zopet zavlad«L mir nasvetu za vse navadne ljudi." Kakor je razvidno iz zgorajsnjega članka, ki je "bil objavljen že leta 1941 v raznih domačih časopisih naše republike, so poznavalci raizmer v Nemčiji že tedaj dobro vedeli, kako bo prišlo do konca nacizma, kateremu sedaj, v letu 1944 — "odklen^ije". =£e toAmJW je m&tto, kako podražila tu nrmatako tttdl tiakovni papir in drage tttkfcr-ftke potrebščino. Da si rojaki sasigurajo redno dopoAQjanj® Usta, lahko gredo upravnitan na roko a lom, da imajo vedno, če le mogoče, ▼naftni] plačano naročnino. Alil NE BI OBKOYIIJ BTOJO VABOCNINO ŠE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upramištvu STATE DEPARTMENT IN JUGOSLAVIJA Ugledni ameriški časopis "'Christian Science Monitor" je dne 1. avgusta doneseft članek svojega Was hi neonskega dospisni-ka, Joseph Harrisona pod naslovom "Diplomatic Shift to the Left". iz katerega donašamo sledeče zaiiimive stavke. "V Jugoslaviji in Grčiji, mogoče z ozirom na (britansko politiko, je Amerika dalje podpirala elemente, za katere so sko-ro vsi nevtralni opazovalci smatrali, da so zgurbili nmoigo vpliva v domovini. Talko, namesto da so imenovali kot diplomate tem državam -može, ki so foil i popolnoma nevtralni v mnogih vprašanjih, ki so kočljiva Sida, 60, žena Kaiser, ESduard, 48, srak Kaiser, Mlargita, 39, hči Kaiser, Brana, 15, vnnfe Baum, Filip, 54, Baum, Frieda, 48,jeena Baum Fredi, 25, ao Beritovic, Rudolf, 51 Bei-kovk% Kitty, 34, žena Bjelic, Aleksander. 47 Bjelie. Ofeefe. žena Bjelic, Franko. 16. sin Blau, Adelf, 56 Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s'lovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično ▼ platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 mittee of South Slavic American®, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y. V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, vinsto odlikovanja, vojaški čin, kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju ocHilkova-nih pa navedite zaslu-ge, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tudi zadnji naslov vojaka. "G. N." bere 40 let Geneva, O. — Tukaj vam pošljem Money Order za $7. za naročnino Glas Naroda, ki ga že berem 40 flet in tudi brez njega biti ne morem, ker prinaša toliko novic iz celega sveta. Zatoraj ga vsatkemu priporočam. Vas vse skupaj lepo ]>ozdravnil. John Piinter. RAZGLEDNIH NOVI RAZPOROČNI ZAKON V RUSIJI IN NJEGOVE POSLEDICE Ca-smrška poročevalka, EUa staja le tudi v Rusiji. Blau, Grizeia, i>8, žena Bieier, Ernest, 45 Bleier, Geza, 32 Bieier, Karoline, 33, žena Bleier, Ronald, iy2f sin Bleier, George,^ , sin Bogdanic-BuKihler, Leo, 33 Bokros, Filip, 60 Bokrots, Alice, 47, žena Bokros, Paail, 15, sin Bokros, Netiv, 14, luči Bokros, Mira, 8, hči (Nadailjevajije sledi.) VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM! Danes služi v vojfkiih silah Združenih držav na desettiso-če sinov in hčera jnžnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda itn Zapada, kjer se bore proti sovražnikom naše demokratske deieAe- Nadi hrabri sinem bra ni jo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavi jenje svobode in prafvice med ljudstvi in oložaj prebivalstva Rusije vedno boilji, je tudi položaj dnržabnih raerner meti prebivalstvom od dne do dne izbo mejni. Vsled tega je 'bilo tudi mogoče ustanoviti bolj stanovitno rodfbinrskfo življenje in sicer že pred enim desetletjem, /ko -se je ekonomično stanje in položaj prdbival-stva izredno izboljšalo. Vsled tega je sovjetska vlada že leta VX># odobrila ziikon, čegar na-mrii je skr^beti za stanovitnost rod-biiKskega življenja. Ta zakon t;udi določa, da mora vsak državljan skrbeti za to, da se v javnosti dofbro in vljudno obnaša in da se ta vljudnost u-vede tudi v zasdbno življenje ruskih olbitelji. Pri tem je trdba tnada uvaže-vati, da tvori delavstvo ogro->11.110 večino prebivalstva v Sovjetski Ritsiji in ti ljudje, posebno paiše poljedelci ^e ne brigajo mnogo za življenje prebivalstva v velikih mestih. Prelbi-vaistvo Rusije se zanima pred vsem za nedolžne zabave, za delo, varnost v ekonomičnem pogledu, zajamčeno pokojnino v letih starosti, za srečo svojih otrok, in za zajamčen poči tek s zajamčenimi 111 rednimi dohodki. Kadar se žele ti ljudje malo razvedriti, imajo na razpolago vedno dovolj koncertov, gledišč, čitalnic in javnili knjižnic. Dečki im deklice hodijo v šole, v katerih razredih deca ni ločena po spolu, kakor v sta-rokopitnih evropskih državah, kajti rusike šole so v tem pogledu ravno tafoo u rojeva ne, ka-k(n- naiše v ZjefUnjenih državah. T'prave ruskih šol tudi skribe za to, da ta deca prireja pod votlstvom učitelj v sknupno izlete v prosto naravo. Vsled vojne nastali so seveda v tem pogledu mnogi novi prolblemi, kajti v deželi je par milijonov sirot vsled smrti njihovih očetov na "bojnih poljanah. Vse prebivalstvo se sedaj zanima za to deco za katero Skrbi vlada kar najbolje tako iz materialnega, ekonomičnega, družabnega, — kakor tudi individualnega stališča. Tudi ako ne pride do svetovne vojne št. 3, Rusija je tako velika, da je mnogo krajev in pokrajin v zemljepisnem pogledu le malo preiskanih. Tudi l>ode vlada zgradila velikansko število novih tovarn, zasebniK hi«, zadružnih kmetij, itd. — Da postane življenje zopet normalno, treba je pred vsem skrbeti za to, da postame tudi rodbinsko življenje srečno. In o-troei — bodoči delavci, izumitelji, vojaki, ki bodo podedovali velike ruske tradicije, so edina podlaga ruske bodočnosti. Da bode stanovitnost ra-s&ih rodbin tem večja, vlada že sedaj skrbi za to, da bode imela vsaka rodbina svoj lafstrfl dosmrtni dom in vse družinske udobnosti. Tako se v Rusiji ustvarja iz-l-edno hitro povsem mova doba, kajti vlada uvažuje pred vsem osebno in rodbinsko srečo prebivalstva, kajti prebivalstvo je podlaga vlade m vseH oblasti. THURSDAY, AUGUST 10. 1944 TRAMTUBN L UM Vesti iz slovenskih naselbin NARODNOSTNE SKUPINE NA DELO ZA RDEČI KRIŽ Wttesiiintjtou, D. C. — Milijone prostovoljnih deluvvev za Redči križ, ki -so tekom zadnjih lidkaj let požrtvovalno dapni-na^ali svoj deftm k olajševanju trpftjeuja od vojne prizadetih, danes vidijo uspeli svojega dela. Milijone dbvez, katere so bile skrbno pripravljene in zvite, je uporabljenih v Normandiji aa ranjence. Ranjenci v Ik>I-nKšuicali so veseli zavojčkov z raznimi osebnimi potreljščina-mi, ki so jih enako pripravile ljubeče roke onih, ki so prosto .Voko delovanje. V prvih dneh voljno delali i za Rdeči križ. Mi lijoni onih, ki so tlaro-val* «vojo -ri za naše rimjenee, je lahko danes ponosnih na dejstvo, da je njiliov tozadevni doprinos Rdečemu križu rešil življenje neštetim našim fantom in možem na tboj nem polju in v vojaških 'bolnišnicah. Mefl milijoni onih, ki prostovoljno delajo za Rdeči križ, je mnogo narodnostnih skupin, ki «o aktivne v delt* za Rdeči križ v -svojih kuHturnih in drugih središčih, da tako doprinašajo « svojim požrtvovalnim delom fliek, tolažibo in udobje ameriškim fantom in možem, ki so poklicani v boj za domovino. NaSi vojaki so nedvomno hvaležni tem narodnostnim skupinam za njih delo in trud. Mno^i od tefti priseljenih Ame-rikancev hranijo spomin na svojo staro domovino, katerih ne more zabrisati niti dol poletna od-sotnost, niti vojna . - Jn mnf*f»i imajo še tesne vezi, ki jih vežejo z njih rodno zemljo. Toda vsi, bodisi Slovenci, ali posamezniki katerekoli druere narodnosti. so danes prežeti z tiri i enakim duhotn. Zavedajo se velikih i>oreb teh resnih vojnih dni ter s svojim agilnini delom omogočajo z ostalimi A meri-kanci vred najboljše zdravniško oskribo, ki je mogoča za nase ameriške vojake. Delo Rdečega križa na fronti in v zaledju pa ni omogočeno Zffolj l>otom prostovoljnega tlela milijonov požrtvovalnih posameznikov, ampak v veliki meri od velikodušni h prispevkov in skladov, kateri onnisEročstjo predstavnikom iin delavcem ter delavkam Rdečega križa, da spremljajo naše čete prav dohojnih pol j in ski^e za udobje in j>omoč ranjenih po vojacških bolnišnicaii. Zopet ■drugi predstavniki te human-i tarne organizacije pa gledajo nato, da dobe naši vojaki in mornarji po nekaj dni toliko potrebnega in zdravega razvedrila v kliibih in postajah Rdečega križa po vsem svetu. Pisma naših vojakov in mornarjev pričajo, kako zelo cenijo delo Rdečega križa in požrtvovalno prostovoljno delovanje vseh, ki organizaciji Rdečega križa omogočajo tako ši- vpada v Francijo so poročila govoril« o važni vlogi krvne plazme, obvoz, ki so jih pripravile roke prostovoljnih delavcev za Rdeči križ, ter o delavcih in delavkah Rdečega križa, ki so takoj šli med ranjence, dele toplo hrano, razne drobne potrdbšfrine in sjjfloh delili vso mogočo potrebno pomoč. To veliko tlelo Rdeeiga križa pa hi bilo nemogoče vršiti brez nesebičnega požrtvovanja onih milijonov 'posameznikov na domači fronti, ki so v kampanji Rdečega križa, v zadnjem me-soeu marou. velikodušno prispevali v sldad te prepotrebne organizacije. Poročevalec. SLOVENSKI VOJAK PADEL Wind Gap, Pa. — Čez davno časa se moram tudi jaz oglasiti itz na**e nasel/bine. Tudi jaz sem dal sina za našo novo domovino, ali žalibog. moral je pasti v Avstraliji januarja, 1943. Naj mimo počiva v tuji zemlji. Zapustil je očeta, 'brata, sestro in ženo, s katero je živel komaj H mesecev. V enem letu sem iz-gtiihil kar tri člane nz družine; najprej uvaka, potem ženo, in potem bom " suspendiran' * ali čir tan iz seznama, ker mi je rok potekel 30. julija. tSedaj pa nekoliko o našem življenju tukaj na severu. Na društvenem polju, kot vodno, dosti grmenja, pa malo dežja. To je pač že kranjska navada, pa hido v enem ali drugem oziriL Zato misOini, da je bet je, ako se dbrnem nekoliko na delovanje raznih organizacij, osnovane v prid stari domovini. Rise in zmerja se na dolgo in široko v raznih čadočnosti in kdo ibo kriv? Nilodo drugi ne, kot—vodje, pa če hočete afll ne. Sliši se večkrat razne govornike, ko govore ''dajte, pomagajte nikoli pa se ne zmoti, dalbi izrekel "dajmo, pomagajmo". Zakaj to? Ali naj -samo ulbogH. para odtrga košček od svojega ter da v nikdar polni žep ? Ako hočemo 'biti res fbrat-nkii, potem moramo vsak nekoliko žrtvovati, tudi oni, ki govore in pišejo,..n^ij se omeje na lastne koristi. Po večini pa so taki v ospredju, ki se drže izreka: "Ne glej mene, le poslušaj mene". Resnica pa je, da vzglled vede do pravega konca. Toliko o tem. Tukajšnja podružnica .SAX-Sa priredi 20. t. m. piknik. Za kaj bo šel čisti doibiodk ni potrebo omenjati, ker ime dovolj pove. Naši uradniki delajo brez plačno, ker gre v korist naroda. Tukaj ni osebnih koristi, kot se čuje od nekod, da je ta in oni plačan. Ako je moj brat lačen in gol, bogme, da tudi tvoj ni oblečen in sit. Torej visi na piiknlk S AN Sove podružnice, da skupno prinesemo žrtve domovini v dar ter o-lajšamo trpljenje naših bratov in sester, ki si tako žele naše pomoči. Kaj več bo itak še objavljeno potom odbora glede časa in prostora, kjer se bo pik-niik vršil. Pozdrav vsem 6ita težjem Glas Naroda. Frank Grelbenc, Čflan SANS-a štv. 90, Kirkland Lake, Ont. (PISMO SLOVENSKEGA VOJAKA Predragi sorodniki! Vem, da se Vam ibo zdelo čudno, če bodete prejeli tole kartico, ki Vam jo piše ena nepoznana osdba. Torej se Vam priklonim in Vas prosim, ako bi mogoče Vi -znali ali poznali kakega mojega strica. Saj mislim, da il rojen v Butte, Mont., leta lOOJ. je bil ufoit (V rovu Badger Mine dne 28. junija, ko so je utrgal strop a- glo/bočini 2800 čevljev. CW> svoji smrti je živel na 11. E. Mercury St., Butte, Mont. Za-pucšea ženo Mrs. Moiitaana Mo-lek v Butte, Mont., «x:eta Matt M-olek iz Silver Bow. Mont., svaka in svakinjo Mr. in Mrs. Aaiton Moilek iz Butte, svaka in svalkinjo Mr. in Mrs. John Stodker, Butte, Mont., nečaka Jamesa Mole k in nečakinjo Jo^eplwne i-z Butte, Mont. Ravno tako atrpu^a več bratrancev v Wiscon-sinu. Pokorpan je ibil 1. julija na pokopališču sv. Križa. Predsednik: Louis Smith, P. O. Box 371; tajnik in blagajnik: Joseph M. SaSek. P. O. Box 331. Lokalni odbor fit. 29, Bridgeport — Boydsville, Ohio. Predsednik: Joseph Snoj, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, Ohio: tajnik in blagajnik: John Vitez, Box 848, Barton, Ohio. Lokalni odbor St. 30, San Francisco, Calif. Predsednik: Andrew Lelcsan, 540 Rhode Island St.; tajnik: Joseph Fabian, 584 Utah St., in blagajnik: Valentine La-liarnar, 70ii San Bruno Ave. Lokalni odbor fit 31, Eveieth. Minn. Predsednik: Jacob Setnikar, Boi 152; tajnik: John Rabjan, 010 Douglas Ave. in blagajnik: John Pauchnik, 727 Summit St. Lokalni odbor št. 32, So. Chicago, 111. Predsednik: Frank Kosic, 9753 Avenue J ; tajnik: Louis Kosele. 0842 Ewing Are. in blagajnik: Jacob Brljavac, 10121 Ave. M. Lokalni odbor št 33, N. Braddork, Pa. Predsednik: Nikola Pavlakovich. 1513 Brinton Ave.; tajnik: Anton Rednak. 1710 Poplar Way. in blagajničarka: Frances Marthabus, 1015 Braddock Avenue. Lokalni odbor št. 34, Detroit, Mieh. — Predsednik: Mathew TJrbas. 12023 Whitcomb; tajnica: Katherine Krainz, 17838 Hawthorne Ave., in blagajnik: Anton Cedilnik, 1221 Nevada. Lokalni odbor št. 35, Cleveland, Ohio. — (Okrožje Collinwood.) Predsednik: Joseph Terbižan, 14707 Hale Ave.; tajnik: Joseph Durn, 15605 Waterloo Rd., In blagajnik: John Leskoveu, m East 250 St., Euclid, Ohio. Lokalni odbor št. 36, Girard, Ohio. — Predsednik: Anton Kikl, 16 East Lucius Ave., Youngstown, Ohio; tajnik Rezek. 1B7 Trumbull Ave.. Girad, Ohio; in John Rovan, 62 Smithsonian St. Girard, Ohio. Lokalni odbor St. 37, Cleveland, Ohio. — (West Park okrožje. — Predsednica: Ivana Zalar. 11920 Ixmgmead Ave.: tajnica : Cecilia Brodnik. 4592 West 130th St.; in blagajničarka: Josephine Bizjak, 13101 Crossburn Ave. I 45 - LETNO PREISKUŠNJ0 IMA i - / AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA & KI IMA ti ■» 25,000 Članov in tri miljonb ' DOLARJEV PREMOŽENJA ^ Organizacija je zanesljiva, nepristranska in T*__ zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte Sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vadi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, fce ne, piiite na glavni nrad, Ely, Minnesota. THURSDAY, AUGUST 10, 1944 «« VRAKOTUIIV L PROKLETfl Spisal KMTTifS RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L (95) Bila je gosto zagrnjena po obrazu. Skrivajoč svoj obraz financarjem ide ekozi bariero (pregrado) ter j« kmalu na prostem. Voz je čakal na cesti. Nekdo se pokaže pri njegovem oknu in pomaje z robcem. Valentina stopi k vozu ter sede po Lavre, ki je čakala v vozu. 4 4 Ali si ie dolgo tu T" povpraša grofinja. "Šele nekoliko minut." 44Ttedaj nisem zamudna?" Ne. Pa nimava izgubljati časa." Koč i jaz zapre kočijo. Lavra mu namigne, intra si ubere prostor aa koahi, švigne z bičem po konju, in voz drdra urno dalje. 4'Kam se peljeva1?" povpraša Valentina. "Nedaleč, v Asnieres." 44Ali čaka tam?" ''Ne. Sestanek ni za danes. Moj Bog, ti trepečeš po vseh udih. Umiri se vendar !" 4 4 Ne vem, kako mi je," za jed j a grofinja. "zelo me je strah." "Strah te jet Zakaj? AM nisem jaz pri tebi?" 4'Nekaj kakor slafoa slutnja je v meni!" "Ti si otročja 1 Česa se bojiš?" "Lavra, če me ne pričiikuje, ali je potrebna ta vožnja v Asniereaf" "Bodes že fezrvedela," se zasmeje Lavra zlobno. V tri četrt ure sta bili v Asnieresu, kjer so se nahajala takrat le stavišča in nekaj prvih vil. Obe dan® izstopita pred nizkimi zelenimi vrati, ki so bila sredi nekega zidu. Lavra povlmV zvezek ključev iz žepa, poizkusi več ključev ter naposled odpre. Obe ženski vstopita. Na koneu dolgega drevoreda je stala majhna, čudno zidana hišica. Vse njene oboknijce so bile zaprte. 44 Pri kom sva li tukaj f" povpraša Valentina tiho, kakor bi se bala, da (bi jo siišata kaka skrita oseba. 44Za ta trenotek — pri meni," odgovori Lavra, "ker razpolagam črez vso to hišo ter imam njene ključe. Hiša je lastnina neke moje prijateljice vdove, ki je morala odpotovati v i talijo. Skoro gotovo ostane vse poletje tam. Zategadelj je prosila mene in mater, da včasih sem pogledava ter nekoliko zračimo sobe. Dala nam je eeiio dovoljenje, da se sineva preseliti le sem. Vrt ni zelo velik, a kakor lahko opaziš, je dobro obdelovan in jako senčnat. Izprehodivši se po vrtu, vstopita v hišo, kjer je bilo v«e sveže, prijetno, elegantno, skoro koketno: pravo pravcato gnezdo za zaljubljence. 'Danes je sotbota," reče Lavra. grofinji. "Danes osem dni toodem popoldne tukaj. tZdaj poznaš pot; lahko torej sama prideš semkaj. Sieer te Ibo voz, ki naju je pripeljati sem rakal v Rue Belechasse. V tem 'bom .govorila z Ducijanom. On pride tudi V Aisnieres, in siber prej nego ti. Oba te potem pocukava tu ob treh!" "Ker mora biti tako, hočem priti,''pravi grof in ja gin jena. "Pa ti boš tukaj; ne-li? Hočeš ii ostati pri meni? Obljubila si mi to!" "Da, bodi mirna!" — 'Jaz nimam več skrivnosti pred teboj, Lavra; vse, kar bodem govorila z Luranneom, lahko slišiš." "Kako dobro je, da imam to hišo na razpolaganje!" Ženski stopita zopet v svoj voz ter sta kmalu zopet v Parizu. Minil je teden. Orofinja bi bila prebila ta čas rajema samotno; Lavra pa je manevrirala tako dobro, da je grofinjo navajala na to, da je vsak dan hodila z doma. To je bilo potrebno, da se ji namera posreči. Lavra ni izpregeldala nobenega detajla, nobene točke, da bi le njen maščevalni načrt bolje izvršil. V soboto zjutraj dobi grof Bussieres sledeče pismo: ''Gospod grof! ■"Odkritosrčen prijatelj smatra si za dolžnost, da Vas opocorja na neko stvar, ki se tiče Vaše časti in zaradi ko je se deiia norca že ves Pariz. 44 2e mesec dni je od tega, kar se shaja mlada gospa grofi na Bussieres vsak dan z mladeničem, ki ga tudi Vi dobro poznate in kojega je grofinja, ljiibila predno se je poročila z Vami, "Shajata se največkrat v Asnieresu v mali, skriti, sredi nekega vrta stoječi hišici, ki jo obkrožajo drevesa. Danes — v sofooto — se popoldne tam zopet sestane ta. "Cesta, ki db njej stoji hišica, nima še nobenega i^ mena, a je tretja za mostom. Na vrt dospete po malih zelenih vratih, ki se nahajajo v visokem prednjem zidu. "Ll&hko se, gospod grof, sami prepričate, da sem vam govoril resnico." Ko prebere grof te strašne vrstice, se zgrudi na stol, kakor da ga je podrla strela. MraKca ga je tresla in kakor blazen je strmel v pismo, ki ga ie držal v tresoči roki. (Nadaljevanje »ledi,) PETO VOJNO POSOJILO va žena sta že dala svoj delež, tako so mnogi drugi pomagati. Ali si ti, ki čitaš ta članek, že dal svoj delež? Stori to takoj. Ne odlašaj. Čas je tu. Daj, brat, daj; pomagaj, sestra! Kri ni voda J Bolni, lačni in raztrgani morejo čakati. ne Mnoge trgovine >o svoja iz!ožll>ena okna porabila za kampanjo za peto vojno posojilo. Najznačilnejša izložba je bila v trgovini Adam Hat na Broadway. Na tisoče ljudi .si je ogleda lo to izložbo, kar je mnogo pi qmmoglo k prodaji vojnih boil-dov. Izložba je kazala pokopališče z grobovi najbolj osovraženih ljudi na svetu. . . grob Adolfa Hitlerja in Hideki Toža. Cez trak v ozadju je bil napis "'O kako krasno jutro." Nad <-elo sliko pa je bilo napisano geslo "Pokoplljite jih z bondi". In tam so bili izstrelki, aeraplani, tanki, ladje in topovi, ki bodo ponia-gali za večno pokopati največja zločinca. PREVELIKE PLAČE Urad zvezi nega zakladnišva je ravnokar objavil plače in priboijške, katere dobivajo razni in izredno dobro plačani u-pravitedji raznih podjetij, katera so več ali manj v zvezi z u-pravo naše vlade. V tem poročilu so objavljene izredno velike svote, katero dobivajo posamezniki za svoj trud in delo, in te svote so tudi letos take, da povzročijo med splošnim pre-bivalstmom vzrujanost in tudi nezadovoljnost. Ko ljudje čitajo, da ta ali oni upravitelj kakega, od vlade odvisnega podjetja dobiva letno pla<*>, katera je večja nego $100,000, potem ne more nihče pričakovati, da bi primerno slabo plačani vslužbenci in delavci. ki so zaposleni pri takih podjetjih, ne prišli do uvere-nnja, da dobivajo omenjeni u-praviteljl svoje velikanske plače od denarja, kateri se tem uslužbencem odtegna od njihovega tedenskega zaslužka kot dohodninski davek. Poleg tega ■napravijo taike plače med splo-šnostjo tudi vtis, da nekateri podjetniki delajo uprav velikanske ddbičke v vsaki stroki svojih podjetij, dočim mora o-ni del prebivalstva, ki je odvisno od dela svojih rok in svojega uma, plačevati izredno neprimerne davčne pristojbine. Poleg zgoraj omenjenih u-praviteljev. je pa v naši domovini tudi nešteto ljudi, kateri i-majo svoje milajone obresto-aiosno naložene pri raznih starih in novih podjetjih, od katerih dobivajo še večje letne do-olidke, kakor omenjeni podjetniki. Tn vlada ni objavila letne dohodke teh ljudi, ki se ne zmenijo za upravljanje podjetij, ki pa kljuJb temnil dobivajo velikanske svote v obliki letnih dividend. TISOČ DOLARJEV ZA REVEŽF Piše Janko N. Rogelj. Tisoč dolarjev za reveže, je današnji naslov. Zakaj ? Vzrok lmami za ta napis. Da, tisoč dolarjev je dal ameriški Slovenec za našo pomožno akcijo. Isti Slovenec je prispeval za Ruski pomožni odbor ali ruski rdeči križ kar dva tisoč dolarjev. To še ni vse. Ameriškemu rdečemu križu je poslal $1500.00. To je kar $4500.00 v dobre namene. In kdo je ta ameriški Slove nee? Odvisen od slovenskih odjemalcev? Je-li zaslužil denar pri Slovencih ? So mu Slovenci pomagali do denarja? Ne eno— ne drugo. Mož si je sam pridobil to srečo in premoženje, ne da bi mu ameriški Slovenci pomagali. Toda ostal je zvest sin svojega naroda, zvest narodu tudi takrat, ko narod trpi in potrebuje nujne podpore. V Clevelandu in po drugih mestih imamo Slovence, ki bi tudi lahko dali. Toda niso se odzvali. Svojega naroda ne poznajo več, ker imajo dolarje pod palcem. Danes so tovarnarji, obrtniki, profesijonalci, n-radniki, itd., toda so se "po-amerikanizirali," kadar je po-trelba, kaj dati za svoje trpeče brate in sestre onkraj morja. In vsi ti živijo od na'sih ameriških Slovencev, jemljejo slovenski denar, toda usmiljenih src nimajo, da bi dali. Vse drugačno mnenje ima Mr. Peter Lustrik, ki je po dvakrat dal $500.00 za našo pomožno akcijo. To je tisti mož, ki je ostaj zvest svojemu narodu, in katerega ime ne bo pozabljeno v cflovenski zgodovini onkraj morja. Prav tako je naklonjena naši pomožni kaciji Mrs. Lustrik, ki se vseh ozirih strinja 6 svo- jim možem. Iiva)'a ji za njeno naklonjenost. Zakaj spimo ? Zakaj ni v nas več zanimanja? Domovina bo rešena, kaj ji bomo dali? Ali se še l>ojite, kdo bo dobil nabrani denar! Kar ga je JPO^SS do sedaj nabrala, ga se nikdo ni dobil in nikdo zapravil. Kaj so delali drugi, to nam ni nič mar. Gotovo je, da našega denarja ne bo dobil Hitler in ne Mussolini. Tega se je dobro zaveda glavni odbor JPO.SS zato ni hotel nikdar dati nobenega denarja. Poročila, katera prihajajo iz domovine, niso vesela. Resnica prihaja na dan, kaj se je zgodilo v domovini. Se več poroči pride; kmalu bomo vedeli, ka; se je faktično zgodilo v domovini v zadnjih treh letih. Eno vemo že sedaj: Domovina je izčrpana do golega. Borci za svobodo so največ trpeli. Iz-dajice so živele s pomočjo italijanske in nemške zaščite. Vemo tudi, da ni več daleč čas, ko bo Slovenija rešena. Za tisti čas smo Obirali naš pomožni sklad. Koliko imamo v tem skladu? Ali bo to dovolj? Nikakor ne! iZakaj ni več dolarjev v tem skladu? Kdo je kriv? Sodite sami, a narod v domovini bo sodil sam, ko bo izvedel resnico, kaj se je godilo med a-me rišk i mi Slovenci, ko so oni krvaveli na rodni zemlji. Še je čas. Če še niste dali, storite to takoj. Podružnice, o-živite! Društva desetih ameriških bratskih in podpornih je-dnot in zvez, darujte svoje prispevke. Idite od hiše do hiše, prosite, nabirajte in sami darujte. Mr. Peter Lustrik in njego- PARTIZANSKA PESEM Svobodna Slovenija Slovene kremen i t i, stopimo v korak. da osvobodimo svoj domači prag. Cez gore, polja, po celem svet' doni: Slovenija svobodna in srečna bodeš ti. Starci belo/bradi, stopite v vrste, pokažite mladini, kako naj se bore. Čee gore, polja . . . (Ponavlja se zadnje vrste prve kitice.) Vi mladinci naši, zavedajte .se vsi. za svobodo zlato vsak naj se lK>ri. Čez gore. polja . . . A ve žene naše, ne točite solza, pomagajte vsem borcem do novega sveta. Cez gore, polja, . . . Svoboda je zlata, svoboda je vse, zanjo se borimo, zanj vsak naj umre. Čez gore, polja, po celem svet' doni: Slovenija svobodna in srečna bodeš ti. (Iz partizanskega tiska.) Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. i ! _ >. ' NOVA IZDAJA * Hammondov SVETOVNI ATLAS V. njem najdete sem 1 je vide vsega sveta, ki 80 tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y. mmmmmmmmmummmummmmmm Samo nekaj teh knjig je na razpolago! Bgr SPISANA V ANGLEŠČINI —^—---------- VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTV0 . . . POLJEDELSTVO illllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllll Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V UČNI ffN TRPEŽNI PMrNEM VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za val vojni vrt. Popolna rmlu beards, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi liovib Ilustracij! Tukaj Je v eni wunl knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽEI.ITE PRIDELATI! 10.000 flankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstva. o sadil rl In Janja, o gnojenja In o«krbi »rta. Najnovejše pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEM1~TE; nora metoda *a mtifevanje Škodljivcev. rojenje divjih rastlin, nove sestavine evetiir! — Abecedno kazalo ram pore takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih driavah. za Toakn remija In "*ako sezono. edina vrtnarska entiklo PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO Ni« visokih besed — vse Jo Jaso«, raz Urfno. vporahno. To knjigo Je uredil E. L. D .SET MOLU. B. S. A-, poznana o«eba * vrtnarstva, ki ga renljo vrtnarski !»• vedenH. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y MMjMlfjMa^ mwtifwnfiifUfiSf^ffM KNJIGARNA Slovenfc Publishing Company 216 West 18th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad* IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damir Fetgel Kreutzer jeva sonata Spisal L. N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Spini Ivan Albreht 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllman 8 Pravljice Zapisal H. Majar 15 Snneski invalid 8pisal Silvester KoSutnlk IT Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip OgrlDec 18 Mladim srcem Drngl zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Ksaver MeSko IGRE 28 Magda i Igra > — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra ) — Pavel Go lin 30 Potopljeni zvon {Igra > — «Jerhart Hauptmanp 31 Revizor (Igral — Nikolaj TasUjevli* 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal Gjnro Pandnrič 13 Pariški zlatar Poslovenil Silvester 14 Pravljice in pripovedke Sa wla^faA Spiaal Silvester 25 Duhovni boj (Izdala dražba sv. Mohorja) Ll S kupoli 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Lipovec 33 Črne maske (Igral — L. Andrejev 26 Denar Dr. Kari Englts — Poslovenil Dr. Albin Ogris 34 Antingone (Igral Poslovenil O. Golar Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili I 35. Praski Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole 36 Sveti Just (Igral — Spisal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erbežnikln P. Roje Kupite en "extra" bond ta teden! mar Ker Je saloga trii knjig aelo omejena, je pri naročilu priporočljivo t^~ni£S reč rtlrk, da nam bo na ta način mogofie vsakega sadovoUltL 234848534853485323532348235353532353532323485323234823235353