Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah :- Velja sa vse let' .. $3.00 Za pol leta......$1.50 (|J KLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki« The only Slovenian Daily 111 •s in the United States« ■ ■ ■ Issued e?«7 day cxeept Sndays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. TILKFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. 2JSW YORK, MONDAY, AUGUST 21, 1916. — PONEDELJEK, 21. AVGUSTA, 1916. NO. 196. — ŠTEV. 196. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Zapadna fronta. FRANCOZI SO NAPREDOVALI. — ANGLEŽI VZDRŽUJEJO SVOJE POSTOJANKE. — NEMfiKI NA PADI SO SE PONESREČILI. — NEMCI NE MOREJO ZAVZETI VASI PLEURY. London, Anglija, 21. avgusta. — Francozi nadaljujejo s svojimi napadi in .so v zadnjih bojih zavzeli močno utrjen gozd med Ouillemontom in Maurepasom. Francoska artilerija nadaljuje z obstreljevanjem nemških postojank. Angleško porodilo se pa glasi: — Danes, okoli poldne, je sovražnik poskušal na ver jih krajih predreti našo črto, toda ni nikjer uspel. Na nekemu mestu je imel le začasen uspeh, kajti takoj nato smo ga bili prepodili in mu povzročili velike izgube. Severno od Bazentn-le-Petita smo zavzeli še en del sovražnih zakopov. Sovražnik je obstreljeval našo fronto, zlasti pri Fa-melu in Mail)y-ju. Na ostalih delih fronte se ni nič posebnega dogodilo. Pariz, Francija, 21. avgusta. — Francoski vojni urad je izdal sledeče porodilo: — Na desnem bregu reke Meuse je bil sovražnik tekom noči zelo aktiven. Po daljšem in zelo hudem bombardiranju so Nemci poskusili zavzeti vas Fleurv, ki je !»ila pred par dnevi padla v naše roke, toda se jim ni posrečilo. Sovražnik je svoje napade pozneje še ponovil, toda imel je vedno iste uspehe ter velikanske izgube. V naših rokah je ostalo več sovražnikov. Skoro istočasno so pa Nemci napadali naše utrdbe pri Thiaumontu, kjer pa tudi niso popolnoma nič uspeli, kajti mi smo poslali nadnje tak ogenj iz strojnih pušk in težkih topov, da so morali odnehati. Berlin, Nemčija, 21. avgusta. — Nemško uradno poročilo pravi, da so nemške čete vse angleške napade odbile. Glasi »e: —V severnem delu Somme se boji nadaljujejo. Pri Ovillersu so se mož-proti-možu boji nadaljevali do večera. Severozahodno od Pozieresa in Foureaux gozda smo angleške napade odbili. Angleške patrulje pri Formelesu smo odbili. • Pred Verdunom so se boji nadaljevali, zlasti pri Thiaumontu in Fleury-ju so bili hudi. Sovražnik ni imel niti najmanjšega uspeha. Laska ofenziva. VROČI BOJI OB CELI FRONTI. — ITALJANNI POROČAJO, DA VOJAŠKE OPERACIJE ZELO OVIRA SLABO VREME. — ITALJANSKE OPERACIJE SEVERNO OD GORICE. — POROČILA. Zavezniška ofenziva na Balkanu. BOLGARSKE ČETE SO VDRLE V GRŠKO OZEMLJE. — ZAVZETJE VIKUSTE IN BANICE. — VZHODNO OD KAVALE SO PREKORAČILI BOLGARI REKO MESTO. — ANGLEŽI SO SE MORALI UMAKNITI IZ VASI DOLDZELI OD DORAINSKEM JEZERU. — IZJAVA BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA RADOBLAVOVA. — BOJ MED ANGLEŽI IN BOLGARI. — KA- VALERIJSKI SPOPADI OB STR UMI. Izgube na morju. Italijanski pomik se «je potopil. — Subm&rin je potopil dve angleški ( križarki. — Submarin izgubljen. Rim, Italija, 20. avgusta. -— Vrhovno poveljstvo ita-Ijanske armade je izdalo sledeče poročilo: — V (Jo lin i Astico se je vnela vroča artilerijska bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Sovražna artilerija je otvorila na nas silen ogenj. Ko so stopile naše baterije v akcijo, se je začel sovražnik umikati za svoje dobro u-trjene postojanke. Vsled neprestanega deževja je zavladal ob Soči mir. Razen par spopadov pri Plaveh se ni ničesar posebnega pripetilo. Milan, Italija, 20. avgusta. — Italjani prav dobro vedo, da ne morejo prodirati proti Trstu, dokler nimajo v rokah vseh važnejših avstrijskih postojank severno od Gorice. Italjanska vojaška oblast bo vsled tega najbrže posvetila vso pozornost fronti, ki se razprostira med Gorico in Predilom. Naša artilerija je že začela napadati sovražne pozicije pri Bovcu in Jezernici. Ako bo šlo tako naprej, se ne bo mogel sovražnik več dolgo časa vstavljati. Severno od Gorice neprestano prodiramo. Tri najvažnejše avstrijske točke ob italjansko- avstrijski fronti so: Gorica, Tolmin in Trbiž. Prvi dve sta že v naših rokah. Kakorhitro bomo dobili tretjo (Trbiž), si bomo z lahkoto priborili dohod v dolino reke Save. London, Anglija, 20. avgusta. — Avstrijska vlada je prepovedala pisati avstrijskim časopisom o podrobnostih na italjanski fronti. Ljudstvo je že zdaj zelo razburjeno. To razburjenje bi pa še veliko bolj naraslo, če bi ljudje izvedeli, kako je pravzaprav s soško fronto. Vsi avstrijski časnikarski poročevalci so se morali podati na rusko fronto. Vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da je padee Gorice brez vsakega strategičnega pomena ter da Italjani hrepene samo po Trstu in IstrijL Predno bodo to dosegli, bodo morali prodreti vse avstrijske bojne čete na Krasu. Berlin, Nemčija, 20. avgusta. — Z Dunaja poročajo: — Med Solkanom, Vrtojbo in Opatjemselom smo odbili v«e sovražniške napade. Sovražnik je imel zelo velike izgube. Samo na enem mestu smo vjeli preko 4,000 italjanskih vojakov. Pri Zagori smo »vstavili italjansko ofenzivno prodiranje. London, Anglija 21. avgusta. — Italijanski parnik "Stampalia", ki je plul med New Yorkom in italijanskim pristaniškem, se je potopil, kot se glasi porodilo Lloydove agenture. Pamik zadnji čas ni vozil nobenih potnikov, ker se jim ni zdelo varno, vsled česar je splošno mnenje, da je bila "Sampalia" v službi vlade. "Stampalia" je nosila na krovu dva topova, s katerim je imela, v slučaju napada, namen braniti se. Dve angleški križarki potopljeni, ko sta hoteli izvati nemško mornarico. London, Anglija 21. avgusta. — Nemški podmorski čolni so potopili dve angleški križarki, "Not-tinham" in "Falmouth", ki sta v soboto pluli po Severnem morju z namenom, da bi izzvali nemško mornarico. Eden teh submarinov je bil potopljen, drugi je bil pa močno poškodovan, ki se je pa najbrže tudi potopil. Angleška mornarica je izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da so angleški opazovalci zagledali v Severnem morju velik oddelek nemške mornarice, ki se je pa, ko je sprevidela, da je tudi angleška mornarica v precejšnji moči, od-plul in tako prekrečil, da ni prišlo do bitke. Dalje admiraliteta pripozna, da je angleška mornarica izgubila dvoje križark, ki sta poskušali nemško mornarico izzvati v boj. Angleška admiraliteta pravi, da nemško poročilo, v katerem pravi, da je bil potopljen tudi nek angleški rušilec in da je bila neka večja vojna ladja težko poškodovana, ne odgovarja resnici. Berlin, Nemčija, 21. avgusta. — Nemška admiraliteta je izdala sledeče uradno poročilo: Nemški submarin je vzhodno od angleške obale potopil neko majhno sovražno križarko in en rušilec. Torpedo je pa zadel tudi neko drugo križarko in neko večjo bojno ladjo, kar jima je povzročilo veliko poškodb". Pariz, Francija, 20. avgusta. — Iz Soluna poročajo, da so se boji na celi fronti med Florino in reko Strumo v petek nadaljevali. Fronta je dolga kakih 150 milj. Zavezniškim vojakom poveljuje general Sarrail. Te operacije se morajo smatrati kot del one splošne ofenzive, katero so uvedli zavezniki na vseh frontah. London, Anglija, 20. avgusta. — Uradno poročilo angleškega vojnega ministrstva se glasi: Naše čete se nahajajo zapadno in severno od Bekerli. Ob celi fronti divjajo vroči artilerijski spopadi. Ob Strnmi se je spopadla naša kavalerija z bolgarsko in jo pognala v beg. Iz raznih poročil je razvidno, da nameravajo Nemci in Bolgari začeti na levem krilu z ofenzivo. Prvi napad se je izvršil na Flo rino, ki je bila v srbskih rokah. — Srbsko vojno ministrstvo pravi, da so dobili Srbi povelje mesto prostovoljno zapustiti in se umakniti proti jugu. , Berlin, Nemčija, 20. avgusta. — Na Balkanu smo mi začeli z ofenzivnim prodiranjem ne pa zavezniki. Naše čete so zavzele Florino ter pognale sovražnika z velikimi izgubami v beg. Generalni štab poroča: Na balkanskem bojišču smo zavzeli mesti Viklisto in Banico. Srbska drinska divizija, ki je branila Florino, se je morala umakniti. Pariz, Francija, 20. avgusta. — Bolgarske čete s vdrle v grško o-zemlje in poskušajo v treh smereh prodreti do Soluna. Vzhodno od Kavale so prekoračili Bolgari reko Mesto. — Na za-padnem bregu reke Vardar se vrše vroči artilerijski spopadi. London, Anglija, 20. avgusta. — Bolgarske čete so zavzele vas Dold-zeli, ki se nahaja v bližini Doiran-skega jezera. Vas so branili Angleži, ki so se morali baje iz stra-tegičnih ozirov umakniti. Sof\ja, Bolgarsko, 20. avgusta. Ministrski predsednik Radosiavov je sporočil včeraj v sobranju, da so dobile bolgarske čete povelje vdreti v grško ozemlje. To in ono iz vojne. Eksplozija. — Turki in Grki. — Rusi in Turki. — Veliki pridelki v Nemčiji. — Žrtve Zeppelinov. Razstrelba v kanadski mumcijski tovarni. Montreal, Kanada, 20. avgusta. V municijskih tovarnah v Drum-mondville je nastala huda eksplozija, vsled katere je izgubilo osem oseb življenje. Vzrok razstrelbe ni znan. Železniško vprašanje. VELIKO UPANJA, DA BODO DELAVCI DOBILI 8-UENO DELO. — PREDSEDNIK WILSON JE ODLOČNO ZA TO, DA BI KAPITALISTI UGODILI DELAVCEM. — SE NOČEJO UKLONITI. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam poilje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili* da se nam še dopofije. Zdaj je mogoč« poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K *0,000. Brezžične ponijatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa poSljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan t 20 dneh. Zgo di se pa kaj lahko, da poiiljatev t raje tudi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem braojavn; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča ssVsa-nitev, ako se urine kje kaka napaka. Kdor želi podati na ta način denar t staro domovino, mora n a-tančno napisati naslov in dodati: poilja sag m po brtaHfiimn I11IK 11X111, čin kot so Nemci s prebivalstvom v osvojenem Franciji. Omenjene turške oblasti, ki do- Vročina v Chicagu. Chicago, 111., 20. avgusta. — Danes je tukaj grozna vročna, vendar ne taka kot je bila pre dobrim tednom, ko je kazal totilomer v senci 102 stopinji Fahrenheita. — Zdaj se vrti temperatura okoli 97 stopinj. Vsled vročine je danes u-mrl nek otrok, več jih je onemoglo. 51 dni se je postil; zdaj ne more ničesar zavživati. Geneva, Ohio, 20. avgusta. — Dr. H. G. Huffman, nek okulisl^ iz Youngstowna, se je 50 dni postil, čemur so se vsi ljudje, ki so za to stvar vedeli, nadvse čudili. Potem ko je pretekel čas, tekom katerega se je zavezal, da ne bo ničesar užil, je poskusil jesti, toda ni mo-fteL Zdaj se nahaja v postelji, in sicer v zelo opasnem položajo. Mnogi so mnenja, da bo vsled tega umrl. Amerikanci se vračajo v Mehiko. Mexico City, Mehika, 20. avgusta. — Naseljniški agenti v Vera Cruz naznanjajo, da se je tekom zadnjih dni vrnilo v Mehiko 625 ameriških družin. Nemški socialisti in oblasti London, Anglija, 20. avgusta. — "Exchange Telegraph" je dobil iz Ženeve poročilo, da je policija v Berlinu vdrla v nek socialistični klub in aretirala več članov. Zaplenili so tudi veliko število mirov-nik pamfletov. Washington, D. C., 21. avgusta. — Predsednik Wilson še vstraja na svojem stališču, da morajo magnati u-goditi delavcem s tem, da jim pripozna jo osemurno delo. Delavski voditelji so pri svojih zahtevah ravnotako trdni kot so bili in niso pripravljeni, da bi se podvrgli razsodišču. Predsednik Wilson je sicer za to, da bi se obe stranki podvrgli razsodišču, toda njegova želja je, da bi se rajše mirnim potom sporazumeli. Delavski voditelji se raditega branijo razsodišča, ker kapitalisti zanj silijo, kajti unijski uradniki so prepričani, da bi razsodišče ne bilo v njihov prilog. Delavski voditelji imajo že tozadevno izkušnjo iz leta 1913 in 1915, ko so se tudi podvrgli razsodišču, katero jim je pa le del njihovih zaslug pripo-znalo. . Vsi voditelji so prepričani, da so dandanes take raz- Turki deportirajo Grke. mere, da je nekaj popolnoma nemogoče, da bi bilo razso-Atene, firska, 20. avgusta. — dišče nevtralno, temveč, da bo čisto gotovo delalo v prilog S10^^™^!^"311^^0 j" so*-« vzrok, da kapitalisti tako si- postopajo z Grki skoro na isti na- J1J° ™ razS0dlSCe. Predsednik Wilson je v soboto večer pozval v Wash-ozemlju v Severni ington še ostale predsednike ameriških železniškh družb. Pričakuje se jih v torek zjutraj. .. . ... . ~ . „ , . Wilson je zdal uradno poročilo, v katerem se izraža, Ih^T^p^,^ smatra delavske zahteve za dostojne in opravičene, bivaistvo grške narodnosti in jih' Washington, D. O., 21. avgusta. — Domnevanje, da zapirajo v koncentracijske tabore.!ho predsednik Wlson, v slučaju, da pride do splošne že-Veliko jih tirajo v notranjost*lezrriške stavke, zaplenil vse železnice, je vzbudilo v tu-dežele, in sicer ljudje morajo ho- kajsnjih kongresnih krogih veliko zanimanja in razprav-diti kar peš, vsled česar jih veliko ljanja. Zdaj so se pričeli za to stvar zanimati celo oni, ki na potu omaga in celo umrje. |niso pred kratkem hoteli nič slišati, da bi vlada lastovala Veliko množino Grkov so tudi železnice deportirali. Senator Moses E. Clapp iz Minnesote je rekel, da je skoraj neizogibno, da je čas blizu, ko bo vlada Združenih držav primorana, da bo vzela v svoje roke vse železnice. Vojni urad~je izdal sledeče "urad-' Prišlo do Splošne Stavke, potem bo to na no poročilo: |ljudsko mnenje tako vplivalo, da bo pričelo misliti, da bi Kavkaška fronta: — V smeri,hilo dobro, ako bi bile železnice državna last. proti Diabekra se boji nadaljujejo.! SliČno so se izrazili tudi drugi in pri tem pripomnili, Naše hrabre čete so premagale vse da imajo veliko upanja, da se bo celo stvar zazdai še reši- l0' ne da bi bUa vlada primoranavkreniti kak tak korak. Zahodno od jezera Nozikgela so naši oddelki zapustili turške posadke za več milj nazaj. Južno od Urrni jezera se vrše še _ nadalje navse hudi boji._j RUSI PRAV DOBRO NAPREDUJEJO V KARPATIH. I— RUSKE ČETE SO ZAVZELE OB STOHODU VEČ VAŽNIH NEMŠKIH POSTOJANK. — PRI JABLO-NICI SO SE ZACELI AVSTRIJCI UMIKATI. Tdei negotovega dostavljanja - poitod jen^«nj«»i» Amerika Fetrograd, Rusija, 20. avgusta. — Vrhovno povelj- t Avstrijo inNemčdjo t« naroke, styo mske armade poroča: ■prejemamo denarne pošiljat ve do „ r. preklice le pod pogojem, DA u! — Zapadno od jezera Nobel smo odbili vse nemške VSLED VOJNE IZPLAČAJO napade. Ob reki Stohod smo zavzeli vas Čerič in nekaj MOGOČE Z ZAMUDO. DENAB; važnih strategičnih pozicij. Najhujša bitka se je vršila za ME BO V NOBENEM SLUČAJU vas Tobel. Trikrat je bila v naših, trikrat v sovražniških SK^iTlfl rokah S1tdnji! SO TPrizorili naši kozaki splošen napad in vnko denarno poiiljatev toliko Yas zavzell> potem ko so pomorili nad 200 avstrijskih vo-časa, da se izplača na določeni naJ jakov. »lov. Istotako nam jamčijo sanes-| Vjeli smo šest častnikov in nad 600 mož ter zapleni- 'II lHir/Ati 1 n Cllllli niinlr __ ___J___" "I _ Rusi pode Titrke. Petrograd, Rusija, 20. avgusta. Borbe na Vzhodu. Pozor pošiljatelji denarja! ljive ameriške banke, a katerimi smo tedaj v svesi radi vojne is radi popolne sigurnosti pri paH- li razen 15 strojnih pušk tudi veliko vojnega materiala. V smeri proti Korosmezo na Ogrskem smo prepodili Avstrijce zapadno od Jablonice in Vorohte in zavzeli par dobrih pozicij. V bitki, ki se je bila vnela pri Dolgopolu, smo bili mi zmagovalci. Pri Kirlibabi in drugih karpat-skih točkah je položaj neizpremenjen. Ako bo šlo tako naprej, ni nikakega dvoma več, da ško in južnotirolsko fronto. Berlin, Nemčija, 20. avgusta. — Avstrijske čete, ki se bore v južnem delu Bukovine, so odvzele sovražniku važno strategijsko pozicijo — višino Kreto. Vroča borba, ki se vrši ob reki Stohod, še ne bo tako kmalo končala. Kar se adaj cene denarju skoraj (so vpnzo^le v tem delu protinapad in vjele 373 ruskih jnnkdaji menjajo, DHprbnnuijvojakov; razen tega so zaplenile tudi precej vojnega ma- 5*®BnTJ?° oi£? i teriala. Imno tudi nakasovan po njih. — i „ , , Včasih m bo agodflo, da doM na-1. Vzhodno od Kiselina smo pregnali Ruse iz strelnih slornikkaj več, včasih pa todi kaj jarkov, manj. Ust dospe sa sapad ponavadi par dni kanejo in nad ten, ks dobi atftovalk Hrt ▼ raka, m »rt —-» ■«*» * »-tort jr^BUiMBn,^ ... ,.......... ___•_ ljanjm denarja. Oene: K • K 8 5... • .00 120.... 16.80 10.... 1.60 180.... ia20i 15.... 2.30 140.... 19.60 20....- 8.00 150.... 21.00 28.... 8.70 100.... 22.40 30.... 4.40 170.... 28.801 35.... 5.10 180.... 25.20 j 40.... 5.80 190.... 26.60, 45.... 8L50 200.... 28.00, 50.... 7.20 250.... 85.00 55.... 7.85 800.... 42.00 eo.... 8.65 860.... 49.00 65.... 9.25 400.... 66.00 70.... 9.96 460.... 63.00, 75.... 10.05 500.... 70.00 80.... 11.35 600.... 84.00 85»••• 12.05 700.... 98.00 90.... 12.75 800.... 112.00' 100....- 14.00 900.... 126.00 110.... 15.40 1000.... 139.00, Fronta avstrijskega prestolonaslednika: V Karpatih ! se ni ničesar posebnega pripetilo. Avstrijske čete so po hudih bojih zavzele višino Kreto, ki se nahaja južno od • Žabic. | Rusi so vprizorili par protinapadov, pa niso ničesar opraviti. _ _____ ___ _ -^USJIkSODf CLovKNio ruBLiBHora oa t u tavpontu«.) F ***** sAran. * lili. LOUTB BPnBDHE, Tn—nfe ^Um of OuriMii oE tht wfpuiitVs ud tddrMMS of ftlMT« officer*: P Oertlindt Street, Borough «4 Mu fctttf. Wow Togi C8ty. W. T. P* celo leto r«l> Hot eo im*rtfcs lm Ouiode 9S.00 m pol L00 ■ No leto m aeeto Now Ioril^ 4.00 m »ol leta m meoto Mow Tori- 240 « Vrrope a* leto 4.B0 a a a loto —. .. — m* 2.55 , n m ietrt lati----1.70 »•LAS NAHODA" lsbojo Tttk 4oa lotoaaji nedelj la pranlkoT. "ti L A 0 N i I O D A" (-Vote* of the People") Mil Muf day except Sondayi lid Holiday*. Babeerfptiaai yeorly $8. (ML A d v frt Iff® ffl^ ofl fifuiiipilt |»epUl br*e podplM la oeeOnoetl * aO pilobčajejOL fill I Bt| *• blacoroll pottUaM H m Money Order, (d Hifatabi kraja naroCnlker pre-gtee. da m nam todi prejfcU* M-HnUUi aionenl. da hitreje aa* '_flemo nailoTBllta._ HepioeM la podlljatraa aaredtt«"« ■aako?: DL&I NARODA" W fWtlendt Bt-. Wow Tort Ottf Telefon 4687 Oortlandt. Za kaj se bijejo? |f« stonj pa išče Človek fotografij onih žensk, katere so nemški vojaki posilili in po zadostitvi svojih strasti razinesarili. Angleži se bore za male narode. Za vse male in trpinčene narode brez razlike: za Srbe, Slovence, Hrvate, Slovake, Čehe, za Belgijce itd. Za vse male in zatirane narode, samo za Irce ne. Ali je mogoče misliti, da bo Anglija osvobodila in rešila te narode, ko noče dati prostosti in pravic ljudem, kateri prelivajo zanjo kri in morajo žnjo vred in zanjo prenašati strašne vojne napore. Vlade razsipajo denar in fraze. Nikjer nobene odkritosrčnosti, nikjer poštene besede. Odkrito in pošteno govoriti, se pravi dandanašnji izdajati domovino. Zadnji čas je dospelo v Ameriko zelo značilno poročilo: da je papež odredil moliti za poraz Avstrijcev in Nemcev. Malo čudna je sicer ta vest, pa bo skorajgotovo resnična. Vojna je vzela ljudem prepričanje, nazore in vero v pravico. Predno so vlade napovedale vojno, je imela vsaka med njimi gotovo cilj in vsaka je biki prepričana, da ga bo dosegla — Zdaj vse ve do, da ga ne bodo dosegle. Države se bijejo samo zato, ker so preveč ohole in prepotentne, da bi sklenile mir. Nemčija ne bo uničila Anglije in njenega nadgospodstva na mor ju. To dobro ve, pa se vseeno še bije. Anglija ne bo uničila nemškegra militarizma. — To ji je dobro znano, pa vendar noče odnehati. Napočil je čas, ko bojujoče se države tekmujejo za izgube, ne pa za dobiček. —k. Od začetka vojne pa do danes doživljamo neprestano velika presenečenja in kot k p 7.0, ne bo teh presenečenj se tako kmalo konec. Vsaka država jf4 skušala opravičiti svoje stališče ter dokazati svojim državljanom, da se bori za pravično stvar. Ker ljudstvo ni vedelo, za kaj bori, mu j«* bilo treba dokazati, da je vojna opravičena, da je vojna posledica neznosnih razmer in da bo po vojni za vse boljše. X a j navadne j ši izgovor, ki so ga inu-le vlade napram svojim pod-lo/nikom, se je glasil: V vojno smo se morali umešati. ker - nio bili napadeni. Aii pa: V vojno smo se morali mnešati, ker bi bili napadeni, če bi tu• ne. Avstrija je naročila svojim vo jalom, da morajo zaradi prelite kr\ enega samega človeka, preliti Mujo kri. l! :/• n ti' '»»neli še drug«* dolž-lio-ti: branit: s«, se morali za vero. Za domovino, -v. vladarja itd. Ko se je zvezala Avstrija s Ter « »jo, ni mogla ve«*- slepiti svojih ljudi, da naj se borijo s Turki vred za vero. Tfida čisto nič ;.i bila v zadregi, ; lupa-' ji- enostavno rekla: — Saj Tur« k tudi človek. Mi smo še «1 Ijj i i t r imamo Turka za zaveznik;!. l*i *rlejte Angleže *«i Francoza! Njihovi zavezniki so zamorci in Culukafri. Zatem je prišel na vrsto boj za domovino, za večje blagostanje v domovini. Za domovino! — To geslo je še zdaj pri vladah v zelo veliki veljavi. Vojaki so pa že zdavnaj izprevi-deli, da to ni boj za domovino in njeno blagostanje. Polja so večjidel neobdelana, ljudi je vsak dan rnauj, hrane ni, živeža ni..In naj se konča vojna z zmago teh ali onih (kar je pa zelo dvomljivo) bode imele največje škode domovine bojujočih se voja kov. časopisje prinaša slike z bojišč. Slike so večinoma vse lepe in prijetne gledalčevemu očesu. Vse, kar hoče človek, vidi na teb slikah: zabave v strelnih jarkih, Visoke generale, poveljnike in sme-joče se vojake, ki so napravili ta ali oni junaški čin. Vojne slike so, pa ne kažejo vojne, vendar so dobre za varanje prebivalstva. Nemška vlada hoče naprimer dokazati svetu, da njeni ljudje ne stradajo, in dokaže to na čisto enostaven način. Zberejo pet ali šest debeluhov in jih fotografirajo. Pod sliko pride podpis: Poglejte, kako so nas Angleži izstradali! Značilno je, da ne fotografirajo za kopa, v katerem je par ducatov po klanih vojakov, zakaj ne fotografirajo ran .povzročenih od dum-dum krogel j T Skoraj vsaka hiša, ki so jo porodili Nemci, je ie fotografirana, za-' Pismo iz Rusije. Rojak Robert. Roder, Box 4-ifl, South St. Paul, Minn., je nam poslal sledeče pismo za priobčitev: Čeljabinsk, Sibirija, 5. julija, 1916. Dragi nepoznani prijatelj! Tvoje pismo, pisano 3. marca, sem prejel danes, f>. julija. Prosiš me. da bi zvedel za Tvojega pri jatelja Matijo Medveda, toda žal. da Ti moram sporočiti, da bo to težko šlo. Pozimi je bil tukaj en tak fant, doma iz vasi I>reženca pri Kobaridu. On ni z irami skupaj živel, poznali smo se, toda za njegovo ime — žal — ne vem; on se je nahajal v koncentracijskem taboru, ne tukaj v Celjabinsku. Nedavno so ga bili nekam odpe-jjali; kam, ne vem. Tu rras je več Slovencev, tudi z Goriškega jih je nekaj. Mi se bomo potrudili, da najdemo Tvojega prijatelja, na roeili mu bomo, da Ti bo kaj pisal. Potrebe je gotovo potreben, kot. smo jo mi vsi; kako se nam godi, Ti ne morem natančno pisat. Vas. dragi Slovenci v Ameriki, prosimo, da nas spodaj navedene Slovence daste v časopise, da bo do ta mošnji rojatki, ki se mogoče za nas zanimajo, vedeli, kje smo. Pa prosim, da nas daš v Glas Na roda: jaz Alojzij Pangerc iz Sent Vida na Dolenjskem; drugi so pa: F. Lovrenc Penšolja, doma iz Rrd. Šmartno, na Goriškem, in pa Matevž Kotar iz Sv. Križa pri Li t i ji, vas Moravska gora. Dalje pozdravljata rojake v Ameriki tudi Miha Košnik iz vasi Viševek pri Kranju in pa Franc Bric iz vosi Hud a južna na Primorskem. Pozdravljam vse Slovence v St. Pau-lu in sploh v Ameriki, ki ste tako srečni, da ste tam, da ste se tako ognili teh strahot evropske vojne, katera je nas zadela. Moj naslov je: Alojzij Pangerc, vojenno-plenmyj, štacija Čeljabinsk, kon-tora 18, gubernija Oremburg, Sibirija, "Russia. — Naslov gori-navedenih fantov je isti. "Deutchland". Ženeva, Švica, 18. avgusta. Nek tukajšnji časopis je dobil iz Berlina privotno brzojavko, da je dospel včeraj nemški podmorski čoln "Deutschland" v Bremen. To pročilo še ni potrjeno. "Deutschland" je odplula dne 1. avgusta iz baltiiMIrskga prista nišča, ter se je takoj zatem izgubila vsem zasledvalcem izpred oči. Stavka v Shamokin okraja. Sh&mokin, Pa., 18. avgusta. — Dvanajststo mož, uslužbenev pri Locust Gap Colliery, premogarski drnfbi v Philšdelphiji in Readin-gu, je šlo na takozvani "button strike*'. Zdaj jih stavka okoli 18,000. Naša pesem. Johnstown, Pa. Danes šele sem v položaju, da morem objaviti program za prvi jugoslovanski koncert dne 3. septembra 1916. — Program: V nedeljo dopoldne sprejem došlih društev. — Ob 9. uri skupna vaja tamburaških društev; ob 10. skupna vaja pevskih društev. Popoldne ob 2. koncert v Majestic gledališču. Ob 8. zvečer banket v Hrvatski dvorani. V ponedeljek, 4. sept.., ob 9. dopoldne zborovanje za vstanovitev "Zveze jugoslovanskih pevskih društev. — Popoldne piknik na V. Faithovi farmi; prosta zabava petje, godba in ples. Koncert. 1. Moxham godba: Naprej 1 2. Združeni tamburaši: Vienaa hrvatskih narodnih popievaka. 3. Skupna društva. Fr. Grbi« Slovanski brod. 4. Bled: a) St. Pi ni at: Jesen in pomlad, b) Dr. G. Ipavec: Oblačku. 5. Rodoljub: a) Gj. Eisenhutli: Spas brodara. b) V. Novak: Hrvatom. sedaj bolj težko, ker ne pride nič rojakov iz stare domovine. Tako si je tudi društva sv. Janeza Kr. št. 71 J. S. K. J. omislilo prirediti: velik piknik. Akoravmo bode bolj' zadnje, bode pa s toliko boljšim' proaramom. Piknik se vrši dne 27. avgusta na Alojzij Kastelče-vih prostorih v Euclidn, O. Priče-tek sestanka bo ob pol ene na Stop 1261/^» Shore Line, odtam potem odkorakamo na določeni prostor. Kakor sem že omenil, je pri nas neznosna vročina, tako je tudi vsa stvar glede Narodnega doma, o katerem se je letošnjo spomlad nekaj debatiralo, zaspala v senci. Upam pa, ko pride jesen in mrzla Rima, da bodo tukajšnji rojaki zopet oživeli ter nadaljevali lo prekoristno idejo, dokler se ne uresniči Narodni ski naselbini, ker. s tem si bomo priborili velik korak k napredku posebno za našo naselbino. — J. M., opazovalec. Butte, Mont. — Omenim naj nesrečo, ki se je pripetila tukaj v Butte. Tukaj je šel naš rojak Frank Burja zdrav in vesel na delo in se ie v jami dotaknil električne žice. ki ga je po 10 minutah ubila. On je pripadal k dvom društvom, in sicer k S. N. P. J. in S. S. P. Z. Pokopali smo ga na Ozdravljen biti od meh urnega ka- Iz prirodoslovja. (Nadaljevanje). Črno morje je v starih časih stalo prav samo zase med suhimi deželami. S spodnjim (Sredozem-tarja, bolnih ledic, pe-!skim) morjem ni imela nobene dojenje urina, zgubo se-j tike. Kar naenkrat so narastle nje-mena. Želodčnih bo-jKOVe yode od h„dih nalivov in 'od leznl ln revmatizmn, i__, 1M . I »omeni za vsakogar' pritokov vel,klh njegovih rek. — pravo srečo. Ako se bo- j Rastle so in rastle in preplavljale čete ozdravetl, od teb bregove. Iz z neznansko silo so pre-krontfnib bolezni, pl-1 drle njegove vode suho ožino Bo-Site za pol— na : lspora in Helesponta". 4. F. DOLENC, I To se je dogodilo nekaj časa ♦ ♦ ♦ 50ti0ii; prej nego drugi potopi, o katerih sporočajo povesti drugih narodov. I Po Strabonovem sporočilu se je 6. Edinost: A. toerster: Pobra- . . . u , , . * . v katoliškem pokopališču v Butte bariton solo poje Primož' ^ > • c On zapušča v starem kraju, fara Krašnja, vas Vrh, na Kranjskem, mater, sestro in brata, tukaj pa brata Janeza : en brat je pa umrl lansko leto nekje v Pan iisy 1 v an i j i. Poročevalec. Išče se delavcev. timija; Danton solo poje Kogoj. 7. Sloboda: a) R. M. Rašan: Istarska himna, b) R. M. Rašan: TT večer. 8. Ženski duet: H. Vo-larič: Divja rožica, pojeta ga. Fannie Susman, sopran, in gdč. Mary Sever, alt. 9. Vihar: F. A. Fogel : Cigani, tenor solo, poje Fi*. Naglic. 10. Zvon: a) K. Bendl: Svoji k svojim, b) H. Volarič: Zvečer. 'Westinghouse Electric and Ma 31. Tatran : (slovaško) .......j nufaetuing Company je naznanila, 12. Zvon (mešan zbor) : a) A. da ima več mest praznih za vsako-Foerster: Naše gore. b) Jan. La-1 vrstne delavce. arnar: Pozdrav. | Pri tej družbi je delo zunaj 13. Edinost: A. Foersler: Po- varnf to, da razkladajo kare in o-vejte ve, planine! ' I pravijajo druga različna dela. Xo- 14. Skupna društva: F. S. Vil- tranje delo je pa ponavadi nakla-har: Slovenac i Hrvat. .danje itd 15. Tamburaši: Kolo. Znano dejstvo je,, da je veliko 16. Moxham godba: Vienae hr- strojnih operatorjev svoječasno o-vatskih popieva. j pavljalo tako delo, nakar so potem To je program v celoti; upam,'prišli naprej do sedanjih boljših da ostane pri tem. Ako pa se bo mest. mor&lo kaj izpremenlti, bom ta koj naznanil. Ignacij Hude. Dopisi. Poleg tega je pa vstanovljen tudi poškodninski in smrtninski sklad, v katerega delavci prispevajo z majhnimi prispevki, ki je pa njim v slučaju bolezni v veliko pomoč. Namen tega sklada je boljši in njegov namen je obširnejši kot pa zahteva državna postava, poleg tega mu pa oni denar, kate-Hanover, P. O. Rhone, Pa. — rega delavec vplača v sklad, nosi Ni še ravno dolgo, odkar sem po- štiriinpoldstotne obresti; in denar roeaJ iz te naselbine, pa sedaj se jahko vsak čas iz sklada vzame, zapet oglašam. Z delavskimi raz- Delavski čas je devet in pol ur merami je še kot ponavadi. Samo na dan tekom prvih petih dni v toliko je. da smo si pretečoni te- tednu, v soboto se pa dela samo 4 den naredili sami počitnice za en ;n poi Ako je slabo vreme, de-teden. Vzrok je bil ta, d-a je bilo laVci ne izgube, kaji obratuje se se vedno dosti takih, ki unijo za- vseeno nemarjajo. Kakor sem že zadnjič; sporočil o veselici, ki se je vršila 13. avg., ie bila ista dobra obiskana. Zahvaliti .se moramo vsem rojakom iz bližine, kateri so se vde-ležili, kaikor iz Luzerne in Durvea. Posebno se pa zahvaljujem fana-tom iz Forest City, ki so prišli iz Postopanje angl. blokad-nifi oblasti. zunaj pristanišča in gotovo čaka , , . , . li, da bi šli v luko, kjer poprav-'kl se stekajo Je Ijajo ladje, /kajti na dveh parni- "Z*,0., kih sem razločno videl velike luk- 0'PA,". . ^ , Urttlej je Sredozemsko morje od- to morje preveč narastlo od velikih ki se s zemsko žino pri Ilerkulovih prto tudi na večerni strani, in sko- nje, ki sta jih bila gotovo dobila v kakem boju. i . Angleškim oblastim sem se pri- Z1.ta T)ro.oo. si ni ost hna, riti. ' O škodi, ki jo je vojna povzročila v Italiji, se ni dozdaj še take daljave nas obiskat. Kratko-J Koncem preteklega tedna je'nič poročalo; ravnotako tudi iz časili so nas tudi s svojim iz vrst- prišel v newyorsko pristanišče'Avstrije ni tozadevnih poročil, nim petjem. Še enkrat hvala in parnik "Stockholm", last Šved-} "Dejstvo je, da je Nemčija v pozdrav! — Frank Pipan, II. taj- sko-ameriške črte, ikaterega so Poljski in v drugih kraljih, ki jih nik. |Ansleži držali sedamin dvajset dni je tekoim te vojne osvojila, goz .... Ridgway, Pa. — Kar se dela v Kirk*val-lu in Liverpoolu, kot 'dove zelo izrabila ter tako, koli-1J®!^1.3.1. najd.e eel° ledeiiodobsko tiče, je preeej dobro in tudi delo je izjavil sam kapitan omenjene-'kor ji je bilo mogoče, ohranila . h;J,co> naide severnega jelena, so l«hko dobi. Kar je nas Sloven-1ga parnika. 'lastne -gozdove. IT".1^.se Vlse proti severu po oko- li inskimi. Pa morda kdo vpraša: ob čem pa so živele živali, če o bila tla pokrita s snegom in z ledom? Tak vprašalec naj si ogleda današnje arktične pokrajine. — Po zamrzli " Grenlandiji najde živali; po Spitz-bergiji ..... cev, smo največ v sfcrojarni, kjer( "Stockholm" je zapustil New "Popolnoma gotovo je, da ev lici Franc-Jožefove dežele nadle medvedje ev- je zaslužek za navadnega delavca York dne 20. junija in sedem dni ropske zaloge lesa ne bodo odgo- P°vs°d beli $2.25 do $3; stamovanja pa tudi pozneje je dosj>el v Kirkwall. Tu-'varjale evropskim potrebam,'rop®.e P°POtnike. Mnogo organiz-niso predraga, ponavadi so od $2 kaj je prišlo na krov deset angle-1 vsled česar smo opravičeni, da mov in boljšega rastlinstva je bili do $4, to je kar se tioe Elk Co. ških mornarjev ter nek mornari-| pričakujemo, da bo šlo po konča- «onec med leno dobo po tistih kra Vendar s tem nimam namena ni- šiki poročnik, ki so ga cela dva dni'ni vojni veliko ameriškega lesa v J ' so bili zamrzli pregloboko. le po posameznih vrhovih gora iL ! po nekaterih otokih, ki so stali nad j ledom, se je ohranilo nekaj malega rastlinstva kakor sedaj na Spitzbergiji in po Grenlandiji. Ne bomo jih naštevali poi menu, le toliko naj omenimo, da so po kopnih »vivneh in dolinah rastle v zadnji ledeni dobi rastline, kakorsne ra stejo dandanes po visokih Alpah ali po planinah ob mejah večnega snega. — Geologi nahajajo njihove ostaline z živalskimi vred oka-menele po trdih zemeljskih skladih, v kamenju in v skalah. Geologi morda pomilujejo nas neveščake, ker nam ne gre v glavo, kako je v tej naplavinski ali diluvijalni dobi mogel zraven velikanskega izmrlega jelena živeti sedanji severni jelen, ali na strani izmrlega velikana mamuta sedanja bela lisica. Umevnejše se nam zdi, ko sliši-j mo, da so velikanske živali tropič-j nih krajev živele po naših deželah pred ledeno dobo v tretjetvorni dobi, ki je bila proti sedanjemn t podnebju nenavadno topla. Ne da kogar sem vabiti. — Prijateljem preiskovali in povedali kapitanu, Evropo." in sorodnikom pa tempotom tudi da bo moral svoj parnik odvesti' — naznanjam, da mi je umrla hčer-'proti Liverpoolu. ka. Pokopali smo jo 28. junija.| Oni poročnik in mornarji so o-Rojaku G. Vidmarju je pa štiri- stali na krovu, kljub temu, da najstmesečni sinček nmrl, in sicer'panni.k ni bil zaplenjen, in vodili' radi mušjega pika. Matere, va- parnik po Irskem morju, da "ne' rujte otrdke! — Frank Glavan. j bi zadel na kako podmorsko1 Collin wood, Ohio. — Že dolgo mino", nisem čital dopisa iz naše coLlin-} V Liverpoolu so parnik zopet woodske naselbine, dasiravno je preiskovali. Po preteku petih dni precej razširjena in se še vedno je smelo 730 potnikov pristati na bolj sivi, ker tukajšnji rojaki suho, 22 so jih pa obdržali na par-' pride;<> postavljajo svoje lastne niku, nakar so jih pod močno vo-' domove. Kar se tiče dela, smo še jaško stražo poslali preko Anglije precej na trdnem ter nam kapita- v Newcastle, odkoder so jih po,1 listi srčejo mozeg iz naših kosti, tem prepeljali v Gothenburg. j posebno sedaj v poletnem času, j Andrew Hainpurson iz Sioux ko imamo neznosno vročino. Za- City. Iowa, se je zdaj vrnil z služek je tudi še preeej dober, ozi- istim parnikom in je to-le pripo-1 roma je odvisen od tega, kolikor vedoval: | delavec naredi na dan, ker imago] "Nam ni bilo dovoljeno, da bi vse tovarne vpeljane delo od kosa kaj videli, naprimer pokrajine ali (piece work). Najbolj pa jiapre- kaj drugega, ko smo se peljali dujemo na društvenem polju, bo- preko Anglije. Okna so bila za-' diši v članstvu ali v denarnih strta in v New Oastle-n so na.?' sredstvih; društva raolifinih Jed- skoro podili na parnik. | not si neumorno prizadevajo, da "Ni nam bilo prej dovoljeno iti izboljšajo svoje blagajne ter g>o- na krov, da je zemlja izginila iz-j©6ajo jfcenlo članov, kar je pa pred oči, toda v moji kabini je bi- Duša je tožila... Ditša je moja snoči tožila: "Zame, -ah, zame ni ga zdravila, naj si ga iščem križem sveta..." Pasem dejal ji, duši trpeči: "Duša, pogledi, kak' se tam v dalji, v dalji nebesni zvezde bleste. • Gori poplavaj si po zdravila, v mrzlem tem svetu, duša, ne tavaj, v svetu zdravila nadla ne boš... " In' pohitele misli in želje, npi so moji k zvezdam odšli... Išče s«' rojaka .1. T. VOLKA, po poklicu učitelja. Svoječasno je bil v Jrwinu, Pa. Če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti na naslov: E. A. Skees, 104 Industry St., Pittsburgh, Pa. (21-22—8) NAZNANILO. Naznanjam vsem članom postaje št. 70 dr. sv. Barbare v Gilbert, Minn., da se polnoštevilno vdele-že seje dne 27. avgusta v ravno istih prostorih. Kakor je vsakemu znaaio, se seja vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ; da se ne b« kateri čudil temu, je vzrok se ve/bali. da so delali karkoli so hoteli, ako bi hoteli. t«i bili tudi lahko napravili pro* izorieiio vlado. Toda potem, ko je bil l'Kt.-r oborožen, je vlaila /avstavila import orožja za nacionalne prostovolje. On je zvedel, da >(> par dni predno seje pi iiela vojna poskušali nacionalisti spraviti \ de/t-lo večjo množino orožjo. v -»lei | česar so bili vsi, ki so bili zraven, na dublinekih ulicah postreljeni. On je vedel, da je Ulster-jeva usta j a vprizorena in financirana iz Anjrlije^ vedel jp da je < 'arson le po imenu načelnik ulster-skib ust ase v. Potem je prišla vojna. Vojna je v>e narobe obrnila. — t asement je bil nadvse razburjen. < >n in jaz sva si nasprotovala prišel srom o ten konec Anglija, kakoršnega bo zaslužila, ako ho pustila Francijo poginiti. Nisva si samo nasprotovala glede v zrokov vojne, temveč sva si tudi glede posledic, ki jih bo imela vojna. .Jaz sem trdil, da. ako bo Nemčija prav Pariz zavzela, ne bo 7magala. On je pustil moje stanovanje nekako tri tedne potem ko se je pričela vojna in od tistega časa sem ga le še semintja videl, dokler ni šel v Nemčijo. Jaz nisem vedel '/■4 gotovo, da bo šel v Nemčijo. On je sicer o tem z menoj" govoril in pravil, da je prepričan, da bo Nemčija zmagala in da bo veliko storil za Irsko, ako bi šel tja. Ako poskuša zdaj Jedo soditi Irca, ali Poljaka, ali Finca, je edino pravo, da razmišlja njegove motive in podlago, na kateri on dela. <'asement je bil lr**\ ulsterski Irec in poteg tega še protestant. On je vedel, da bi se L.ord Roberts, general French. Lord Landsdovvne. Lady Londonderry in Carson, ki igrajo v modernih časih največjo ulogo v angleško-ircki politiki, in njegov glavni adjutant F. E. Smith, ki je zdaj v Angliji generalni attorney, in drugi Irci spun-tali proti Angliji in se borili za TJ1-sterja. Casement, je imel pa voljo boriti se proti Arrgliji za Irsko. Nepristranski svet mora upoštevati, da je bil on po rojstvu Irec in ne Anglež. Kdor pomisli na vse, namreč, da je angleška vlada prelomila prisega, da bo dala Irski samovlado, kij jb temu, da jo je Irska no vseh pravicah zaslužila, mora vsak pripoznati, da je Casement ravnal popolnoma naravno. Svet zaj ve. da j« Anglija sama zaseja-la v Irski Ulsterjevo ustajo, da je Anglija sama zakladala in financirala Ulster je. Iraki nacionalisti po le sledili yzgledu Ulsterjev, ki so jih vodili Lord Robertson, general French in 'dmgi. Iz vseh teh vzrokov je Casement čutil, da ni dolžan Angliji nobene loalnosti. Tukaj sva si bila midva zopet nasprotovala. Jaz sem mu na, da so dali Burom samovlado, toda rekel sem mu pa, da hi moral Redmond tiste mesece pred vojne ko so se pričeli Ulsterei oboro-ževati, zahtevati od vlade, da se nameravan ulsterski punt takoj zatre, sicer bodo irski poslanci spravili liberalno stranko s krmila. Jaz se nisem v prvi vrsti jezil na angleški kabinet, pač pa na Redmonda in na Carsonove Ulster-ce, ki so pričeli s svojim izdajalskim gibanjem. Jaz sem Casemen-tu rekel, da je bila Irska popolnoma gotovo zelo blizu samovlade, toda zdaj, ko je izbruhnila vojna, je zopet daleč proč od nje in si jo bo morala najbrže priboriti s prelivanjem krvi. On mi je ugovarjal, češ. da se ta vojna popolnoma nič ne tiče Irske ter da Irska tudi ne bo prelivala krvi, ker je nima toliko, da bi jo mogla kaj utrpeti, ne da bi se ji poznalo. Meni se je zdelo, da je vojna porinila irski narod za tristo ali štiristo let nazaj, obenem sem pa izrazil upanje, da si bodo Irci kljub temu priborilu homoru-lc ali samovlado.* Casementu sem rekel, da morajo Irci kaj napraviti, sicer bodo Ulsterji po vojni popolni gospodarji Irsko. Rekel sem, da je to grozna in težavna pot, po kateri bo morala iti Irska, toda je edina, katero si more ubrati. Koger Casement je bil mnenja, da ho Nemčija prijateljica Irske Ko mi je zgodaj v jeseni, 1914, pri nekem obedu rekel, da namerava mogoče v Nemčijo, da bo tam delal za irsko stvar, sem fru prosil, da naj ne stori tega koraka. Jaz sem in ti poskušal dokazati, da Nemčija nima toliko krvi, da bi jo rao gla prelivati za Irsko, da bi bilo v Nemčijo hoditi brezmiselno, največja budalost. Jaz sem mu rekel, da, kolikor jaz poznam Nemce in njihovo vojno politiko, bodo tako dolgo irski prijatelji, dokler bodo Irci njim pomagali, dokler ne bodo Irci prelili vso kri. Govoril sem mu dalje. da. ako bo Anglija vničena in ako bo nemška mornarica plula po morjih, bo izginila zadnja senca irske neodvisnosti, da ne bi bi Ia Ir^ka potem nič drugega kot nekak kamen, na katerega bo Nemčija stopila, ko bo šla naprej za cilji svoje svetovne politike. Jaz pripoznam, da je bil njegov namen, kljub temu. da je hotel le Irski pomagati, ne samo izdajalski napram Angliji temveč je bil istotako izdajalski napram Irski kot je bila izdajalska politika Car-sona. Smitha in drugih 1'lsterjev. On je vedel, gotovo, da je imel <'arson, ko je prišel, ko se je pričela vojna, v angleški kabinet, in ko je postal Smith, njegov adjutant generalni attorney, več moči pri stvareh, ki odločujejo v tej vojni kot kdo drugi v Evropi. On je vedel. kot.zdaj cel svet, da je Nemčija računala na Anglijo, da ne bo šla v vojno, kajti mislili so, da je v Angliji taka needinost kot še ni bila nikoli poprej. Nemci so mislili. da vlada v angleški armadi, kakor tudi pri angleški vladi sami, največja anarhija, kajti pri tem so računali na irske Ulsteree: Carso-na, Smitha. generala Frencha in na druge, ki so bili v zvezi z Ul-sterjevo ustajo, ki je imela vsak čas izbruhniti. Casementova jeza do Anglije je prikipela do vrhunca, ko je videl s kako perfidnostjo so Angleži postopali napram Irski. On je videl v Nemčiji miroljuben narod, ki se ne bori za drugega kot za narodnostno življenje. Razlika med Carsonom in Case-mentom je bila ta, da ni Carson nikdar ničesar storil za Irsko, medtem ko je bil Casement pripravljen svoje življenje žrtvovati za irsko stvar vsaki trenutek. Nek znamenit irski novelist je spisal majhno knjigo, katere naslov je: "Sir Edward Carson in Ulsterjevo gibanje". Pisatelj pravi v knjigi, da obžaluje, da ne mo re knjige na kak drug način nasloviti, namreč, da bi h Carsonovem imenu pridejal še kako besedo, na-primer: 'Carsonovo (kakršnokoli) delovanje in--\ Carson ni nikdar nič storil za dobrobit Irske. On sploh ni nikdar živel v Ulster-ju. Carson sploh ne bi mogel zastopati Ircev, ako bi bile druge razmere. Ako ga primerjamo Plun kettu, Russellu in sličnim, je Carson le nekaka prikazen na irskem odru. Carson je proglasil Ulsterja nad Irsko. Casement, kar je popolno ma naravno, je Da Irsko proglasil nad Anglijo. Carson je spravil Ulsterja nad Anglijo in lojalnost do Anglije. Casement je pa spravil svojo lojalnost do Irske nad lojal nost do Anglije. Casement ni nikdar želel, da bi bila Francija strta, toda on je čutil, da je njegova dolžnost, da se zdaj ne ozira i prvi vrsti na Francijo, temveč v Irsko. In tako je šel, kljub mojim protestom in na mojo veliko žalost, v Nemčijo. Na spomlad. 1915, sem pričan. da bi bilo poljskemu na- Iona jo prejela svoj drl." rodu veliko boljše pod rusko via-' "Pa bo pihala." do kot pod nemško, ali avstrijsko,' "Beižite, bežite, to so same čen vsled česar bi šel na rusko stran, če! .Saj ga Toift. ne bo marala.'*! Potem pa zopet vzemimo, da bi se "Ce ima količkaj pameti, naj prejel od njega pismo iz Nemčije, is tem Poljakom ravnotako zgodi-1 ga pusti, kjer je." V tistem pismu mi ji naročal, da lo kot se je gori z Madžarom, da bil "Ako pa pameti nima, potem ga potem Nemci ujeli in vstrelili'j«1 pa ravno za Koščka." kot veleizdajalea. Ta Poljak bi bili "Ni treba dvakrat reči, da bi se v angleških očeh zopet popolnoma mu še večkrat ne zmedlo." gotovo velik junak in velik patriot. naj tukaj tožim za razžaljenje časti nekaj časopisov, ki so pisali, da je šel on v Nemčijo, ker je dobil od Nemčije veliko denarja. Nihče, ki ga je poznal, ni mogel dvomiti, da Ali pa recimo, da bi ta nemški Po-so njegove roke čiste. iljak prišel v London z namenom, V nekem posmu. ki je bilo datirano z 29. aprila 1915, mi je pisal: • Jaz sem mislil, da je po polnoma jasno, da jaz nisem delal za Nemčijo, temveč za Irsko. Niti ena mojih akcij, ki sem jih pod vzel odkar sem v Evropi, ni bila v korit Nem-čije--" V nekem drugem pismu, ki ga je pisal dne 29. aprila 1915, katerega sem jaz prejel 20. maja, je rekel: "Jaz sem prišel sem s samo z enim namenom; namreč, pomagati Jrski. In nihče drug bolj ne ve kot ravno Sir Edward Grey in ostali člani angleškega kabineta. Ti so vedeli. da sem nevaren, in so me pustili naprej z namenom, da me bodo nazajgrede vjeli". Njegov načrt ni bil uspešen, ako se ga pogleda z vojaškega stališča. On se je po moji sodbi motil o vzrokih vojne, o njenem bodočem izidu oziroma koncu ter imel je preveliko zaupanje v Nemčijo. Toda pogum tega moža, čistost njegovega življenja in njegova samopožr-tvovalnost ter kar je on smatral za irsk" stvar in vse stvari in laži, ki so se pisale in tikale o njem, so vzbudile v vseh Ircih, ki se nahajajo na kateremkoli koncu sveta toliko zgražanja, da so vzbudile v vseh Ircih prepričanje, da je bil njegov edin zločin, da je ljubil bolj Irsko, da so je hotel boriti za Irsko, namesto za An«rlijo, Francijo, Belgijo iu druge zavezniške države. — Kadar ljudje sodijo puntarje, jih navadno razdelijo v dva razreda : in sicer v one, ki so se v resnici pregrešili zoper postave, ki so pravilne, ki so takorekoč postave narave; in potem pa v one, ki so svoja dejanja samo iz naravnega nagnenja vršili, ki so postavili postave kake države pod moralne postave. Ni dvoma, da je bilo križanje Knsta po postavi opravičeno. Ravnotako je bilo tudi opravičeno u-smrčenje Casementa. Nek angleški zgodovinar, ki je bil deloma tudi naklonjen Ircem je zapisal besede: "Veleizdaja je: ali največji zločin, ali pa naj plemenitejši čin". Casement je v svojem govoru v sodnijski dvorani rekel, kot je pisal londonski "Times" dne 30. junija 1916, da se on ni spri z ulster-skimi prostovoljci, ki so se eno leto prej pojavili. Rekel je, da je bilo njegovo gibanje naperjeno proti onim, ki so zapeljavali in škodovali na pogumu in odločnosti tep lokalnemu patriotizmu Ircev v Se* verni Irski. Casement se je v sodnijski dvorani obrnil proti generalnemu at-torneyu Smithu in mu je v obraz povedal, da sta oba "izdajalca", toda razlika med njima je ta, da ije on delal odkrito in šel za idealom, med tem, ko je on — Smith, — zdaj angleški generalni attorney — delal ravno nasprotno. Casement je svoje nazore lojalnosti na tak način povedal, kot še ni bil nihče poprej boljše pojasnil svojih pojmov o lojalnosti. On je rekel: "Prava vera sloni na ljubezni, enako je tudi res, da lojalnost sloni na ljubezni.--V Irski sami je v tem dvajsetem stoletju lojalnost zločin. Lojalnost je nekak pojav, nekak čut, ne pa postava. Lojalnost sloni na ljubezni in ne na prisiljenju. Angleška via* da v Irski sloni na sili in ne na postavi; in ker to ne vzbuja ljubezni, tudi ne vzbuja lojalnosti." Nihče bi ne mogel boljše povedati ; in nihče dozdaj še ni povedal boljše svojih pojmov o lojalnosti kot jih je ravno Roger Casement. Vzemimo slučaj, da bi bil nek Madžar prepričan, da je avstro-nemška stvar v sedajni vojni napačna; recimo, da bi on smatral postopanje Avstrije in Nemčije napram Ogrski nepravilno. In ker bi on hotel delati za ogrsko stvar, on bi šel, recimo, a stran Rusije ali Italije ter se tam boril proti Avstriji. Potem pa vzemimo dalje, da bi potem Avstrijci tega Madžara vjeli in ga obesili kot izdajalca, kot so Angleži obesili Casementa. V očeh Anglije bi bil ta Madžar brozdvoma največji patriot! Angleži bi gotovo rekli, da je te Madžar plemenito ravnal. Vzemimo drug slučaj. Recimo, da bi bil kak nemški Poljak pr da bi tam deloval za poljsko avtonomijo. ravnotako kot je šel Casement v Nemčijo, da je delal za irsko neodvisnost. In potem bi ta Poljak prišel v nemške roke kot je prišel Casement v angleške roke; Nemci hi Poljaka obesili ali vstre-lili kot so Angleži Casementa. — Erezdvoma bi Angleži tega Poljaka slavili kot največjega junaka patriota ter se zgražali nad pruskim postopanjem. V Angliji se je reklo, da je Casement čisto navaden izdajalec in fanatik. Izdajalec? — Cel svet ve, da on ni bil Anprlež, temveč Irec. Denar ga ni nikdar vabil. Niti cent nemškega denarja ni prišlo v njegove roke. On je videl kaj se godi z Irsko in toraj ni bil Angliji dolžan nobene lojalnosti. Velik angleški kardinal John Henry Newman, ki je več let živel v Dublinu, je nekoč rekel, da, ako bi on bil Irec, bi bil v svojem srcu puntar. Toda za zadnje in največje ne-zaslišnosti se bo še zvedelo prejali-slej. Anglija je nategnila vrv, ki mu je vzela življenju. Nemčija mu je pa to vrv ovila okoli vratu. -Nemčija je igrala ulogo Judeža, kajti presleparila je moža, ki ji je zaupal. Ako je bila Anglija brez u-smiljenja, je bila Nemčija nesramna, zgražanja vredna. Jaz sem dobil iz Monakova informacije, da je bil Casement tri mesec, predno je odrinil s svojo ek-spedieijo z orožjem proti Irski, zelo bolan v neki tamošnji bolnici. Iz tega sklepam in pri tem ne dvomim veliko, da mu je bilo v Berli-nu naročeno, da naj spravi vse Irce iz zakopov, toda to ni hotel storiti. ker je vedel, da bi s tem povzročil, da bi umrlo na tisoče Ircev; on je bil vedno pripravljen riskirati svoje življenje, nikakor pa ne življenja Ircev. Iz tega se da sklepati, da 5e bil on raditega takorekoč prisiljen, da ie odšel iz Nemčije. Toda zdaj so oni, ki so ga pre-varili. obliti s krvjo, z njihovo lastno krvjo. Kako more, potem, še kak mož, v katerega žilah se pretaka irska kri. še želeti, da bodo zmagali oni, ki so ga prevarili? Slo podp. društvo Stareji ko bo —" "Pa bolj ko ga bo vleke], bolj se mu bodo kolesca narobe vrtela po glavi." "Nevarno je, če bi tak umrl." "Varuje naj se." "Sam se ne bo. Zato naj se pa' oženi, pa hudo ženo naj dobi, da' ga ho trdo imela." | "Žganje mu mora zapreti." | "Kadar bo prav priden, naj mu ga natoči kozarček, lia-ha!" | "Ha-ha-ha!" ' '"Kakor tiček na vejici bi lahko" dobro živel, pa si sam sitnosti nakopava!" j "Še prepirali se bodo!" i Take pa še drugačne so razdirali po hišah in Koprivcevi otroci so kmalu domov prinesli to novico. Polona je imela takoj solze v očeh. i "Oh, da jih ni sram!" je zajokala. "Ljudem se pa dobro zdi, "ker so lako škodoželjni!" , i Koprivee je pa nekaj časa mislil, nazadnje pa dejal: j "Hm, hm, ženite v, ženite v — to ne bo nič! Veš kaj, Polona, domov boš stopila, pa jih obdeluj z lepo, naj si lo iz glave izbijejo." "Toni bi pa obraz razpraskala! Zapel jivjca! Samo za denar ji sveta Barbare je! t" ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMEfUKE. Sedež: FOREST CITY, PA*. htfyirifiM 4mm 21, Juuijt 1902 v drhti P«ia*yl«uia. SLAVNI URADNIKI: Predsednikt JOŽEF PETERNEL, Box OS Wlllock. Pa. 1 podpredsednik: KAROL ŽALAH, Box G47, Forest City, Pa. II. podpredsednik: I/JU IS TAUCHAR, Box 835, Bock »princ«, Wf*. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, P«. 0. ts jnlk: JOHN OSO LIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MCHIČ, Box 537, Forest City, Pa. PouMafičenec: JOSIP ZAT.AR, 1004 North Chicago St.. Jollet, Hi. ▼RHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN rVRO. 800 Chicago St., JoUet, Hi. NADZORNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, Station St. e. e„ Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. H. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705. Conemaugh, Pa. m. aadkornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Are.. Cleveland, Oble. POROTNI ODBOR! Pretoediilk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Km. 1. porotnik: martin StefANCiČ, Box 78, Franklin, Kana O. porotnik: MIHAEL KLOPClČ. 62fi Davson Ave., R. F. U. I. Ur«m-V field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBORs Preflpediilk: ANTON hočevar, r. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, a L upravnik: ANTON OEM3AU, Box 135, Brougliton, Pe. IL upravnik: PAVEL OBREUAR. Box 402, Witt, I1L Dopisi naj ee pofiUjajo L tajniku Ivan Tel ban, P. O. Box 707, Forest City, Phuul Društveno glasilo: "G LA 8 NARODA". "Za kaj pa, kakor za denar!"( <> vedela, da jo bo vse gledalo, pa; "Ali ti nisi bogat." šlo ji je za lepo dedščrno in zato' "pa plešast tudi ne!" se je premagala in šla najpoprej! s Tono govori, ja>/. bom' pa k Markcu nekaj stvari nakupit. z očetom." Pa bi bila že še počakala, ali kak' "O, primojdevet, kar tako pa otrok bi ji bil tudi lahiko donesel,tudi. . " kar je potrebovala, toda pozve-' "Pst, oče gredo!" deti je hotela natančno, kaj so( Košček: je stopil v vežo in pravzaprav imeli prejšnji večer se no mai0 za^mlil, uzi-ši Polono j z njenim očetom. 'doma. Markčeva je dejala, da ni bilo "Kaj pa 1 i V Pa se menda ni nič posebnega, a polagoma je po- kakšna nesreča pripetila, da si se novila vsako besedico, ki jo je bi-' spustila od doma v takem snela izgovorila Tona in drugi. |gu?" popraševal je hčer skoro v "E, kaj to?" sklenila je svoje skrbeh, pripovedovanje. "Pri pijači v ve-j "Nič posebnega, ali pa. kakor seli družbi se marsikaj reče, -pa to se vzame", odgovarjala mu je ta je vse samo za šalo!" "A vsak ne razume šale", ugovarjala ji je Polona, "in dostikrat iz šale pride tudi resnica. O, škoda, da so rajnica mati umrli! Vsega tega bi ne bilo!" •Polona se je nato poslovila. Od Koprivca do Koščka je pol ure hoda v lepi poti. Ta dan je bila pa gaz še slabo shojena, zato je šla Polona takoj, ko so odjeli, (Nadaljevanje). "Bog ve. res. Pa vendar misliti morava že sedaj, kako jih bova spravila h kruhu." "I, seveda." Lepi načrti so bili to, krasne nade! Kdo bi ne bil vznemirjen, če mu vse to podere«? Govorica pa, ki je prišla o Koščku precej po dnevu sv. Agate, je neusmiljeno prečrtala vse sladke upe Ko-privčevih dveh. Ce je kateri pregovor resničen, tisti je prav gotovo, ki pravi: "Kar se ne stori, t-o se ne zve." Markčeva gostilna je pa« bolj na samem, pa ljudje le pridejo do nje in otroei Markčevi tudi ne strpe vedno doma, ampak radi malo pogledajo po hišah v vasi. Novica o Koščkovi monštranci je prišla prav gotovo po Martkčevih na dan. Kdo je pa raznesel, da je bila Špelina Tona pri Markcu, da ji je napival Košček, ni tako lahko dognati. Lazar je bil vpričo, Krivec in Markec tudi, pa to so možje. Toda v pomenku tudi možje včasih katero reko, dasi bi bilo pametnejše, če bi molčali. Potem je pa tudi Tona materi pravila, kaj so ji svetovali pri Markcu. Kaj, če bi bila novica prišla po tej poti med ljudi? Naj se je razvedelo kakor že, mnogo smeha in opazk se je slišalo povsod, kjerkoli so govorili o tem. "Dovolj je že star, pa je še ves neumen. *' "Kaj ne veš, Še je južno, ne bo še konec snega." "Aii bodete še veliko kuhali?" "Ne vem, mislim pa, da ne,. Nekaj so pravili, da bodo prodali, kar je še namočeneega po kadeh." • "•Saj bi bilo bolj pametno; se tako preveč pijo, da sami ne vedo, kaj poeno — e, Bog pomagaj je z našim očetom..." Potem pa prične polona bolj ti- "Je-li, Andrej, ti pa Špelina Tona sta prijatelja?" Andrej jo pogleda po strani, češ, kaj pa to tebi mar, vendar odvrne dvoumno: Kaj pa bi bilo, ko bi bala pri- mmm Po- jatolja?1 "Oh, v tem dimu pa tudi ne bom stala", oglasi se Polona in šla v hišo. "Ali pridete kaj v hišo, oče?" " Precej, samo ne za dolgo časa. Nov kotel bo treba kmalu pripraviti." "E, ne še tako brž", ugovarjal mu je Andrej, "polovico sem komaj skuhal." (Pride se.) NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v načo stroko spadajoče posle. Jenny Lind. Ark. In okolica: Mihael Clrar. San Franeiseo, CaL: Jakob LovSln. Denver, Cole.: Frank Skrabec. LeadviUe, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank Janesh In John Germ. Salida, Cole, in okolica: Louie Ca-stello. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rud man. Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar. Aurora, IIL: Jernej B. Verb«. Chicago, IIL: Frank Jurjovec. Deans. IIL: Dan. Badovlnaa Joliet, HL: Frank Laurich. John Zaletel in Frank Bamblch, tm Salle, HL: Hat. Kom p. Nekearie, DL ia ekeHea: Math. Gal- 8a. Chicago, DL: Frank Čeme »dBlflili. IIL; Matija Barbari*, ttwfcn, Kana.: Frank milu Ogtahr* A: Matt. Hrlbemlk. finci Waukegan, IIL in okolica: Fr. Pet-kovSek in Math. Ogrln. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Frontcnac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Scbneller. Mineral. Kans.: Jobn Stale. Kingo, liana.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okolica: Frank Vrxlopivpc. Calumet. Mich. In okolica: Pavel Slialtz, M. F. Kolm in Martin Rade. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. U. Likovleh. Chisholm, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrich. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gou2e. Jos. J. Pesbel in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Veeel. Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-inloh. Naslmauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: John Jerlna. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlch. St. Iaiuis. Mo.: Alike Grnbrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobe*-. Great Falls, Mont.: Math. Urlfh. Red Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Gowanda. N. Y.: Karl SternlAa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, ("has. Karllnger, Jakob Res. nik, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. in okolica: J. KuinSe In Louis Balant Niles, Ohio: Frank KogovBek. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank JakAe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddoek. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Ituriolf PleterBek. Burdine, Pa. in okolica: John Dem-6a r. Canonshurg, Pa.: John Koklleh. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kofevar. Conemaugli, Pa.: Ivan Prijk in Vid Rova n šok. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Brougliton, Pa. in okolica: A Demšar. Darragh, Pa.: Dragutln Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zalar In Frank Leben in Math. Kamin. FareU. Pa.: Anton ValentinčlC. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. Jaksbe, I. Podvasnik, I. Magister in U. R. Js-kobich. South Bethlehem. Pa.: Jernej Kopriv še k. Steel t on, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph Škerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wlilock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel. Tooele, Utah: Anton Palač. Winter-quarters, Utah: l Blažlch. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Broelch. Thomas, W. Va. in ekeUea: Frank Kocljan in A. Korenchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadtr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ia Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin ia Martin Kos in John StampfeL Wert Aiiis, Wis.: Frank Skok. Rock gpyrfngs, Wye.: A. Justin, VaL ... J3HL ■ '.......... * «3= Jngislovanska Kitil. Jidmti s £Jk or por irana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, 4edeš v ELY, MINNESOTA. §LiVHI onomii Ffadaednlk: J. A. GERM. 607 Ckany Way o| Sox 17. M dock. Pa Fodpredsednik: ALOIS BALANT, Box 100. Pearl ATt, hOflBt, Ohio. •Urni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, If*««* Bit tajnik • JOHN GOUŽE, Box 106. Ely. Mina. Kaapuik: LOUIS COSTELLO, Box 563, Stlidi, OoM, VSEOVHI ZDRAVNIK: 1%. MARTIN I VEG, »00 N. Chicago St., Joliet, BL NADZORNIKI: Min EUNICE, 421 ^ 7th St, Calumet, Mlak. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kaosu City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. B. Cleveland, O. JOHN KRŽ1&NIK. Route 2. Barter. Idaho, POROTNIKI: VBAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCUEPH PIS II LAK, 3C8—6th St., Rock Spring«, Wyo. «. J. PORKNTA. Box 701, Black Diamond, Waak. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od drnitva ar. Cirila In Metoda, »ter. J, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA od drnitva ar. Srca Jesnaa, fttev. 2, Ely, Minn. JO UN GRAHEK, aL. od druitva Slovenec, itev. 114, Ely. Minn. Val dopiai, tikajoči ae uradnih Eider, kakor tudi denarni fotUjatve, naj ae poliljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri tofbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od rtrani Alanov #t ni todt ociralo. Drnitveno glaaflo: "GLAB NARODA" stag NT^gopx, si. i9is. Ako ima katero društvo svojo sejo pozno v avgustu, je tem potom naprošeno, asesment plačati kakor je razpisan. Ako se pojavijo kake razlike, jih bora drage volje popravil in uredil po zborovanju. tako da ne bo nihče oškodovan. Za to naklonjenost od strani1 krajevnih dru&qg bora zelo hvaležen. POJASNILO. Društva, katera žele poslati kaj pročil ali brzojavov na zbo-l rovanje Jerlnote. naj jih naslove na "J. S. K. .T. CONVENTION ARMORY HALL. EVELETH. MINN.", kjer se bo zborovanje vršilo. .Še enkrat opozarjam vsa ona drnšva. katera nimajo zadostnega števila članov za poslati svojega delegata, da mi naznanijo, ako se so, ali ako se bodejo pridružila s katerim drugim društvom v to svrh o. Njih poverilne liste in pojasnilo, isa en ali ilriijri na<" in. moram imeti najkasneje do 1. septembra. Kolikor se vožnje tiče za delegat«' in uradnike iz Pennsylvani-je in Ohio, mi poroča brat predsednik Germ, da bo on preskrbel skupno vožnjo. Vse podatki* plede tega bode on razposlal. Ako kdo ne sprejme, je proden na njejra se obrniti za i"asa. Ostali .lelejrati so prošeni ravnati se po posebni okrožnici, razposlani pred par dnevi. Naj gledajo na to. da pridejo v Dulnth. Minn, v NEDELJO DOPOLDNE, da za morejo biti navzoči na zborovanju v Eveleth-u v pondeljek zjutraj. ' Ako želi kdo imeti še kaj nadaljnjih informacij, naj se obrne! name. Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam udani __Geo. L. Brozich, glavni tajnik. J se pa G. W. Crile vpraša: "Ali je mgoee, da bi se žival: — človek — krvoželjna po naravi in vaji ki producira in umori vsako leto na miljone in miljone živalij in ki pomori svojih soljudi, toliko spremenila, da bi mogla živeti v trajnem miru?" Ali je trajen mir mogoč? IZ URADA QLAVFECA TAJNIKA J. S. K. J PROŠNJA. IVujeue kraj« vit«- zastopnika uljudno prosim, da za ta mese po-IJ.-J-------ment na glavni urad. če j, |e ...ogoče, ne kasneje kot doctoral prestatičl^ki rod^dS ■ Al avg.iMa. Mav... tnj.i.k ... blagajnik morata imeti vse knjige v s sarairaseboj, ali pa v boju /oper !' Tel" rus"- ;,a M- »"*ote nadzornemu odboru pregledati; naravne in druge sile tako zaril mam-no stanje .l«-diiole teden dni pred zborovanjem. Znamenit elevelandski zdravnik George W. ('rile je spisal knjigo, v kateri razpravlja o vojni in o bodočem miru. On se je mudil nad eno leto v Evropi, kjer je eel čas opravljal svoje človekoljubno in težko delo za bojno črto in videl vse; videl je kakšno je razpoloženje ljudi, ki se nahajajo v večnem strahu, ki vsako minuto smrti v obraz gledajo, ki prelivajo kri svojih soljudi, ne da bi pri tem mogel pri njih odločevati zdrav človeški razum On pravi, da je nagon do vojne močnejši kot pa volja za j živeti. 1 -jub temu, da bi, ako bi se mu reklo, takoj zapustil bojišče in se vrnil domov ter živei naprej j življenje človeka. On pravi, da se ' se je tisočletni boj, katerega je REPORT OP LOUIS COSTELLO, TREASURER OP UNPAD THOLIC UNION, SALIDA, COLORADO, i Sume .lan. 1st. 191C Rw'v',1 pajj Out ) BENEFITS, rULY 1ST, 19 Balance n" nil lil i| lin SO. SLAVI 16. Interest i, na NI* 3NIC CA- Balanee Mirko Mihit.'l .'»07-30 \ * . I I k—.,,., i 1 » « « » 507.30 8.36 515.66 \ al. i»n'ini'lj .»Iti.l-i 516.15 8.51 524.66 Hogrnliu 110*4 110.84 1.81 112.65 Anton Aih-Hj .l«M*]>lt Pir«- t »HO .21 11.22 691.43 John fnloi-nik 124 14 124.15 2.05 126.20 •John P<* H86.K4 386.84 6.38 393.22 .fohn Jolovfon 361.15 361.15 5.95 367.10 Jos. Skerber 2(K).7S 200.78 3.31 204.09 John Kimric 500.00 500.00 8.25 508.25 Andy Majati,* IUM1.00 600.00 9.90 609.90 Kmlolf Jnrfrlir «75.50 55.00 930.50 15.18 945.68 Anton (»rniirk Jimmm) 200.00 3.30 203.30 Matt Sautelj 3!I7.(X) 4, !>.,_! | _ ... _ _ _ 397.00 5.46 402.46 Adolf lin rti-h 187.50 187.50 2.57 190.07 Jakoh OMak 1.000XK) 1.000.00 1 t i ■ - l.fO|i«»M KraaV(»s<* (»00.00 600.00 8.66 608.66 l"r-huln Toma/iii 20(1.70 206.70 2.84 209.54 Join. Kamnikar 143.00 143.00 i.96 144.96 Matt Lamhar 872.50 872.50 7.29 879.79 Anton Martini 400.00 400.00 3.30 403.30 Frank Pofnicnik 939.75 Joseph Terana 675.00 675.00 Ana Muhvie 188.00 188.00 Joseph Onci'lj 439.25 Martin ProMMi 400.00 I^Hiia Vronkar 10.00 Paul Lipove«* 898.45 Joseph Uaxivoda 450.00 Louia K o/.j 400.00 Katarina Park o 300.00 Mihael j Dolenc 887.97 John Terbovee 200.00 Obreati 224.07 Total: -i«l5.384.38 sfll.650.12 ^2,909.43 939.75 439.25 400.00 10.00 898.45 450.00 400.00 300.00 887.97 200.00 224.07 $22,125.07 7.85 2.41 2.19 4.88 2.47 2.19 1.65 2.44 25.72 $308.80 947.60 441.66 402.19 10.00 903.53 452.47 402.19 301.65 890.41 200.00 249.79 $22.433,87 Filipini in Zdr, države. Te dni se je iz Washingtona po ročalo, da bila po daljših kontra-verzali sprejeta filipinska predloga, ki vsebuje nekaj izprememb, ki ,se tičejo političnih odnošajev na "Filipinskih otokih. Pred par meseci je bila na glasovanju predloga za popolno neodvisnost Filipinov, toda ista je bila prepadi a, kar je bilo popolnoma pravilno, kajti Filipinei še nikakor niso zreli, da bi se sami vladali, naprimer, tako kot se vlada sama Kanada ali Avstralija, ki sta bili enkrat v istem sorazmerju z Anglijo kot so zdaj Filipinski otoki z Združenimi državami. Pač so pa pričele zadnji čas Združene države vkrepati druge korake z ozi-rom na filipinsko vprašanje. Kot smo že zadnjič v posebnem poročilu naverfli, je zadnji čas odstopilo veliko število vladnih uradnikov — rojenih Amerikancev, — na katerih mesto bodo zdaj prišli domačini. fSkoro v vseh teh slučajih so prišli a mesta, katera so do-zdaj zavzemali rojeni Amerikanci. Filipinei, ki so bili dozdaj podrejeni ameriškim uradnikom; bodisi, da so bili njihovi asistenti ali še kaki nižji uradniki. To je od Združenih držav vsekakor posnemanja vredno. Želeti bi bilo. da bi jih druge države posnemale. Zadnjo predlogo, ki jo je senat v Washingtonu sprejel, določa, da se bo tekom gotovega časa odstranilo Filipincem še več Amerikan-eev ter jim tako dali priliko, da se bodo sčasoma mogli sami vladati. Ni dvoma, tla bodo tudi Filipinei uvideli, da je namen Združenih držav vzgojiti iz njih ljudstvo, ki se o moglo samo vladati in živeti v svobodi. AMOUNTS ON HANI>:— July 1st. 191«, Commercial National Bank, ftalida, Colo. $21,506.77 Union Bank of South Chicago, 111. 406.10 In Bank at Laihaeh. Austria 521.00 $22,433 87 Respectfully submitted by Louis Costello, Treasurer of Unpaid Benefit.«. Subscribed and sworn to before me this 1st Day of August. A. D. 1916. Charles Johnson, Notary Public. My Commission Expires June 30, 1920. I - r.% f ' ' i *' V ?' - veku zdi, da bo človeški rod vedno v nevarnosti voj, da bo še naprej sainsebe uničeval. On pravi na nekem mestu, da je človeški rod poleg raznih sil, s katerimi kroti razne naravne moči, vstvaril tudi silo, s katero uničuje samega sebe. Pravi, da ima človek danes toliko moči, da kontrolira popolnoma cel svet in ga ima pod svojo popolno oblastjo, toda tolikšne modi pa ie nima, da bi krotil in brzdal samega sebe. Potem Anglija in Amerikanci. Londnski list 'Manchester Guardian" je nedavno prinesel dolg članek, v katerem pravi, da so pričeli Amerikanci zadnji čas izgubljati simpatijo do Anglije, zlasti radi angleške politike Irske, potem je temu tudi vzrok angleško zaplenjevanje pošte, dalje "črna lista", cenzoriranje ameriških poročil itd. Ko navaja te stvari, pa pristavlja, da zaplenjevanje pošte, "lista" in cenzoriranje, ne bi imelo v takem času na ameriško javno mnenje tolikega vpliva, kajti zdaj je pač vojna in se vsaka stran poslužuje raznih nepostavgih sredstev; veliko bolj neugodno je pa vplivalo na ameriško mnenje in na ameriške simpatije do Anglije in njenih zaveznikov irsko vprašanje, v katerem Anglija ni ravnala kot bi morala, ako bi pri tem mislila, da ji je Amerika potrebna in da si jo moa pridobiti na svojo stran. Svoj članek zaključuje s tem da pravi, da Anglija ne sme ignorirati Združenih držav, ker Združene države bodo zavezniki, in cel svet, potrebovali, kajti treba bo njihove kooperacije, ko se bo delalo načete za trajen svetoven mir. ROJAKI. SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE VKŽEV v ^TAREM KRAJU 1 Zemlja, kmetje in dom v priznani prvi ^poljedelski državi Ameriko y državi Missouri. Imam it nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja za-inja ponudila, da morele dobiti te zdolej navedene kosa zemlja za posefino nizko ceno. ~ i Rojak, vabim is, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo ii polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spo-tfaj navedenih, in sicer BREZ vsakega CENTA PLAČE. • ' ^ ^ Natel bol tukaj polje, ki ga ni Dikjer na svetu lepi«, ga; rrtove, aelenjavo in roie, da se postavimo v vrsto katerikoli dižave v Ameriki, Našel boš vsakovrstno sad j*, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje far tudi vRako\ rstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. .Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 Halonov kosmulje (g?osberry). Naše! boš tudi polne pajne najfinejšega medu in Č&-lelo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Hiovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. čete to zanima in ne dobiš tega v deželi - potem je katerikoli zdolej oglašeni kos -tvoj zastonj. Našel coš deželo prepreženo z železnicami ter lole, Snd do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boi katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so trn* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin it vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. Pronašel boi!, da Vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar Videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teli krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brea vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega Xie dobiš nikjer. pridi zdaj in poglej kaj pridelujemo * frank gram, naylor, mo. posebne ponudbe sos " "" " 40 akrov ravnine, iisekan gozd, en aker Učiičeo. ■ker $25.00. 80 akrcv ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $28. po$2300aklW ravnin0i ki*10«. 1 aker čia*f aker 200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 9 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. iVso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v na-ftm ter plačam po $5.00 od akra. £**m™l0Yite ^etije, deloma čist svet s EHamI rt 910.00 do $30.00 aker. Jm* kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam k j^artt ixpl***ti b 6 ^ 6% obre8ti z jafvse te kose čistim vsakemu in pripraVIM za orati za $7.00 do $10,00 po akru, < Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol In železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban ce-ielar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni jo-Rija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM. Naylor, Mo. r ( ^ J. S, K. J. ubrati, namreč, da bi 7nnli čeki bolj hitro priti v roke članov, 1 so opravičeni cfo kakršnakoli 'pod pore. Jaz sem za to, da .ep dn gla-v-1 inemu tajniku polnomoč. da la'hko R pomožnim odborom sam vse ' v krene. ' j Nfikateri so za to, da bi Jedno-ta imela svojo glasilo, ft tem se ' jaz nikakor ne strinjam, kajti to bi bili velikanski stroški. Listov ježe zdaj lako preveč. Moje mnenje pa jp. da bi sp moralo nnše glasilo drugače urediti, namreč, ako bo šp G. X. naprej ostal, da se žnjmi dogovori, koliko zahteva za eno stran dnevno, ki bi bila samo za J. S. K. J. odprta. Jaj semi tudi zoppr eensznro, kot. je bilo v veljavi nekaj časa, namreč. da ni prišlo nič v list, da ne bi bil glavni tajnik prej odobril. To je menda ravno vzrok, da nismo v članstvu napredovali. : Potem pa tudi naša vstopnina je prevelika; dovolj bi bilo, da bi .zahtevali $2 za vstop. > ( Bolniška podpora naj bo tako ,kot je zdaj, namreč $1 in nič več, ' kajti potem bomo imeli še več "bolnikov" kot jih je zdaj; že veste, kakšnih bolnikov mislim, j J Zavoljo pcskodbinskih podpor i se tudi ne strinjam, kajti naša ! Jednota že zdaj previsoke plaču- « je; pni so taki ljudje, da bi radi i mah) plačevali, pa veliko vlekli. 1 Strinjam se z malimi društvi,1 < namreč, da bi lahko vsako dni- i štvo poslalo svojega zastopnika j na konvencijo. Zdaj se jim vseka-1 kor godi velika krivica. Kje je pa 1 ena kopravnost ? I Kar sp tiče stroškov delegatov,'« l»i pripomnil, da bi bilo dobro, da'? bi Jednota plačevala vožnje stroška, društvo pa dnevnic p. Tako bi bila lahko tudi manjša društva opravičena do prihoda na konven-eijo. Strinjam se tudi z dopisniki, ki pišejo o združenju. Toda jaz sem mnenja, da bo še veliko vode po teklo, predno bo do kaj takšnega prišlo. Podpiram tudi mnenje, da bi se vstanovilo še en razred za $250 v ^ * GLAS NARODA, 21. | AVG. 1916. že skoro na vrata trka. toda bilo je pa jako malo dopisov v glasilu, tikajočih sp kom venci je organizacije m krajevnih društev. Posebno glavni odbor ima menda papirno Jcrizo. Druge Jednote in Zveze agiti-rajo in pišejo, vsaka za sebe in vsaka sebi slavo išče. Mi člani dr. sv. Barbare pa agitirajmo za združenje in s tem bomo mi slavo dosegli. Umestno bi bilo, da bi se člani malo več zanimali za društva in organizacijo; ne bilo bi prenapac-no. r.ko bi se na desno in levo malo kritiziralo, saj kritika je priporočljiva in tudi zidrava! Oglejmo si malo slovenske podporne Jednote in Zveze v Ameriki. Prišli bodemo do prepričanja, d.*i so že več ali manj prepojene z nekim judovskim duhom, to se vidi po raznih glasilih in časopisih ; večina jih ima neko agentov-■sko agitacijo: kdo bode več novih nov dobil. Kafkšni so člani kakšno korist bode imelo društvo ili Jednota od člana, se ne rpraša. V Evropi je boj in tukaj je boj; "azlika je ta, da je tam s puško in opom, tukaj pa. s papirjem in lgitaeijo: kdo da bode imel več. Fvdor to malo premisli, prišel bo lo zaključja, da je istina. Toraj pustimo Evropo, tam naj koljejo po svoje, mi pa tukaj )išimo po svoje. Zd aj vzemimo malo v pretres lgitneijo. Pred nekaj leti so se colikor mogoče hitro vstanavljale ■azr.e Jednote in Zveze. Danes pa id imo, da je teh .ledinot in Zvez >et šest in k preveč in da imajo te- pričakoujemo od prihodnje kon- 6. Glede zavarovalnih razredov bi bilo pa jako pravilno, da bi jih bilo več kaikor nekateri dopiaiiki pišejo. Ra«redi naj se uredijo, ee1 je le mogoče,, in sicer: za $2;"50 se' lahko zavarujejo laki od 45. do' 50. leta; nadalje .$500, $1000,1 f1500 in $2000. So pa člani, ki spadajo morebiti enemu a'i dvem,1 mogoče tudi trem društva m, pa ako bi imeli zadostno veliko smrt-' ninsko lestvieo, bi mogoče si član' vzel na j višjo lestvico in ostal sa-' tno pri enem društvu in Jednoti J Tako se pa tudi dostikrat prigodi,' ki spad-a k večjim društvam, da pride le malo navskriž pri enem IruŠtvu, pa pusti, si misli, češ, saj *em pa drugje, tukaj me že ne »odo. | Glede združenja slovenskih Jed-' lot in Zvez bo pa težko kaj. Sa-' no malo premislite in boste pri-' >li do zaključka, da ni prave slož-j ios,ti med slovenskim narodom 51 o venski narod je imel že dve or-V ranizaeiji na dobri podlagi, K. S.1, v. .Tednoto in J. S. K. Jednoto.' l,f> jim ni zadostovalo, ker sta bili' >reveč na versko stran, so potem1 stanovili Narodno, in ker jim Narodna ni doprinesla viška, so e morali odcepit in tako so na-tale še druge. To je doprinesla -ložnost med člani, med našim n'a-odom. In ako pride do združenja, , »ode združena Jednota najslabše ibstala, ker se bodo zopet vsta- « iavljale Jednote in Zveze kot so j e dozdaj. Za toraj, bratje delegat je dese- < ega glavnega zborovanja J. S. K. ] ednote, dobro se poučite in po- , vetite svoj ura za svoje sob rate in , o sestre ter naši slavni Jednoti. j Liani društva sv. Jurja št. 111, Lea d vili e, Colo. Konvencija društva sv. , Barbare. Konvencija naše organizacij« je takorekoč pred pragom. Veli ko članov in društev je poslaln w Jednotino glasilo svoje mnenj« ali nasvete; veliko teh je velik* važnosti in koristnih za Jednoto, le ko bi se delegatje kaj zavzemali za te nasvete in željp članstva. Naše ŽPiisko društvo Marije Či-stega Spočetja št. 120 je »staro nekoliko čez leto dni; šteje nas je-dva 20 članic. Da up napreduje, kakor je želeti, je vzrok, ker so v tej naselbini tudi tri moška društva. Med temi društvi so pomen« ne tudi enakopravne članice. Te članice se prav nič ne poslužujejo pravil, ne gredo na nobeno zborovanje, ne na pogreb svojega •obrata, ker to vse po njih mnenju opravijo njih soprogi, ki spa -dajo v ista društva. Zatorej naše društvo prosi delegate, da v tej zadevi ukrenejo, da se bodo posluževale članice istotako pravil kakor moški člani. Želje našega društva so: 1. Vse enakopravne članice, ki so v moških društvih, naj presto-1 pijo v ženska društva, kjer so že ustanovljena, ali si naj organizirajo svoja lastna društva; na ta način bode Jednota bolj nara-i ščaJa. 2. Stroški ^a prestopne liste naj ostanejo pri lokalnih društvih in ne na Jednoto, kajti vse listine »e itak plačujejo iz si roskovnega »klada, delo pa imajo s prestopni-1 mi listi največ tajniki. :t. ('lani ali članici, ki dolguje društvu /a kazen, bodisi za pogrebne pohode ali neudeležbo glavnega zborovanja, kadar so volitve na dnevnem redu,, se ne sme izposlovati prestopnega lista,' dokler vse kazni ne poravna pri prvotnem društvu. 4. Por'vina nagrada za enako -pnavne članjee naj še ostane, 5. Enakopravne članice se naj: ne sprejema več v moška društva. Ely, Minn. Ana Grahek, podpredsednica. Frances Koščak, zastopnica. Katarina Pešel, tajnica. posmrtnine, kajti tu je več rojakov, ki nimajo svojih ljudi, pa bi j-h radi zavarovali za manjše svo-te, le toliko, da je za pogreb dovolj. G1 avni odbor bi se mural bolj Tudi jaz želim omeniti svoje brigati za Jednotine interese, mnenje. Veliko dopisov črtam,' Nasvidenje 10. sept. na 10. redna j jih je radi centralizacije. „j konvenciji v Evelethu, Minn.! Jaz se strinjam z onimi, ki ho-j John Hribernik, če jo, da se centralizacijo odpravi, delegat društva sv. Jožefa št. 4."», kajti, j«ko bi \*ako društvo samo j Indianapolis, Ind. zase plačevalo bolniško podporo,1 _ bi se bolniki bolj strogo nadzoro-| Tudi društvo sv. Jurja št. 111 vali kot so se dozdaj. Ako pride prosi malo prostora, da izrazi svo-obiskovalee k l*>lniku, s*1 ne pre- jH mnenje. priča, ako je član res bolan, tem-J j Postavi se naj svoje lastno več si misli, češ, kaj ga bom pa plašilo, ,ker je večina članov, ki so obiskoval, *aj Jednota pleča. Kdo naročeni na razne liste; za svoje pa je Jednota• Ako bi člani ved- lastno glasilo bi tudi lahko Žrtvo-nn ven jemali, pa nič plačevali, bi vali par centov, bila Jednota kmalu gotova. | 2. Konvencija ali glavno zboro- Z stegadelj jaz mislim, da bi bi-( vanje se naj podaljša na štiri ali lo da bi vsafko društvo za- let; s tem se prihrani mnogo t»e plačevalo bolniško podporo, da tisočakov, lie bi člani toliko ven vz^li. Sere-1 da jaz ne vem, kako je pri drugih društvih, mislim, da bo povsod tako kot je pri našem. Nadalje, naj bi se napravilo še tretji razred, v katerega naj bi se ■prejemalo člane do 55. leta; »mrtuina naj bi bila $100, bolniške podpore pa $3 (številka ni mzlooua, toraj ne vemo, koliko mislite, da bi se naj plačevalo p«»dpore. Op. ured.) na teden. Potem prosimo delegate, da dobro pazijo, da se napravi bolj al roga pravila, katera naj bi bila .veljavna do prihodnjega zborovanja. Pri volitvi glavnih uradnikov m ne treba prodati za kozarec piva ali za par sladkih besed. Nam je treba uradnikov, ki bodo delovali za korist društva kn članstva. Pozdrav vsem delegatom, Slovencem in Slovenkam. M. Hudale, tajnik društva sv. Alojzija št. 31, Braddook, Pa. Pazljivo zasledujem vsa priporočila iu nasvete, ki so jih naši člani navedli v svogih člankih. Reči moram, kot pravi naš stari pregovor, da še sam Bog vsem ne v streže. Kako bi pa bilo potem mogoče, da bi delegati vsom \str»-glif To je popolnima nemogoče, kar lahko rečem po večletni izkušnji, ki jo imam kot delegat. Zato pa svetujem (\sem delegatom, da zdaj pazneje »zasledujejo vse članke v našem glasilu, potem pa tudi svetujem, da društva na-roče delegatom, kaj hočejo, da se ne bomo tam predolgo pogovarjali, kajti čaa je drag. Nekateri so zoper central iznei-jo, drugi ao zanjo, tretji za to, četrti *a ono. Jaz eem za to, da eeti- Skrajni čas že poteka, ko se bo vršila peta redna konvencija. Tudi jaz sem se odločil napisati par podatkov oziroma nasvetov delegatom prihodnje konvencije. 1. V prvi vrsti bi priporočal so-bratom delegatom, d'a naj se ni-kair preveč ne razburjajo na konvenciji glede nepravilnega poslovanja glavnih uradnikov, ako so kaj zagrešili proti pravilam ozir. članstvu; priporočal bi, da se naj izpelje vse mirnim potom. Vsi navzoči del ega t je so informirani o delu seda in ega glavnega odbora; toraj ako pravilno ne delajo, proč žnjimi ter druge nastaviti; delegatom je malenkost slabo napraviti na dobro ter še eelo tajno, — hočem reči — z volitvami. 2. Kar je nepravilnega poslovanja v zadnjih treh letih, jaz zsvra-čam vso krivdo na delegate zadnje konvencije. Referendum, katerega niso sprejeli v pravila, jih potem biča, ako gl. odborniki kaj sklenejo brez splošnega glasovanja, ter ako ni točke za referendum, ne more nobeden gl. odbornikov prisiliti za splošno glasovanje. Krivda glede referenduma pa je, ker je dosti delegatov, ki se ne sj>ozn'ajo oziroma nimajo pojma o referendumu. Referendum je beseda. katera tolmači, da se ne sme nobena količkaj važna točka iz-premeniti brez splošnega glasovanja. Toraj priporočal bi delegatom. da točke glede referenduma na prihodnji konvenciji ne izpustijo. 3. Apeliram na delegate, da se ne ustrašijo kake bolj zmožne o-sebe, da bi ista vse kontrolirala oziroma vam kaj predstavljala, morda ravno napačno za organizacijo. Vsakega poslanega delegata za konvencijo, upam, je članstvo pripoznalo za najboljšega zastopnika za društvo ter ga tudi izvolilo. Slab delegat, kateri samo druge posluša; v splošnem pa slab delegat je boljše, da ga ni zraven. 4. Priporočam delegatom, da sc ogibljejo vsake agitacije, najsibo za kako važno točko, posebno seveda za izvolitev gl. odbora, kdo da bo in katerega se naj voli. Bn teden ponavadi vse povsod konvencija ter v enem tednu se lahko spoznajo, kdo da bi bil zmožen za ta ali oni posel gl. urada. Podrobnosti nasvetov za urejevanje novih točk v pravilih pa ne bom opisoval, pač pa upam, da sena jo delegat je, kaj bo boljšeg« v splošnem za organizacijo ozir. članstvo. Priporočam vsem delegatom Vestno in trezno misleče delo na prihodnji konvenciji organizacije sv. Barbare. John Prostor, član post. »t. 6 v Clevelandn, O. Konvencija društva «v TU-rHn. žak hoj za obstanek. No, to je že malo pojenjalo, je pa prišla že pred par leti nova ideja, namreč za glasilo, in zdaj agicaja za glasilo koraka svojo pot naprej. Ni-kdo se pa ne briga za ubogega delavca, ki je čltm treh ali štirih društev, kako obstoji njegova fi-nanca. Pravila govorijo: Član si, plačaj glasilo, rabiš ali ne rabiš znaš citat ali ne znaš, imaš ali nimaš, plačati moraš. AH ni morebiti tako? Zdi se mi pa umestno, da bi vsak Slovenec, takozvani delavec v Ameriki, stavil samsebi vprašanje: Čemu potrebujemo v Ameriki toliko podpornih Jednot, in Zvez ter krajevnih društev; čemu potrebujemo toliko glavnih in kraijevnih odborov, raznih glasil? Jaz mislim, da je to popolnoma nepotrebno. Slovencem v Ameriki bi zadostovala ena podporna organizacija; in hi bila velika in močna, imela bi obstanek brez vsakega lova in agitacije. Člani navedene organizacije bi pa imeli vsako leto gotovo 4 do 5 dolarjev rnanj stroškov. Pa nikar ne misliti, to ne more biti; preveč strank je, so socialisti, liberalci, klerikalci. Po mojem mišljenju to nima tukaj nobenega pomena. Iz tega razloga ne, ker v prodajalni nič ne dajo za poli-ly?, samo tza denar. Da bi se to agitacijo, pomešano s politiko, odpravilo, da bi se ti ogromni stroški v.>aj malo omejili. za to je najboljše zdravilo združenje. Zato člani društva sv. Barbare št. 16 v AVilloeku, Pa., želimo in vencije in delegatov, da izdelajo) načrte k združenju, ne glede na ime, katerega bi potem nosila! Jednota ali Zveza. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke v Ameriki. Ivan Fatur. Iščem svojega brata JANEZA USTA R, doma iz Zagorja ob Savi na Kranjskem. Pred tremi leti sva bila. skupaj v Hunting-tonu. Ar k., in od ta«m je šel v New Mexico. Prosim cenjene1 rojake, če kdo ve za njegov na-1 slov, da ga mi javi, al: naj se! pa sam oglasi svoji sestri: B.j Renko, oziroma svaku Prank Renko, Box 353, Yuksu, Pa. (21-22—8) Dr. KOLER, 638 Peno Are., Pittsburgh' P«. Dr. Koler J« najstarejši slovenski zdravnik. S p p o i j al I b t v Pittsburgh«, ki ima 131etno prakso v zdravljenju tajnih mo ftklh bolezni. Sifilis aU zastrupljanje krvi .. . ------- , - zdravi s Klasovi- ti i »*><«), ki ga Je izume! dr. prof. Erllch h®."113^ T>ozolje ali mehurčke po te- Tščem svoje prijatelje; JAKOBA VRBAS, ANTONA OABRBNE in JOHNA JERAKR. Prosim jih, da se mi oglasijo v kratkem. — John Ogrizek, 1590 AVetzel St., Wheeling, W. Va. (10-22—8 V L L' uv Krhi. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčiatii vam bo kri. >.«- ia kujte, ker ta bolezen »e neleze. izgubo semena nenaravnim potom, Par Ute-mu ta aajpepela*j. Uk umatallklfa aa-Crtih. OkraSene lo s bi-aeri ia Taakomt- aim i rti tam i. Velika aaloira vsakovrstnih godal ia najboljših gramofonov ter finib slovenskih plolč 1. t. d. Veliki llnetreva-nl cenik ■ slikami polljem viakciaa saston). Ivan Benčič 4454 St. Clair Ava. Cleveland. Ohio. dobit« "GLAX NARODA" akoH štiri mesece dnevno, lzvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA'1 Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 168 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLA8 NARODA" donate dnevno poročila s bojišča in razne sll- __ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo IS,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. ▼m osobje lista je organizirano ln spada v strokovne ulje. re, s sedežem v Foreet City, Pa.,' Muc in Valentin Orehek. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. I9 • DELO OKUSNO. iS. >- IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. te: >: t« UNIJSKO ORGANIZIRANA. >i :»; >• POSEBNOST SO: DRUŠTVENA P R A VIL A, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Go. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. EDM SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR t2 CORTLANDT STREET, NEW TORS, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streftni vnWafiWrir-iŽV 3. Centralizacija naj odpade in prepusti krajevnim društvom po starem sistemu. Večina članov je, ki s*- zavzemajo za centralizacijo, kakor je razvidno v glasilu. Tukaj podajamo par nasvetov. Ako ostane centralizacija, ne morete znižati plačila glavnemu tajniku niti za en c^nt, ker je mnogo dela ; potem morate zvišati plačo glavnemu predsedniku, ker on je /e zahteval višjo plačo, pa se mu je ni dovolilo. Zdaj jo boste pa morali zvijati, ako ostane centralizacija. Potem krajevna društva zamorejo plačevat še zraven za društvene stroške poseben sklad, ako pa odpade centralizacija, bi pa zadostovalo plačervat $1; en dolar za društveno blagajno, kakor se s^daj plačuje Jednoti, in društva, katera se količkaj zavzemajo za svoje brate, jim lahko delijo podporo, kakor sedaj Jednota. Glavni predsednik lahko dela potem ravno za isto plačo, kakor sedaj ; glavnemu tajniku se lahko I>otem zniža. Glavni tajnik mora delat samo v svojem uradu; zato ima primerno plačo. 4. Volitev delegatov na glavno zborovanje mi j ostane ravnotako »tevilo 50 članov, kakor sedaj; samo spremeni se naj, da delegat, ki zastopa zraven drugo društvo oziroma društva, dobi tudi toliko glasov, kolikor društev zastoja; pri tem se tudi prihrani par dolarjev. 5. Članice, ki so pa zavarovane samo za smrtnino, plačajo pa ravnotako po 10 centov rednih* stroškov, (kakor enakopravni člani, pravic pa nimajo drugačnih, kakor plačat redne stroške. To nikakor ni pravilno; zatoraj naše društvo priporoča, da člani in članice, zavarovani samo za smrtnino, plačajo po 5 centov rednih ®troti]wv * ___a ___ r * QLAfl NAROBA! 21. AVO. 1016. 9 w v v * w- t t t ¥ ¥ I a i i A a A Berta pU Suttnen Vložki mora služiti vojake. H OTROCI MARTE (Nadaljevanje romana "Doli z orožjem!") (Za "Glas Naroda" priredil w m w f ¥ ¥ f ¥ f A * ^ A * A »» ^ AAA T T ▼ ¥ ¥ 18 (Nadaljevanje). XXII. Silvija je seil« la v pledališini. — Bila je sama v loži. — V roki je držala program: P r v i e: MRTVA ZVEZDA. — Drama v Štirih dejanjih. — Spisal Hugon dresser. GledtliwV se je polagoma polnilo. — Bof? ve. kje je Hn go n ? — je mislila Silvija. — Morda za za-grinjalom ? — Ce bi že vsaj prišel za trenutek. Točno ob sedmih. — Kapelnik je dal znamenje. — Zadnja sta prišla dva višja častnika in nekaj dvornih dam. Zagrinjalo se je dvignilo, prvo dejanje se je začelo. — To dejanje ji je bilo že znano. Brala ga j«*. ... Toda ali bo prišlo na odru do rav-notake veljave? Sprvepa ni razumela nobene besede. Ljudje so napenjali ušesa, gledali so zadovoljno, v nekem tihem pričakovanju. — To ji je ugajalo. — .. X.. Seenerija je liila krasna, igralei so izborno igrali. Ko je padlo zaginjalo so začeli ljudje ploskati in kričati: — Bresser! Bresser! Toda Bresserja ni bilo. V njegovem iiuenn se je zahvalil režiser. V Silvijino lo/o je stopil Jlngonov oče. — Ponudila mu je roko rekoč: — Čestitam vam! — Vaš sin bo imel uspeh. — To se še ne ve — je odvrnil starec. — To je šele prvo dejanje. Bomo videli, kaj bo nazadnje. — Zakaj pa ni prišla baronica Tilling? — — Če bi bila le malo bolj zdrava, bi gotovo prišla. — Kje je Vaš gospod soprog? — V opero je šel. — A da — je odvrnil Bresser in s°nea jeze mu je šinila preko obraza. — Ali ni prišel vaš sin danes iz Draždanov na Dunaj? — Seveda. In tudi v gledališču j«*. — V ozadju ravnateljev^ lože. — — Ali ste veseli svojega sina. gospod Bresser? — Seveda sem ga vesel. — še bolj hi bil zadovoljen, če bi bil srečen. Po drugem dejanju, ki je ravnotako izborno uspelo kot prvo. je prišel k njej v ložo grof Kolnos. — Ali ste čisto sami. grofica Silvija? — Kje je pa mati? — Zdi se mi. da ni prav zdrava. — Pa že vsaj ni ničesar nevarnega. — O ne. malo se je prehladila. — Kaj pravite, grof Kolnos, ali ni bilo krasno? I>a, imenitno. - Kdo !»i si mislil kaj takega od mladega Rres serja ? — Kaj pa drugi pravijo? — Kaj pravi grofica Ranegg? — /njo nisem govorila, toda drugi so vsi navdušeni. — Pravijo, da kaj takga sploh še niso videli. Koncem četrtega dejanja ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Nikdo ni mislil, da bo imela drama tako silen uspeh. Silvija je odšla v salon poleg lože in sklenila počakati, da bodo odšli vsi gledalci. Vdala se je svojim mislim, in ve ni zmenila na nobeno stvar na svetu. v Slednji«* je vstopil služabnik rekoč: — Vaša milost, luči so pričeli ugašati. Ogrnila si je plaš«"* iz hermelina in odšla. Oh stebru pri zadnji stopnici je slonel možki. Ko se je približala, se je odkril in jo pozdravil. Bil je llugon Bresser. — Torej ste slednjič vendar prišli? — ji je rekel. Molče mu j« podala roko in odšla proti vozu. I — No, kakšna je vaša sodba? — Vašo oceno bi rad slišal. Prijela ga je krepkejc za roko in izpregovorila: — Krasno. — Ne samo to, to mi ne zadostuje. , — Vi ste moj pesnik. Služabnik je rekel, da je voz pripravljen. llugon ji je pomagal v voz. — Ali se lahko peljem malo z vami? Nekaj «*,;isa ni vedela. kaj bi odgovorila, potem je pa odločno rekla: — Ne. V V . — Kdaj vas lahko obiaeemf — Čakajte. — Pisala vam bom. — Lahko noč! — Lahko noč! XXIII 1 Vsak možki je rojen kot suženj. ' če hoče, ali noče. Govoril je o prisilni vojaški službi, o pravici in krivici, o dolžnostih in o pravicah človeštva. Zabavljal je čez vlado, Čez razne na-redbe in odrebe in se zazemal za svetovni mir. Ljudje so ga vestno poslušali. — Ko končal, je bilo le malo takih, ki so mu ploskali. Kot da bi se bali nečesa so se izgubili iz dvorane. Znanci in prijatelji so mu čestitali, mati mu je zadovoljna stisnila roko. , Samo dva časopisa sta priobčila poročilo o shodu. — Poročili sta bili suhoparni in precej zaviti. Naslednji dan je dobil Rudolf par anonimnih pisem, v katerih so mu očitali, da ruje proti državi in druge stvari. Rudolf se za vse skupaj ni veliko brigal, ampak je odšel na iz-prehod. — Izprehajal se je dolgo časa in je bil tako zamišljen, da še sam ni vedel, kod hodi. Naenkrat je pogledal okoli sebe in opazil, da stoji pred hišo grofice Ranegg. — Sam ni vedel, kaj ga je gnalo k vratom. — Ali je gospa gofiea doma? — je vprašal vratarja. — Da, gospod grof — je odvnil portir in pozvonil. V malem salonu je sedela grofica Kanegg s svojima dvema hčerama Kajetano in Kristino. Ko je vstopil, so vse tri vstale in ga začele pozdravljati: —Ah, Vi? — Lepo! Lepo! — Ali jih je tako presenetil moj obisk? — je pomislil Rudolf sam pri sebi. — Semite, grof Rudolf — mu je rekla grofica. — Lepo, da ste obiskali svoje stare prijatelje. Pogledal je Kajetano in opazila, da je bila popolnoma bleda, bleda kakor mrlič. — Včeraj nisem mogla priti — je nadaljevala mati — toda Kajetana je bila tam. — Rekla je, da se ji je strašno dopadlo.... POZOR ROJAKI! ! Naje ■IMiaij« Millo n intk« Imp, kakor tudi *» mili« brk« In brado. Od wdk zrastejo v •tih tednih kraanl goatl ln dold laaja kakor tudi MOiklm kraanl brki In brada tn ttabodo odpadali i a osiveli. Revmatizfcin. ko«ti bol ali trganje v rokah, nošah in v križu, ▼ oamlh dneh popolnoma oxdra vim. rane. opekline, bole. tore, kraate in grtate. ' potne nove kurje očesa, orsbline v par dneh po-i polnoms odstranim. Kdor bi moje adravila tores ; uspeha rabil mu jamčim za $5*00. PUite takoj po i cenik, ki za takoj po6Ijam z&stonnj. JAOOB WA_ttClO, 8702 Bonna Ave.. Cleveland. Ohio. \ Pozor rojaki! -o- Isti dan je bila na Dunaju še druga senzacionalna premiera: — Rtidolfovo prvo javno predavanje. Predavanje je bilo v nedeljo popoldne v veliki godbeni dvorani. Ljudi se je bilo toliko natrlo, d je bila velika dvorana skoraj nekoliko premajhna. Prednje vrste so bili zasedli Rudolfovi znanci, sorodniki in prijatelji. Rudolf je stal pred prvo vrsto in se pogovarjal s svojo materjo ter z grofom Kolnosom. Kar je imel govoriti, ni veljalo samo navzočim, pač pa vsej javnosti. vsemu svetu. Ko so bili vsi proRtori zasedeni, in ko je napočila določena ura. je bilo treba začeti. Rudolf je stopil na podi j — Govorjenje se je izpremenilo v šepetanje, ki je pa slednjič tudi čisto pojenjalo. — Boj im se — je zašepetala Marta Kolnosu, ki je sedel poleg nje. — Toda Marta se ni sama bala. V zadnji klopi je sedela Kajetana Ranegg. — Srce ji je silno močno utripalo. Ičega križa. — UroD avstnjsaegi Bila je sama. — Pobe^nda je z doma, ne da bi komu povedala, [letalca. - Avstrijski vojaki sprav k«m je namenjena. Ijajo žoln« na reko San. — Odde- Rudolf Dotzky se pa ni tresel, \ lek konjenice t GolicijL — Voja- To ni bilo prvič, da je imel govriti pred zbrano množino. |Ska maša na proetem. — Tabor Malo se je odkaaljal in začel s svojim lepim glasom: »avstrijskih čet ▼ Srbiji. Nezadovol jneži! — Najprej se obračam na vas, nezaovoljneži, ki' Naroftila na fcrdhmo a d devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do levete ure evečer. NAZNANILO. Izšla je brošura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Isdal in založil jo je Viktor J. Kubelka. Čisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetnikom v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja 50^. Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdečemu križu, ki bo denarje razdelil med avstrijske vojaške ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik m poveljnik našega tretjega armadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizve dovalni balon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi za stavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rde čega križa. — Oddelek avstrijskih konjenikov. — Most, katerega bo zgradili avstrijski pionirji. — Av atrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski "ustniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avto mobil na progi. — Vnuk Andreja Hofferja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbiji. — Zavzet j strelni jarek v GorliealL — Avstrijski vojak pelje svojega ranje^ nega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili rajo pred generalom Maekente nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjenec in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko. Uredništvo. Jaz sem edini hrvaSko govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburghu, Pa. DR. LORENZ. €44 Penn Av. n. nadst. na nliee. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL I NAZNANILO IN FKIPOBO- člLO. _ Cenjenim rojakom v Cievelaa-! do, Ohio in okolici naznanjamo, j da jih bo obiskal nal potovalni NAZNANILO IN PRIPOROČILO.!sastopnik Cenjenim rojakom v državi i ® Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem l* popravljam po najnižjih cenah, s delo trpežno ln zanesljivo. V popravo nanesljlvo vsakdo poSlJe, ker sem te nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo safcteva brez na daljnih vprašanj. _ JOHN WEN ZEL. IS17 Rut KZnS 8L Cleveland. OMa Denarne pošiljatve za ujet nlke v Rusiji in Italiji. Hr.minm i kateri je pooblaičen pobirati na ročnino na naš list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne pota-Lahko se pošlje denar sorodni- dil* ysled česar ga rojakom na> kom, prijateljem ln snaneem, kateri a« nahajajo v ujetništvu i Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka dar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnice ali pismo in ie nam tako omogoča pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetnika, pošljite ga takoj, ko •prejmete njegov naslov, ker akc M odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli ved na istem mestu in mu ne mogli uročiti de narja. TVRDKA FRANK 8AKSER, topleje priporočamo. Upravniitvo "Glas Naroda' IŠČE SE GOZDARJX Za delati drva; $1.35 od klaftr« za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, š velar je itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto. Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga: SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupanif-a. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Kosijo, pet ti spe jih je na razpolago ameriškim Sloven-eem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 <»t. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio. S!! ,>- r 'V r ■ n. '-.v* .JJI *■ \ 'C- \T-. *M ^/ Sv yy J\ VK v v* ' \. fr ■' p 11 - -v' ■ ■ v.- \\ < ^W/^mi < V/'j A;':- .-''V.-' -vji y ■s, m; « ti \ rX" * ^ v. ----, .s,' - « f/ : W \ • i %Ht f^W 4 7-i 1 t \ ■ ' /' ' \ V* \>Y L STEPHENSON CO., Trustees, ttCortlandt 8t^ New York. N. Y I (U—7 v d) Wells. Mich. Ka] pravijo pisatelji, nčenjskl 1a državniki e knjlfl Berta H. Bottner. "Doli z oroqem.^ lev NlkslaJevU Tolstoj Je pisal: Knjigo kd ■ vellkte vm% kom prebral ln v njej nafiel veliko koristnega. Te knjtzm esle vpliva na (Soveka In obsega neb roj lepih misli. Friderik pL Bodeostedt: Odkar je umrla sisrtsme Bfieel ■! bilo na mtu tako slavne pisateljice kot Je Snttnexjeva. PrmL dr. A Dodat: 'Doli i oroijem' Je pravo ogledalo esrteaH-ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo človeštvo boljfii časL Kratkomalo: selo dobra knjigo Dr. Lad. Jakobovald: To knjigo bi človek najrajše poUaML ▼ dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo bral. Štajerski pisatelj Peter Ksenggir plie: Sedaj mm v ihe gosdn pri Grieglach in sem bral kn^go ■ naslovom "Doll s oral-Jem I" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Bvljenjv. Ko sem jo prebral sem ssielel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jedke, da bi Jo imela vseka knjigarna, da bi Jo tudi v šolah ne smelo manjkati. Na svetv so dru&e, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ss ne moglo ustanoviti družbo, Ki bi rasBrjala to knjigo! Hcarik Hart: — To Je najbolj očarljlra knjiga, kar —m JU kdaj bral__ C. Mfiisni Hefer: — To Je najboljše knjigi, kar eo Jlk spisali IJodJe, ki ee borijo aa avetovni mir. Haas Lead (na ebodn, katerega Je Imel leta 1M0 v Berlina) 9 Me bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bon po> sndlL Naj bi tudi ta knjiga naAa svoje apostolJe, ki bi BI tajo krlimvet ln oflll vse narode. ^ n v poalsnski sbornld: Saj Je bila med kratkim v pile"/«?Iiujlgl sideene na pretreeljlv nafin vojna. Knjige ni napisal noben voja-strokovnjak, noben dzlavnik, pač pa prlprooto ieaska Berta 0L Wnl>nsijsia. Prosim Vaa. ^oavettto par ar tmmm dela. •» « ■• it Blkde VM agfOilM gfti^^ii be preM to kaj^ Slovenic Publishing Co., BOorUmdftBtml^ .Haw York Oifcy, M. T. Kadar je kako drnštvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, godbene Inštrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, du tudi nas za cene vprašate. UpraSanje Ves stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Bok 328. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Veliko«! Je 2i pn IS palci-L_JD Cena 15 centc t. fjc a Zadej je natančen popis koliko obsega kaka države koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi Stensko mape cele Evrope $1.50. _ Veliko stensko mapo, na eni strani^{2jedf-nje ne države in na dragi pa celi sret, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Al vstro-OgrskeXttalijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas uifttajočik se evropskih držav in 311« n gkih posestev rseb velesil Jbsega 11 resnih zemljevidov Cena 10 25 centov Naročila ic denar poiljite na i Slovenic Pohlishra? Company 82 COBTUUVDT BTREKT, wbw YOU, h. t. iiiwiiii'iiiiiiiiiiyffiiimnnmmi