PoStnltta plačana v getovini.
SÄtEffi m ß w w^pot ^
Miaja vsak petek zjutraj ia star poätnino vred celo leto 15Din, za Ma7*5#Din, raft leta 3-75 Din.
fusnua» Ste« m W i
oLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7,1. nadstropje. Telefon štev. 7. ••••••
liberati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50p. Pri večkratni objavi primeren popust.
f ombrìi ittvQki «Bp
Z.
„Ema“ in Jela“ rala.
Jugoslavija je dežela vseh neverjetnosti. Ne samo, da smo razcepljeni na foogvekoliko strank m strančic, celo med vojaštvo, kjer dosedaj ni smelo biti govora o strankarstvu — se je isto zaneslo ter obrodilo dvoje sadov: »belo roko“ in »črno roko“. Slednji naziv nam ni tuj iz roparskih amerlkanskih pripovedk, pač pa nam je »bela rpka" čudna in nova prikazen. Oglejmo si te državne strahove bolj blizu.
Imeli smo vladno krizo. Komaj je bila „rešena“ in, imenovana „nova“ vlada, Že je moral vojni minister Žečevič odstopiti. Gospod Pašič se je nato napotil k kralju in se vrnil zelo slabe volje in kmalu nato se je po vsaki vasi govorilo 0 belih in črnih rokah . .,
Poglejmo si zgodovino teh „rok“! „Črna roka“ ima junaško zgodovino, ako-ravno je precej pristnohajduškega obeležja v tej stranki. Ko so padli zadnji Obrenoviči je bila takratna Srbija v velikih stiskah in nevoljah. Pretili so vnanji in notranji boji. Začelo se je intenzivno narodno-obrambno delo. Naročilo se je moderno francosko orožje, snovale organizacije. Slovita je bila „Narodna Obrana“ kot javna organizacija ter „črna roka" kot tajna organizacija.
Idealisti, katerim se je zdelo organi-zatorično delo in diplomatska politika prepočasna in nerodna, so segli po tajni organizaciji, v kateri so se združili pod geslom „Ujedinjenje ali smrt“. Vidni znak jim je bila črna roka ali pa, kakor sem to videl ponekod, tudi mrtvaška'glava. — To gibanje se je začelo najprej med oficirji in je potem prešlo v civilne kroge, med uradništvo. Glavna dolžnost vsakega • člana je bila, obveščati vodstvo organizacije (katerega pa niso člani niti poznali, niti smeli poznati) o vsakem važnejšem aktu. Takrat so bili na vladi radikalci, ki so občutili vso silno moč tajne organizacije, niso pa imeli dovolj moči, da nastopijo proti njej. Razumljivo je, da so tako organizacijo podpirale vse opozicio-nelne (vladi nasprotne) stranke kakor demokrati, takrat srbski samostalci in drugi. Radikalci so pa bili dobri politiki, pa so samo čakali, dokler ne pride ugoden čas, da planejo. Prezgodaj začeti bi pomenilo za njih — poraz, kakoršnega še ni zabeležila zgodovina. — — Kolo časa se je zasukalo in svetovna vojna je postala „črnorokcem“ deloma usodepolna. Po junaškem in napornem umiku preko Albanije se je posrečilo radikalni vladi, da je z najrazličnejšimi sredstvi udušiia (navidezno) vse signirane „črnorokce“. Prejeli so jih za veleizdajo. Med obsojenci je bilo zelo mnogo dobrih in naravnost izvrstnih oficirjev, za katere se je celo angleška in ruska vlada potegnila; seveda brez uspeha. Glavnega vodjo polkovnika Dimitrijevića so ustrelili skupaj z več tovariši, mnogo pa so jih zaprli v dosmrtno ječo. To pa nikakor ni bil konec „črne roke“. Njeno nalogo so prevzeli spredaj imenovani srbski samostalci ali demokratje. Z njeno pomočjo rovarijo tajno proti radikalcem, ki pa imajo svojo „belp roko“. —
Bornja Badgnna, dne 13. januarja 13ZZ.
K tej „beli roki“ pripadajo tisti gospodje, M so po posebni ,,milosti“ radikalne stranke ali pa po njeni zaslugi splezali na višje službeno mesto. Iz hvaležnosti morajo seveda biti pri „beli" roki“.
Če pa hočemo biti odkritosrčni, si moramo reči, da škoduje državi in njenemu jedinstvu „črna roka“ ravno tako kakor „bela roka“ ; kajti obe streme za tem, da vlada v državi — general. Armada pa mora biti vzvišena nad vsem; biti mora braniteljica države in njenih mej. Ona je le nekako izvršno orodje ljudske volje, ne pa komandant nad ljudsko svobodo.
O „beli“ in „črni“ roki bi se dalo še pisati, pa je bolje, da se ne piše, ker imamo že dovolj umazanega perila drugod in ga ne iščisno v krogih, kjer iz dolgočasja ustvarjajo politiko. — Za danes zadostuj le toliko v pojasnilo, ker se je o tej novi prikazni zadnji čas veliko pisalo.
Neizprosna smrt ne izbira in ne Vprašuje nikogar. . Vsak čas nam naznani časopisje smrt kakega zaslužnega moža. Nas obmejne Slovence je zelo potrlo,- ko smo izvedeli, da je na praznik sv. Treh kraljev ob y210 uri predpoldne g. Franc Plšek, oar°dni poslanec, bivši dolgoletni župan — unirl na svojem domu v Orehovi vasi pri Mariboru. Dočakal je starost 66 let. Izvršujoč svoje dolžnosti kot nar. poslanec se je močno prehladil in kmalu podlegel zavratni bolezni.
Pokojni Franc Pišek je bil rojen 3. dec. 1856 v Hotinji vesi. Obiskoval je samo ljudsko šolo, v vendar si je z izredno marljivostjo pridobil bogato politično in gospodarsko znanje. Domači občini je županova! 24 let neprenehoma in je pri političnem ter narodnoobrambnem delu mariborske okolice igral vlogo vnetega borilca za svobodo slovenstva.
Pod Avstrijo je bil drž. poslanec od leta 1907 do preobrata in je bil vedno mož na svojem mestu, delaven, skrben, požrtvovalen in nesebičen.
Umrl je — mož. Za njim plaka poleg potrte družine sleherna slovenska hiša, ki je kdaj čula njeguvo ime. Ni ga več med narodnimi delavci. Odšel je k Bogu Pravice po svoje plačilo.
Njegov veličastni pogreb je bil glasna priča, kako priljubljen je bil pokojnik.
Bodi mu lahka domača slovenska zemljica, kateri je posvetil vso svojo- ljubežen!
Važno za invalide.
Važno opozorilo za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam.
Po čl. 21 zakona o invalidih z dne 15. decembra 1921 se ustavi s 1. januarjem 1922 izplačevanje dodatkov k pokojninam: 1. za invalide, ki jim je bilo povodom .zadnjega pregi da priznano manj kakor so 50% invalidnost in sicer za njihove osebe in za otroke; 2. za vse invalide dodatek za dva otroka, tako, da jim ostane le za tretjega in nadaljne otroke izpcd dopolnjenega 16. leta ; 3. za vse vdove brez otrok, ki so mlajše kakor 45 let in sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolekovanim izpričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik; 4. za vse invalide brez ozira na odstotke in število otrok ter za vse vdove brez ozira na število otrok, ako plačujejo več kakor 36 dinarjev neposrednega davka (po odmeri davkov za financijsko leto 1920/21).
Ker bo treba na temelju tega zakona nanovo pregledati in popraviti vsa nakazila invalidom, vdovam in sirotam, ki so še bila pripravljena za izplačila dne 1. januarja 1922, ne
IB. lita.
bodo mogli poštni ur.fdi dostaviti zneskov, kakor običajno v prvih dneh januarja. Vse prizadete stranke naj upoštevajo, da je s to spremembo združeno ogromno delo, ki bo izplačevanje zavleklo za nekaj časa. Vsakdo naj o tem obvesti svoje znance inva-i lide in vdove in jim priporoča, naj opuste vsako pismeno in osebno pritožbo v Ljubljani. Uradi bodo skrbeli za to, da se bodo pokojninski prejemki v smislu goraj označenega zakona kar najhitreje nakazali.
• -I!'JI1 I!	»lit!" JIJIJ
Koncert Bralnega društva.
Gornjeradgonsko Kmetijsko bralno cjruštvo priredi v četrtek, dne 19. januarja v dvorani Posojilnice svoj prvi pevski in tamburaški koncert, na katerega vabi tem potom vse prijatelje ljudske prosvete. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Točilo se bo pristno domače vino in dajala hladna jedila, kava in čaj. Začetek točno ob 7. (19.) uri zvečer. Konec ob polnoči (24 uri).
Program koncerta je sledeči:
1.	Slovan (mešan zbor, Hrabroslav Volarič.)
2.	Savski valovi (tamburaški zbor.)
3.	a) Ave Maria (mešan zbor A. Schwaba.)
b) Po jezeru (narodna, mešan zbor,
St. Premeri.)
4.	Krasen pogled (ženski dvospev s sprem-
ljevalen tamb. zbora.)
5.	a) Ptici (ženski zbor, V. Vodopivec.)
b)	Misli moje (ženski zbor Klaič V.)
c)	Slovenske mladenke (ženski zbor.)
Odmor 1/2 ure.
6.	a) Pojdem v rute (moški zbor, kor.
narodna. O. Dev.)
b)	Gor čez izaro (moški zbor, kor.
narodna. O. Dev.)
c)	Žabja svatba (moški zbor, Vinko
Vodopivec.
7.	Valce elegante (tamb. zbor.)
8.	a) Planinarica(meš. zbor. Fr. Ferjančič.)
b) Planinska roža (meš. zbor B. Ipavic.)
9.	a) Oj Hrvati (tamb. zbor.)
b) Moj pozdrav (valček, tamb. zbor.)
10.	Lahko noč (moški zbor, Haidrich.)
11.	Koračnica Zvonimir (tamb. zbor.)
Odmor.
Zatem prosta zabava s petjem in tambü-ranjem. — Konec ob polnoči. Opozarjamo gornjeradgonske in okoliške Slovence in sploh vse prijatelje prave ljudske prosvete na to prireditev ter vabimo k obilnemu obisku. Vstopnice po 5 dinarjev se dobe v predprodaji v knjigarni „Panonija“ in je število istih omejeno. Kdor se za koncert zanima, naj si kupi vstopnico takoj, da ne bo pozneje neprijetne zamere!
Za spanni preporod naroda!
Da je ta preporod potreben, kdo bi hotel in mogel tajiti? Kdo bi hotel zagovarjati surovost in podivljanost ljudstva po vojni? Kdo, ki je sam resnično izobražen, bi ne želel, da bi naše ljudstvo plemenitejše mislilo, govorilo in živelo? Pa bodi kdo stranke katerekoli! Naj smo si sicer še tako različnega mišljenja in stremljenja, v tej eni točki se lahko zedinimo vsi! Okoli tega ideala — naš narod nravno dvigniti in ga oplemeniti — se moremo in moramo združiti vsi pošteno misleči, sicer ne bo uspeha, marveč se bomo pogrezali le še v večjo surovost in nemoralnost. — Zato se je v teku tega leta sestavil odbor za nravni preporod naroda, obstoječ iz pripadnikov raznih strank. Sklep posvetovanja tega odbora je, da se začne z novim letom izdajati nov list „Preporod“, čigar svrha je nravna povzdiga naroda. Drzno je, v tem času začenjati z novim listom. A izkazalo se je, da je gibanje brez glasila nemogoče. Cena listu bo kar mogoče nizka, da se čim najbolj razširi in ideja nravnega preroda prešine vse naše ljudstvo. List bo nepolitičen in nestrankarski. Vse šole, društva, zavodi in druge korporacije kakor tudi vsi posamezniki, poštenjaki in plemenitniki, ki želijo nravnega zboljšanja naroda, naj podpirajo to velekulturno in narodno akcijo s tem, da si naroče njeno, glasilo. V nedeljo 22. januarja pa bo v isti namen
v veliki dvorarij Uniona v Ljubljani velik shod, celodnevno zborovanje. Vsa poštena slovenska javnost se opozarja in vabi, naj posveti temu velikemu stremljenju potrebno pozornost s tem, da se tega zborovanja udeleži. Po tem velikem shodu naj pa bi bili po posameznih krajih manjši shodi z isto svrho. Na ta način bo mogoče misel nravnega preporoda zanesti med ljudstvo, da zavlada zavest: če hočemo, da pridejo boljši časi, morajo biti najprej — boljši ljudje.
Tedenske novice
Poročil se je 28. decembra g. Dominik Zajiček, godbenik dravske divizije, z gdč. Jožico Ašič, trgovko v Ljubljani. Poročal je nevestin brat g. Maks Ašič, kaplan v Gornji Radgoni.
Namesto pokojnega g. Fr. Pišeka pride v državni zbor kot nar. poslanec urednik Franjo Žebot iz Maribora.
Fr. S. Finžgar, pisatelj romana „Pod svobodnim solncem“ „Dekla Ančka“ I. dr. ter narodnih iger „Divji lovec“ „Naša kri“ „Veriga“ „Razvalina življenja“ itd. je odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. Zaslužnemu pisatelju naše čestitke!
Učiteljska imenovanja. Višji šolski svet je imenoval v ptujskem, gornjeradgonskem in lenarškem šolskem okraju sledeče učne moči za stalne učitelje in učiteljice: Josipino Čulek, Marijo Drobnič in Albino Kovač na Bregu pri Ptuju; Štefanijo Fink na Polenšaku; Emilijo Rudolf na Hajdini; Ano Fürst pri Sv. Duhu; Franca Jaušovec pri Sv. Jurju ob Ščavnici; Ano Koprivc na Ščavnici; Janka Žel pri Sv. Ani v Slov. goricah.
„Slovenec“ prehaja s tekočim letnikom v petdeseto leto svojega uspehov in izkušenj polnega obstoja. Za seboj ima pol stoletja naj-trpkejše slovenske zgodovine, zgodovine boja, deia, padanjagin vstajenja. Po! stoletja je bil svetilnik slovenskemu ljudstvu. Svojemu osivelemu, a vendar* še vedno mlademu in čilemu tovarišu in sobojevniku za resnico in pravico iskreno čestitamo in želimo plodonosnega razvoja v bodočnosti.
Pišejo nam, da so nekateri članki „Murske Straže“ prepametno in preučeno pisani. Ni čuda, ko se naše dobro in pošteno ljudstvo zastruplja žalibog potem tudi — slovenskega časopisja s psovkami, ki večkrat niso na mestu. Mnenja smo, da treba našemu človeku povedati večkrat kako lepo besedo. Naš boj velja tudi surovosti in culukafrski kulturi. Mi smo pa visoko nad temi izrastki, ki klijejo iz temnih mlak surovega časopisja.
Glavna carinarnica stavlja interesentima na znanje, da je za carinjenje po minimalnoj tarifi potrebno uverenje o poreklu robe (Ursprungszertifikat) overen od trg. zbornice. Ako toga nema, onda zadostuje originalni tovorni list ili originalna faktura overene od trgovske zbornice ili pa od izvozne carinarnice austrijske (Radkersburg) sa potrdilom i pečatom da je na fakturi navedena roba austrijskoga po-
R. B.
Politika, politika....
(Satira.)
Sedel sem v krčmi in pil že drugi četrt. Sicer ni to prav nič čudnega za onega, ki me pozna vsega in — celega. Pa nisem bil sam. Razume se, da je bila nedelja, ali menda praznik cerkveni ali državni — se ne spominjam. Tako nekako je bilo.
Jeziki so se razvili. He, to vam je veselje in vžitek poslušati politiko: Rešuje se najspor-nejše vprašanje čisto enostavno in kritika pada na kritiko. Uboga vladal Koliko ti naprtijo; vem, da mnogo po nedolžnem. Po vseh ošta rijah govore in tožijo, „kako jim gre“: Nekateri kričijo, zalivajoč si korajžo, drugi zopet šepetajo in mežikajo, tretji lažejo nesramno kakor se vzame; vsi pa imajo svetla lica in siti so, bogme do dobra siti.--------
Prisedel sem staremu godrnjavcu in se pomešal v politično debato:
—	Očka, lepo je v Jugoslaviji, kaj? —
—	Eh, kaj lepo. Vrag vedi. Vse gre narobe in nič ne vemo, kaj bo z našim denarjem. —
Kaj-pa vam ne ugaja, očka? —
—	Kaj ne ugaja ! ? Kako neumno vprašate ! Se vidi, da ne poznate sveta. Pri vladi sedijo ministri Turki in mesarji in popi in menjajo svoja mesta, kakor jim boljše kaže. Naj mi le pride eden ali drugi v pest, tako ga nabijem,
rekla. — Bez. takvog dokumenta plača se carine po maksimalnoj tarifi a to je katkad više nego duplo.
Jugoslovanska .armada. Iz proračunskega načrta za leto 1922 je razvidno, da šteje naša vojska 6399 aktivnih oficirjev, za katerih plače je potrebno 23,976.077 din. Za vojaške uradnike pa je potrebno 1,224.079 din. Število orožništva znaša okoli 20.000.
Razpust fašistovskih tolp v Italiji. Italijanska vlada je pristala na pritisk socialistov in krsč. socialcev na to, da se razorože vse faši-stovske tolpe v Italiji.
Dopisi.
Gornja Radgona. Ker je število vstopnic za koncert omejeno, se opozarja občinstvo, da si iste pravočasno oskrbi. Dobijo se v predprodaji v papirni trgovini Panonija. — Pripr. odbor.
Gornja Radgona. Na sedmini pokojnega g. Jankota Pelcla se je nabralo za mariborske bogoslovce 120 K in za marifa. dijaško kuhinjo večji znesek.
Gornja Radgona. Cenjene čitatelje opozarjamo na članek: Koncert Bralnega društva. Isti se vrši v četrtek dne 19. januarja. Podrobno je razvidno iz vabil in programov.
Gornja Radgona. (Poročilo o prireditvi.) Dne 8. t. m. je priredilo tukajšnje Kmetijsko bralno društvo oz. njegov odsek „Orel“ znano igro F. Finžgarja „Verigo“. Vsi igralci so igrali v okvirju svojih zmožnosti in pokazali napredek in močno voljo, tako, da nam igralske moči našega ljudskega odra vzbujajo najlepše nade. Predvsem se morajo pohvalno omeniti vsi imejitelji kmetskih vlog, dedek Primož, ženske vloge, oba otroka i. t. d. Igralo se je na novourejenem odru, ki pa je ža take prireditve mnogo premajhen. Predstavo je posetilo lepo število občinstva, ki pa še ni docela vzgojeno, da bi z resnostjo sledilo igri in onim dejanjem, kjer smeh ni na mestu. Igra je dobro vplivala in je vzgojnega pomena za naše ljudstvo. Želimo še več takih prireditev; aj zdrava zabava je koristnejša kakor zapravljanje po zadohlih in zakajenih gostilnah. — Vrlim igralcem, ki se niso vstrašili nobenih žrtev, da so omogočili lepo predstavo bodi na tem mestu izrečeno priznanje in zahvala. Le krepko naprej ! Na pravi poti ste in nič vas naj ne plaši, ako vas ne upoštevajo. Dajte nam skoraj nekaj sličnega; morda nekaj smešnega, da bodo prišli tudi oni, ki se radi vedno smejijo, — na svoj račun.
da ne bo razločeval svoje pleše od solnca. In vse tiste premlatim, ki kaj lažnjivega o vladi napišejo. Po dva krajcarja so bile žemlje, po dvanajst četrt najboljšega in zdaj —? Kdo je
kriv —?
—	Vlada. Seveda po vašem, očka. Pa temu je kriva vojna, na katero sta avstrijski in nemški cesar nahujskala vse ljudi. —
Seveda vlada. Kdo pa drugi? Kolikrat moram sedaj jesti — fižol pa zelje in zelje in fižol, pa kašo in repo in take stvari žvekati — vse zaradi te vlade, ki nas samo izžema in guli. In ti prokleti davki--------.
—	Davki morajo biti. So povsod, prav zares povsod; samo Radič bo brez njih izhajal. Kje pa naj vzame država denar za svoje potrebe, za uradništvo, za kanone, puške, oficirje in — šole?
—	Je vse res; ampak ta prokleta vlada je vsega kriva! Kmet mora poceni oddajati živino, zrnje, krompir, zelje in drago plačevati obleko in vsako leto dajati večje davke. —
—	Potolažite se, očka; nam vsem se godi
enako. Nam pravzaprav še slabše. Mi smo si na slabšem, kakor vaši delavci, pa le ne godrnjamo čez vlado in ne preklinjamo, pa vendar le živimo tako-le za silo in si privoščimo tu-patam kak četrt, posebno če nas kak kmetič povabi v svojo klet.--------
—	Saj nič ne rečem. Ampak človeka le jezi, ko bere take stvari in včasih me moja stara razjezi, pa še povrh ta Jugoslavija, katero sem si čisto drugače mislil. Moja stara ve,
G. Fran Korošec nam je poslal zadnjo številko „Murske Straže“, kjer se bere o culukaferski kulturi in hotentotski morali
—	nazaj, menda v nadi, da svet ne izve „ za njegovo čednost. Njemu v pomirjenje in v utrditev prepričanja, da je res streljal vrabce, bodi povedano, da se pošteno ljudstvo zaveda, koga ima v njegovi osebi,
—	zato smo radi omenjenega članka dobili 12 novih naročnikov. Hvala za reklamo, ki pa koristi bolj nam, kakor vaši trgovini!
Negova. (Poboj pri cerkvi v Negovi.) Začetkom septembra pr. 1. se je vršil pri cerkvi v Negovi poboj, ki bi bil lahko spravil več ljudi ob življenje. Razboriti Matej Domahjko si je od svojega bratranca izposodil revolver, misleč, da mu pride še prav. Blizu cerkve se nahaja gostilna Golob, kjer je bilo po cerkvenem opravilu živahno vrvenje. Med fanti je prišlo do prepira, katerega se je udeležil tudi Domanjko. Napravil je konec s tem, da je vrgel kozarec ob tla in ne da bi ga bil plačal, odšel. Ko je šel natakar za njim ter zahteval, da plača zdrobljeni kozarec, je Domanjko proti njemu sprožil strel. Nato so ga fantje obkolili; ker jim je obljubil, da bo dal mir, so ga spustili. Komaj pa se je čutil prostega, je pričel streljati kar noter med ljudi, ki so stali ob cèrkvi. K sreči ni nobeden strel zadel. To streljanje je slišal orožniški narednik Pintar, ki je bil oborožen samo z bajonetom. Ko je šel proti Domanjku s poveljem, naj ne strelja, je Domanjko sprožil strel naravnost proti orožniku ter ga osmodil po obrazu. Domanjko je nazaj se pomikaje streljal dalje, dokler se ni zvrnil v neko jamo. Se od tam je oddal strele na zasledovalce, pred katerimi je zbežal v gozd. Domanjko se zagovarja, kakor je to že v navadi, s popolno pijanostjo. Ker je bil tako srečen, da je prišel pod obtožbo pred izredno milostni Silvestrov senat pod predsestvom nadsvetnika Stergarja, je dobil samo 4 mesece težke ječe.
Radinci. Dne 5. t. m. smo pokopali na Petanjskem pokopališču pripr. finanč. kontr. Josipa Lah. Imenovani je izginil na čuden način v noči od 1. na 2. decembra prošlega leta. Ker ni bil obduciran, se vzrok njegove smrti ni natančno dognal. Prominuli je bil star 25. let, blagega značaja, zvest državljan, vljuden in zelo točen v službi. Kako je bil v obče spoštovan in priljubljen je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo okoli 50 njegovih tovarišev; jim na čelu upravnik finančne kontrole v G. Radgoni gosp. komisar
I.	reda Menhart in njegov oddelkovodja v Radencih g. Friderik Stieglitz, kakor tudi bližnje ljudstvo iz okolice. Za vence, kateri so mu bili darovani, gre v prvi vrsti hvala gdč. Pavličevim iz Melov, kojih dar in delo še danes krasi njegov grob.
—	Dragi Joško Tebi pa kličemo, počivaj v miru in naj Ti bode naša jugoslovanska zemljica v Prekmurju lahka. Tvoji tovariši.
koliko piskrov sem pobil na račun vlade. Uh —, ta Judoslavija! — Prav je imel naš „dezenter“ (— on misli dezertér = vojni ubežnik) Anže, ko je rekel kaj pomeni tisti SHS. Pa se ne sme vse povedati. In potem ti škrici, kako letajo po cesti, pa se ti ne ognejo capini in če zadene ob tebe in in butne v glavo, pa ti zapoje: pardon--------------. Kaj pardon? Kaj te
novotarije? Kje so naši žandari in policaji? Zakaj jih plačujemo?! — In potem, če grem na semenj pa hočem oddati kravo, junca, pa nič ne opravim. Vse zastonj bi mogel dati. Rajše doma zakoljem in meso prodam po mesarski ceni. Pa grem po sol k kramarju: nima je. Čez pol ure pribeži za menoj komij, pa reče urno: očka, dosti soli imamo, pa samo po deset. Pa bi se človek ne jezil na vlado? In vlaka nimamo in tobaka ne dobim, kadar ga zaželim. Drugi ga pa dobijo, ker — mažejo. Mene ne pustijo čez most, druge pa z veseljem. Na carini imajo piko na mene, ne vem zakaj in na davkariji me jezno gledajo in tiste ženske po kanclijah, pa tisti vojaki na meji — in bi se človek ne jezil na vlado; pa povejte, vi mladi gospod!
— Očka, nič se ne jezite. Bi škodilo vašemu zdravju Saj ni tako hudo. — He, Micika, še po en četri, za oba, naj se pes obesi!
Pa sva govorila še dolgo, dolgo. Toda najin razgovor je tako velike važnosti, da sem uvidel za nujno potrebo — zaviti ga v plašč stroge molčečnosti. V diplomaciji je neizprosna tajnost odločujoči faktor.
Radine!. Pozor na narodno mejo! Kakor $e čuje, pride g. ravnatelj Janžek, ki je znan kot zaveden Slovenec iz Radinec k zdravelišču v Rogaško Slatino. Kdo pride na njegovo mesto, se še ne ve, ali bati se je, da ne pride kak narodno nezaveden gospod ali pa celo naš narodni'nasprotnik. — Ako ne ostane g. Janžek v Radincih obstoji možnost, da prevzame njegovo mesto sedanji medecinec W. Höhn, ki se poroči s hčerko posestnika zdravilišča. Brez ozira na to, kdo je ta Werner Höhn (ako ni identičen z onim, ki je na koroški fronti se vojskoval proti nam?!) se ne sme prepustiti, da bi človek, ki napravi komaj zdravniški izpit dobit tako važno mesto in to v Radincih. Kje je bodočnost velikega zdravilišča? Pozivamo merodajne faktorje, naj imajo pazno oko, dokler je čas in naj ne prepuščajo, da bi se naši narodni in plemenski nasprotniki vzlasti tu na meji torej na slovenski zemlji šopirili in repenčili. Tako velevažno podjetje, kakor je naše zdravilišče mora priti v vodstvo spretnih rok zavednega narodnjaka.
Ljutomer. Dramatski odsek nam je dal sa Silvestrovo Braudon-Thomasovo burko „Charley e va teta.“ Poznalo se je, da so igralci hiteli z učenjem vlog in * to je bilo v škodo igre. Charleyeva teta je burka, ki zahteva predvsem, da se zna uloga dobro na pamet, potem je šele mogoče igro študirati. Vsakemu gledalcu je težko, če vidi na odru igralca, ki se obupno obrača v nižave šepatalca, njegovi soigralci pa pa v zadregi hodijo po odru sem in tja in mu diskretno šepečejo njegove besede. V podrobnejšo kritiko se ne bodem spuščal, ker je brez-pomebna V tem slučaju. Edino naj omenim glavno ulogo tete (g. Stopar). Igral je izmed vseh najbolje; vzbujal je mnogo smeha in vsak mu je bil hvaležen da se je vsaj on toliko potrudil. Celo ženske uloge, katere so sicer vedno .dobre, so to pot popolnoma odrekle. Upamo da se prihodnič ne ponovi kaj takšnega, ker stem je napravljen korak nazaj. Z igro pa ne poprej na oder pred gledalce, dokler si režiser ni svest dobrega nastopa. Opazovalec. — K tem poročilu smo dobili od drugega poročevalca sledeče: Cenjeno uredništvo! Blagovolite priobčiti v prihodnji številki Vašega lista! naslednje vrstice: „Tukajšnji dramatični odsek je vprizoril na Silvestrovo in dne 6. t. m. „Char-lejevo teto“ glumo v 3 dej. Igra se je igrala izvrstno — zlasti razdelitev ulog je bila to pot dobro posrečena. Čestitamo vsem našim diletantom in diletantinjam, osobito pa neumor-
Ne rečem, da dedek ni imel prav. Po tistem videnju- sva se še večkrat sestala. Vender njegovo prepričanje je neomajno in jezen je, prav pošteno jezen, ker hude reči, ki morijo njegovo pošteno srce niso malenkosti; bogme, da niso.
Rad mu verjamem in večkrat si zmislim nanj, ker sem mu hvaležen, od srca hvaležen za eno dragoceno pridobitev: Čemu bi se Človek jezil? Meni se zdi cel svet, ako ga pravilno uživam, tako neizmerno lep iri krasno urejen in včasih sem tako Židane volje, da bi rajše napisal dolgo, dolgo pesem o skritih vrtovih, ki spijo v očeh te ali one lepe ženske. V takih trenutkih sem srečen; celo srečnejši kot takrat ko moram v pozni nočni uri, pisati kak političen članek. Ko vidim take oči in za hip pozabim cel svet in vse vlade in ministre in naredbe in carinike in policaje in žandarje in ekse-kutorje, pa si mislim: Ko bi imel svoj domek, svoje gnezdece, v gnezdecu par globokih, skrivnostno lepih oči in nič ne bi rekel, če bi v gnezdecu čivkal kak nebogljeni ptiček ali ptičica.... In takrat bi se rad jezil — po svoje seveda. Do tiste dobe — pa adijo moj stari znanec in svetu neznani politik.
Hvala ti za spoznanje, ki mi je prišlo ne-hoté po tebi.
nemu režiserju, ki je zopet prevzel to naporno odgovorno mesto. Le vrlo naprej! Živeli!!“ Kaj je torej res?
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naše mladinske organizacije se živahno gibljejo tudi v novem letu. Dekliška zveza je ob veliki udeležbi deklet imela svoj poučni shod na novega leta dan. Nastopili sta 2 deklamovalki (Zimski dan, Voščilo za novo leto) in 3 govornice. Prva je razložila, pod .kakšnimi pogoji bo za dekleta novo leto veselo in srečno. Druga je pojasnila, kako se shranjuje meso in tretja je razvila zvezi prelep delovni načrt za novo leto. Tudi mladeniška zveza zboruje, mesečno. Posebno delavni so naši Orli. V nedeljo 15. jan. priredijo predstavo svetopisemskih iger: Izgubljeni sin in Egiptovski Jožef. Igri napravita globok utis in to tembolj, ker nastopijo igralci v starodavnih judovskih oblekah. Domaqini in sosedje, ta dan na svidenje v naj večjem številu: boste imeli krasen užitek.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnji
dvadnevni poučni tečaj je krasno uspel. Dvorana posojilnična je bila oba dneva napolnjena do zadnjega kotička. Vse župnije lenarškega okraja so bile častno zastopane. Nastopilo - je 9 govornikov, ki 'so z izbornimi govori pogodili struno poslušalcev. Prvi dan je posebno globok utis napravil profesor dr. Capuder, ki je vsestranski pojasnil, kako žalibog tudi pri nas vsled kapitalističnih razmer propada družinsko življenje in kako otmemo družino propada. Drugi dan je marsikoga do solz ganil krasni govor poslanca Roškarja, ki nam je razložil žalostne posledice današnje liberalno-samostojne vlade in nam pokazal, kako - strmoglavimo to državo uničujočo družbo in pripomoremo pri pr.hodnjih držav : i berskih volitvah naši lepi, vse ljubezni vredni Jugoslaviji do vlade, v kateri bodo možje iz vseh 3 plemen: zmožni, delavni in pošteni. Navdušenje za našo Slov. kmetsko zvezo je bilo vsled tega govora velikansko. Vsak udeleženec je šel s tečaja s sklepom: V svoji domači občini bom vse občane pridobil za našo Slov. kmetsko zvezo in ob volitvah bom poskrbel, da bodo soobčani do zadnjega vsi prišli na volišče, oa bo enkrat konec slabega vladanja liberalcev in samostojnežev.
Murska Sobota. (Darovi Jugoslovenske matice. !) Podružnica v M. Soboti je prijela : od šolskega vodstva v Ižakovcih 140 K; Oddelek kr. drž. policije v M, Soboti 2 dolarja in 362 K; * g. Janez Sömen učit, vodja in ga. Marjeta Sömen učiteljica Gornji L tkoš 40 K; šolška mladina G. Lakoš, 90 K; šolska mladina v Kupšincih 80 K; g. Voljč Ivan, učitelj Trikova 100 K; Tavzes Osvald, učiteljica. Ženavlja 50 K. Darvaš Franc, nadučitelj Ženavija 50 K; g. Šprager, nadučitelj Beltinci.280 K; g. Josip Sosič, blagajnik Beltinci 40 X; g. Nemec, trgovec M. Sobota 10 K; g. rev. Sottler M. Sobota nabral v veseli družbi zbirko 146 K ; g. Peter Klanjšček, orož. narednik v Tišini zbirko 220 K, ki se je nabrala med lovci na posestvu Geze Horvata v Krajni. — Vsem plemenitim darovalcem se podružnica najiskrenejé zahvaljuje.
Beltinci. (Župnik Stefan Kühar — umrl.) Zopet je nemila smrt pograbila naši severni meji narodnega del ca, mladega, a mnogoza-služnega beltinskega župnik'a vlč. g, Štefana Küharja. V najlepši moški dobi 34 iet in v 10. letu mašništva ga je zagrabila kruta jetika in ugasnila luč'njego vega plodonosnegain nesebičnega življenja. Pokojni Kühar Štefan je z nesebičnim delom za svobodo svojega Prekmurja ovekovečil svoje ime. Bil je tudi literarno zelo delaven in se vedno in povsod zavedal svojega slovenskega pokoljenja, dasi je moral kot značajni narodnjak prek peti dokaj krivic in preganjanja. Svojo pie: lito dušo je izdihnil na Novega leta dan in bil dne 3. t. ni. ob velikanski udeležbi občinstva pokopan.— Velikemu sinu Slovenske Krajine bodi lahko domača zemljica!	R. I. P.
Obmejni Slovenci ! Žrtvujte ob priliki društvenih prireditev kako svotico za Obrn jul tiskovni sklad!
Gospo d arstvo
Jugoslovanska trta.
(Iz konference drž. vinarskih strokovnjakov.)
(Dalje.)
IV.	točka: „Razmerje med škodo povzročeno po oidiju in peronospori. Iskušnje o najuspešnejem pobijanju teh bolezni. Borba z grozdnim sukačem kjer se pojavlja.“
R e z o I u c i j a: a) „Konferenca konstatuje, da ostane — z ozirom na iztečene izkušnje — kot glavno sredstvo proti peronospori slej ko prej modra galica v dozi 1—2%. proti oidiju pa fino zmleto žveplo; z ostalimi sredstvi pa je izvesti nadaljne poskušnje.
b)	Konferenca smatra potrebnim, da izposluje ministérstvo za kmetijstvo čimboljšo izdelovanje modre galice v svojih tvornicah v Koprivnici in v Celju. Galica mora vsebovati najmanje 98% čistega bakrenega sulfata in se mora prodajati za konkurenčne cene. Ravno tako se mora izposlovati, da uprava drž. monopolov organizuje pri tobačnih tovarnah v državi izdelovanje nikotinskega ekstrakta v koncentraciji od 45%, tako, da bi se pri uporabi tega sredstva vzela doza 20 na 100 litrov tekočine.
c)	Istotako smatra konferenca potrebnim, da se sredstva za pokončevanje rastlinskih škodljivcev sploh stavijo pod drž. kontrolo.“
V.	točka: „Pregled in organizacija vinarskih šol in pouka o vinarstvu.“
Rezolucija: „a) Ker v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini ne obstoji nobena vinarska šola, se predlaga, da se šola, katera je obstajala v Splitu takoj obnovi, in sicer v zvezi s tamkajšnim kemičnim preskuševališčem.
b)	Prirejevati je čimveč praktičnih tečajev na šolah, posebno kletarskih ter predvideti za to potrebna sredstva v proračunu.
c)	Organizirati je čimbolje potovalni pouk v vinogradništvu in kletarstvu.
d)	Skrbeti, da se opuščene enoložke šta-cije čimprije obnove, da zamorejo vršiti svojo nalogo, a kjer jih ni in so potrebne, osnovati je nove.
e)	Državne nasade je razširiti na večje površine, da zamorejo zadostiti vsem povpraševanjem po vinski lozi. Najmanja površina matičnjaka naj bo 10 ha. Od tega so izvzeti samo-npravni trtni matičnjaki. Kje naj se osnujejo taki nasadi odrejuje se po utemeljevanju strokovnega oddelka ministrstva in strokovnjaka one oblasti, kjer se namerava matičnjak osnovati.
f)	Na drž. nasadih je uvesti intenzivni pouk o kletarstvu z osnovanjem male vzorne vinske kleti pri vsakem nasadu, kjer to razmere dopuščajo.
g)	Zainteresirati je privatne vinogradnike, da i oni osnujejo matičnjake, ki stoje pod kontrolo drž. strokovnjakov. Nikdo ne bo smel tr-gonati s trtami brez izrečnega dovoljenja oblastnih strokovnjakov.“
IV. točka: „Statistika vinogradov in proizvodnje vina v vsakej pokrajini. Pospeševanje obnavljanja vinogradov (kredit, oprostitev davkov, podelitev s trtami, pouk ljudstva itd.)“
Rezolucija: „a) V spoznanju, da so statistični podatki iz vinogradništva pri odseku za statistiko poljedelskega ministrstva netočno sestavljeni, konstatuje konferenca, da je potrebno, da se oni bolj točno zbirajo ih urejujejo, in sicer s sodelovanjem strokovnega osobja iz cele države, tako, da se žnjih da posneti
1) splošna površina vinogradov na ameriško) in domaćoj lozi in proizvodnja vina;
2.	da se na kmetijskih zavodih in nasadih vode natačni zapiski o proizvodnji in odstotku prijemanja ključev, korenjakov in cepljenk, kakor tudi, da se točno določijo stroški obdelovanja vinogradov po hektarju;
3.	da se ti podatki od časa do časa objavijo.
fioioFfts povsod slovenski !

«IIIEfüS
SL0MHSH8 OHIOH-i
podružnica Bornjs Radgona
Rezerve K 16,00©.000*—
Akcijski kapuai k se.ooo.oao- P«je Mariborska eskomptna banka
ustanovljena leta 1872
Sprejema vloge na knjižice in jih obrestuje po 4 °|o (štiri od sto) oziroma po dogovoru in izplačuje dvige na iste brez odpovedi Kupuje in prodaja valute in devize, ter izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Centrala: Beograd. Podružnice: Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec. EfespazihlPa : Rogaška Slatina.
——
POSO JUNICA V GORNJI RADGONI
b)	Konferenca misli, da se mora v zakon « poljedelskem kreditu sprejeti specijalne odredbe, glede dovolitve kredita vinogradnikom, kateri hočejo svoje vinograde izboljšati ali òb-nóviti in po katerih bi dobivali sorazmerno večje posojila z nižjo obrestno mero.
c)	Da se naprosi ministerštvo za šume in rude, da olajša vinogradnikom cenejo nabavo lesa za vinogradsko kolje iz državnih in samoupravnih gozdov, kakor tudi, da ukrene, da se prazni kompleksi drž. ali občinskih zemljišč blizu vinogradniških centrov, zasade z akcijo v svrho zalaganja vinogradnikov s koljem.“
(Konec slijedi.)
Ponarejeni 5 dinarski bankovci. Narodna banka je z aktom od 3. decembra t. 1., št. 65.611 javila ministrstvu za notranje stvari nastopno: Do danes je bilo temu oddelku poslanih 12 izdaj ponarejenih novčanic pò pet dinarjev izdaje finančnega ministrstva. Deset falzi-fikatcv je slabo napravljenih, posamni celo popolnoma slabo in nepopolno, tako da jih lahko vsakdo spozna, četudi ni veliko navajen denarnega poslovanja. Dve,'vrsti, št. 8. in 9., pa sta napravljeni tako dobro, da se občinstvo zelo lahko prevari in da bi jih celo posamni blagajniki lahko smatrali za prave. Glavne karakteristike teh falzifikatov so nastopne: Falzifikat št. 8.: 1. Violetiia risba na originalu je tla ponarejeni novčanici preveč rožnata. 2. Rjavi tisk tisk je na ponarejeni veliko bolj jasen. 3. Hori-contalna siva barva naličja je višnjeva na originalu, na ponarejeni novčanici pa kivkasta.
4.	jezik zmaja na šlemu Miloša Obiliča se na pravi novčanici vidi jasno, na ponarejeni pa se ne vidi. 5. Senca, ki jo dela brada M. Obiliča, dela na ponarejeni novčanici odsekano črtb brez senčenja s svobodnimi robovi. Na originalni novčanici je senca sestavljena od senčenj, ki se spajajo in prehajajo v senčenje vratu. 6. Očesna vrečica na spodnji trepalnici je na originalu jasno modelirana s senččnjem. Na ponarejeni novčanici je obraz na tej strani skcro raven. 7. Na originalu kaže obraz Obiliča blizu
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, s« morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Federa :
„Elsa“ lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
„Elsa“ obrazna pomada
odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, itd., naredi kožo mefako, rož-nato-belo in čišto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K.
„Elsa“ Tanoshlna pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanjelas,zaprečuje prhut,preranoosivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od ednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkoma:: 8 Kr.; najfinejši tiega-puder Dr.Klugera v velikih originalnihškatljah 30Kr; najiinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr,; puder za gospe v vrečicah 5 Kr.; zobni prašek v škatljah 7 Kr. ; v vrečicah 5 Kr. ; Sachet dišava za perilo 8 Kr. ; Schampoon za lasi 5 Kr. ; rumenilo 12 listkov 24 Kr. ; najfinejši parfum po 40 in 50 Kr. ; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
Eugen V. Feiler, Istonar, Stupica
donja. Eisairg £«. 32®, Hrvaško.

ušnika jasno očrtano obliko čeljusti. Obraz je na ponarejeni novčanici skoro raven. 8. Na originalu se vidita na vratu zmaja dva majhna izrastka (vidita se samo s povečevalnim steklom), katerih na ponarejeni novčanici ni. 9. Drugi del bršljanovega listja, začenši od centra ravno na vrhu glave M. Obiliča, ni isti, kakor na originalu. Falzifikat izdaje št. 9.: 1. Vijoličasti obris je preveč rdeč. 2. Glava M. Obiliča ni modelirana, dočira je na originalu želo dobro napravljena. 3. Očesna vrečica spodnje trepalnice se ha ponarejeni novčanici vidi slabo. 4. Sence, ki se nahajajo blizu ušnikov na „kaski“ in se na originalu dobro vidi, na ponarejeni novčanici skoro ni. 5. Vrat ponarejene novčanice je skoro raven, ker nima sence, dočim je na originalu zelo lepo modeliran. 6. Ono (oko?) je na pravi jako osenčeno, na ponarejeni pa ga skoro ni. Rob Obiličevega vrata je osenčen š slabimi črtami, na originalu pa se senca pozna zelo dobro. 8. Slem na glavi Obiliča je na originalu želo v senci, na ponarejeni pa je skoro raven in: brez sence. 9. Jezik zmaja je na pravi novčanici zavit navzgor, na ponarejeni pa je popolnoma raven. 10. Na ponarejeni novčanici ni dveh izrastkov na vratu zmaja. 11. Rep zmaja je na ponarejeni novčanici veliko tanjši in slabše izveden kakor na originalu. 12. Osnovna siva barva je posebno z desne strani in pri dnu nepravilna — netočna in se jasno razlikuje od iste barve na pravi novčanici. Sumi se, da se te novčanice izdelujejo v Avstriji in da se preko Slovenije prenešajo v našo kraljevine.
Pošteno delile
se sprejme v župnišče v službo kje, pove uprava.
• ••
• « •
MIT
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna w Karlovcu (Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Slovenijo
Fran Hvar, Moste, p. Žimnica, Bor.
Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte
• • • • • ® 9 9 99 99 99 99 99
Kdor vidi oz. zaloti g. F. Ber-ložnika, da pije alkoholne pijače razun čaja in to kjerbilo, dobi 700 jugosl. kron nagrade. Prijave z dokazi na upravo lista.	Traovina prvi prostor tik fame cerkve v nijem. Hiša obstoji z gostilno, trafiko in pošto. Reflektant! poštno ležeče 50. sv. . Benedikt Slov. gor.
	Kuharica se sprejme starost 30—42 let plača 300 K, po dogovoru tudi več in napitnina. Oglasiti se je vsak dan na orožniški postaji Ljutomer.
506 krao nagrade onemu, ki zaloti g. Stane Cividinija bodisi v kleti, gostilni ali na priyatnem stanovanju pri pitju alkohola. Le z resničnimi dokazi opremljene prijave poslati na upravo lista.	
	8000 ppiOBPStnih korenitih trt „Šmarnica* proda Antonija Štuhec (Bolkova) Terbegovci 1. p. sv. Jurij ob Ščavnici.
Ženita ponudba. Mlad, soliden gospod, abstinent se hoče oženiti s primerno žensko z nekaj premoženja. Samo resne ponudbe s sliko poslati pod šifro „Dobra valuta in mlada sreča“ na upravo lista. Tajnost strogo zajamčena.	
	Učenca iz poštene hiše, zdravega in krepkega, ki ima vesel je učiti se trgovino, sprejme takoj Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
Resno ženita ponudba. Mlad gospod želi vsled pomanjkanja znanja spoznati v svrho ženitve z boljšo gospodično ali vdovo. One brez otrok imajo prednost. Samo resne ponudbe pod šifro „Dolarski princ“ na upravo lista. Tajnost zajamčena.	Denarja ni, draginja je velika, zaslužek pa .ntajhen. Ako hočete z-malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo neukega izdelka gotovo do 100 kron na dan Zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. — Josip Batič, Litija.
	Kdo? ima kaj za prodati ali hoče kaj kupiti, naj inserirà v „Murski Straži“.
Klobuke vsake vrste ima na prodaj J. Postružnik klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.	
Proda se
Nova salonska obleka iz dobrega blaga za normalno osebo po nizki ceni. Josip Pleško krojaški mojster Spodnji Griz 16 Gornja Radgona.
Učenec
za trgovino in steklarstvo se sprejme. Ponudbe pod „Pošten“ na upravo „Murske Straže.“ *
laMštie in hmšove
za razsaditev v drevesnice nudi Drevesnica I. Dolinšek Št. Ilj, p. Velenju.
Zahvala.
ji" |Za vse izkaze iskrenega sočutja in človekoljublja, ki so blagemu pokojniku došli ob priliki njegove kratke in mučne bolezni in nam ob priliki smrti dragega nam;
Jankota Pelcl-a
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejčo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem blagega pokojnika, načelstvu Posojilnice, prečastiti duhovščini domače župnije, Bralnemu društvu in njegovim odsekom, deputaciji požarne brainbe, šolskemu vodstvu itd., ki so pripomogli k temu, da se je pogreb izvršil kar najveličastnejše.
Ohranite blagega pokojnika v pobožnem spominu in molite za blagor njegove plemenite duše!
Žalujoči ostali.
r. zadr. z eieom. z.
sprejema girawiisi© vl@|p ter jih obrestuje po 4°lo Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu;
daje j8©SPSilS na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prof. e za vknjižbo posojil brezplačno; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem, posred .jt pri izmenjavi tujih vaSsit |f&É|©g© dE'^ac’laL vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; Uaje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.	»
Račun čekovnega tirada v Ljubljani, št. 10.593.	Telefon št. 3.