Številka 273. Trsr, v torek 3. oktobra 1905. Tečaj XXX. m~ likal* vukl dan. ~wm ■ d ob aedeijab to praznikih ob 5. on. ob poaodelfkfn 00 9. ori cjvtnj. I *«bMm itenlk* mm prodajajo po 9 Mvi. (• otoOafe) * mnogih tobakarnah v Trato in okolici. Ljubi jasi, Goriš, OtfL Krmo j o. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petra, SoAoai, Sabretini. koii—iif itd. •flaoo ur*A« »prejema oprava Usta .Edinost", allsa 9JenU Galattl it. 18. — Uradne are m ed S. pep. 4» t svsšor. — Cene oriaaoaa 16 «t. na tiho pent; poalsnino, annmee. javne sazvala in rta—ti ofiau po pogodbi. TSLKFOK Mor. 116J. Sarotaflna »nato ■a vao lato SA K. pol leta IS K. 3 mesece 6 K. — Na-asroćbo bres dooosiane naročnine se oprava aa ocira. Vri dopia naj ae po&iljajo na nredniltvo llata. Nefraakevaaa pt—- ao no sprejemajo In rokopioi to no vračajo. Haročaino, ml—n in reklamacije je pošiljati na upravo Kata UREDNIŠTVO: al. Glertfo Galattl 18. CNarednl ladajatalj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Laatnik fcanamrij Uota „Kdinoet4*. — Natisnila tlakama konaorcija lista „Kdinost** v Trotu, nlica Oiorgio Oalatti št. il. Fettae-kraallalčal raiaa It. C&2.841. Brzojavne vesti. Sestanek hrvatskih poslaneev na Reki. ZAGREB 2. Na Roki »o «e danee pred-poiudae sestali opocicijona n' poolanci iz Hrvatske, Dalm:cje in litre, da se posvetujejo o političnem položaju na Hrvatskem ter da na drug; strani zavz imej*} fctališče naaproti ogrski krizi. >Č*ota« stranka prava (S tarče-vreanci) se posvetovanje ne udeležujejo. Kakor poroča >Obzorc, je konferenca tajna, tudi novinarji nimajo pristopa. Srbeki po* ei&noi is Dalmacije so konference ne udeležujejo. To postopanje dalmatinskih Srbov jo hrvatske poslance neprijetno iznenadilo. Srbski delegstje utemeljujejo svojo vedenje a tem, da niso bili povabljeni Srbi it Hrvatske. Re solucija, ki jo je sestavil dr. Vrban'ć, popravlja simpatično boj madjarskega naroda ss evoje pravo in ovoja svobodo. Hrvatje aa-Sevajo tudi sam3 ovoje pravo in v prvi vrsti t Jruženje Djlmaeije o Hrvatsko. Prej je pa treba uvesti v Hrvatski rf firme, ki bi jom-"ile svobodni rsevoj in astavao življenje. Re-p 'luBa-apester Llyd«, eta minietoraki predsednik r ejervarv in m.n ster ca notranje otvari rvr.st fty popoludne odpotovala na Dunaj. Minister Ti t ten i. BADEN-BA DE V 2. Minister vnanjih -tTsri Tittoni je včeraj predpoladne odpotoval. BERN 2. Mmister T*tt ni je, prišedši ic Kaien-Badena včeraj popoludne dospel eamka; ter je bil na kolodvoru vsprejet od oeo>>ja italijanske^* odpcelanetvr. Pozneje je T.tt >oi obiskal sv Sirskega predsednika ter •e je potem odpeljal pretr Itiliji. Z Balkana SOFIJA 2. Dinerjs, ki ga je v soboto priredil t"rški komisar na čast bolgarskega eksarba, se je udeležil tudi knez Ferdinand ia mrnietri. To ~e -aaatra kakor enak nove politične struje, ki ima krč ti pot prijazaejim olnošajem do Turike. SOFIJA 2. Predsadnik balkanskegs odbora Brvcs je bil včeraj vsprejet od kneza Ferdinanda v daljn avdijenci. španska kraljeva rodbina. MADRID 2. Kraljeva rodbina oe je povrnila semkaj ter je bila živahno pozdravljena o i prebivalstva. -— Proti nakemu osebne nu vlaku, ki je 40 mmut prtd dvornim vlakom vozil na iati progi, je bilo pri CsKcenapo vrženi ve« kameno v. Dofftti T Brna poToden nemškega in češkega ljudskega shoda BRNO 2. O včerajšnjih dogodkih poročajo : Oiolo 7 ure jutraj so pričeli Nemci dohsjoti ns kolodvor, da pričakujejo gostov, ki so imeli ved 9. io 10. uro Joipeti s posebnimi vlaki. Kaalo na to je malo po po malo priilo več tifoč čestih vdelcžencer, deloms po želetne', deloma is predmest'j, ki ro so postavili na Lsiiaeksm t-gu, na Velikem trgu in poglavitno na trgu pred kolodvoiom. Trg pred kolodvorom je bil vsled tega tako napolnjen, da nit o vdelt žanci nsmškeg* ljudskega eho Ja mogli dalje. Mestna policija je konačni napravila prostor, nakar so oo Neme' v več trumah podali v »Nemško hišo«. Medtem jo policija potisnila Čehe ▼ mestni del, ki leži pri češkem »Bjeednem domu« ter jih tam zodrže^sls. Tekom predpoludne je prišlo do raznih epopadov med množco obeh narodnostij, i t las t i pred kolodvorom in na Velikem trgu, ko je neki Soški opre vod preko tega trga šel ▼ »Besedni dom« ter o tej priliki zadel na memški sprevod. Ze pred poludne jo bilo pjevano na pomoč vojaštvo, ki je pa še le popoludne dojsnsko pooeglo vmes. Po svršetku češkega ehoda, so se v del« žitelj i istega podsli deloma na kolodvor, kjer je imel po J. baron Prašak še kratek nsgovor, deloma so se rasišli v predmestja, d očim so udsležitelji nemškega ljudskega ehoda šli deloma v gledališke, deloma na konceit v Nemško hišo, nakar ao se tudi pedali na kolodvor. 1'iiee so bils vas po-poludns napolnjene z demonstranti obeh narodnost*. S kolodvora je približno 3000 oseb šlo proti ntmšzemu gledolišču, toda konje ništvo jih je potisa io naz>j. V Ferdinandovi ulici js na več krajih prišlo do preteoov, dokler ni vojaštvo aaprlo ul.ee ter zasadio posamezie ulioe in trge, med temi tudi trg pred kolodvoion. Med tem, ko so vo'aki potiskali nazaj množico, s j bile v pir u'i-cah razb te svetlke. Okolo 11. ura po noči je bila množ >* razkropljeni m voještvo se jo aopet vrnilo v vojašnic*. Nemške in češke državne šole, ter neke druge šole, na kat;r;h so bile v minoli no5i razbita okna, eo po dnevu strašili orožniki. Toliko v soboto, kolikor v nedeljo je bilo s kamenjem ranjenih več policistov in en uradnik. Zdravniška postaja je intervenirala v 124 olačajib. Areto7anih je bilo v soboto 19, v nedeljo 42 ossb. Od teh je bilo 27 oeeb i t ročen i h dežslnsmu sodišču. Največ osebje bilo ; aretovanih, ker eo lučali kamenje in raaialili straže. Vest, da je bil ranjen prof. Pražak, ni reeniSna ; zadet pa je bil v oko prof. Willner, ki ae je nahajal v svoji delavni sobi v dragem nadstropju nemške tehnike. ŠfoUk. BEROLIN 2. Tukaj so pričeli štrajkati mašinieti in knrjači v elektrarnah. BEROLIN 2. Na današnji skupni eeji odpes ano4v delavsk h odborov treh elektra-ren, v katerih štrajkajo delavci, ia deloda-jalcav ao se pogajanja raabila. Nadaljai rasgovori oo bili cdgodjeni aa nedoločen čas. Požar japonskih vojaških delavnic. TOKIO 2. (Reuterjev biro). V vojaških delavnicah v S rošimi je včeraj ob 1. uri opoludae isbruhail požar. Dvajset poslopij je uničenih. Pričela je preiskava. TOKIO 2. (Reuterjev biro.) Poftar v vojaških delavnicah v dirošim*, je iabruhnil ob 1. uri po noči in ae ob 1. uri opoludae. Pofcar je daaes ob 1. uri opoludne še trajal ia je uničil šs oedem drugih poolopij. Sodi oe, da je bilo aašgaao navlsšč. Volitve v Švedski. STOKHOLM 2. Volitve v drugo sbor-aicot ki so sedaj avriile, so pokazale, da se je ojačila levica. Od 230 pos'aacev jih je aa novo voljeaih 61. Deset novoizvoljenih je sc-oijalnih demokratov, ki imajo sedaj 14 sa-stopnikov. Švedski driavmi zbor. STOKHOLM 2. Danso je min sterski predsednik Lundeberg s prečitanjem prestol-nega govora otvoril državni zbor.. Knga v Sibiriji. PETROGRAD 2. Brzojavke ia Cite in Verkna Udi nekega poročajo, da so na železniških postajah Dalainor in Mandžurija koa-štatovali kugo. V Dalainoru se je pripetilo 20 slučajev, od teh jih je deset umrlo. Uprava je prediagela, naj ss Zabajkalija proglasi za okuženo. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 2. Meščanstvo je imelo včeraj sbol, na katerem je sklenilo za jutri nameravano bakljado prirediti dne 6. oktobra. 8oc:jaino-demokratična stranka je tudi sklenila prirediti bakljado istega dae. POŽUN 2. Krščanski socijalisti so včeraj imeli tukaj ljudski (hod, ki co ga motili socijalni dtmokratje. Isti so s žvižganjem, kričanjem in z lučanjem kamenja pol ure ovirali govornike, doSim so krščanski sccija-lieti psvali Koiutovo pesem. Policija, ki je prišla na shod v velikem š evilu, je aretovala 13 itgrednikov t>r je iete potisnila v neko postransko ulico, nakar se je zborove uje nadaljevalo. Poaamezai govorniki so govorili za splošno voMlno pravico. BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. braoj. biro.) Vodilni odbor koalirane opozicije je imel danes ob 11. uri predpoludne konferenco, na katori se je bavil z prepovedjo mestnsga načelnika glede bakljade, ki so jo hoteli meščani prirediti dne 3. t. m. Nadalje se je odbor bavil z načrtom, ki ga misli predložiti konferenci, ki ae bo vršila 3. t. m. Seja se bo nadaljevala ob'5. uri popoludne. BUDIMPEŠTA 2. (Ogr. brzoj, biro.) Mestni nsčelnik je dovolil meščanstvu, da ams dne 6. t. m. ob 4. uri popoludne prirediti aprevod k Battyany-jevem mavsoleju, ki se nahaja na kerepeškem pokopališču. Dogodki ▼ RuaijL PETROGRAD 2. (Petr. brzoj, agent.) Provizorične določbo o avtonomiji za veeuči-lišča, izdane ukazom od 27. avgusta, so bile razširjene na voe fakultete vieokih šol, izvze7Ši filologične savode. LODZ 2. Veleindustrijalca Julija Kn-nitaerja, laetnika ene največih tukajšnjih tovarn, je v vozu električne železnice ustrelil neki delavec. Storilec je bil aretovan. BATUM 2. (Petr. brzojavna agentura.) Policija, ki je obkrožila vefi tovarn v mestnem oddelku, kjer sa nahajajo zaloge n: fce, je v eni zalogi cdarila množino pušek in streliva. Semkaj so dospela nova ojačenja čet. Vlada namerava nastaniti tukaj 25.000 vojakov. PETROGRAD 2. (Petr. brzoj, egent.) Car Nikolaj in carska rodbina bo včeraj popoludne dospeli v Peterbof. VARŠAVA 2. »Kurier Varšavski« poroča : V tovarni za želeio tvrdke Oatrowiec je bila ukradena vsa zaloga dinamita 180 fantov s kapsulami. Ta čin je nasilno izvršila oborožena tolpa ljudstva. PETROGRAD 2. Glasom poročila iz TomBkega, so je včeraj v vseučilišča«m vrtu vršil shod, katerega eo se udeležile tudi aktivne vojaške OBebe. Ko so prišli kozaki, so s3 zborovalci razšli. Štiri OBebe so bile aretovane. 0 našem šolskem vprašanju. (Z Goriškega.) I. Minile bo šolske počitnic3 tako ali tako. Kdor je imel ob čem, potoval je in si privoščil marsikaj tacega, ki človeka krepča in oživlja za novo trudapolno delovanje. Kdor pa nima sredatsv, moral je oBtati doma ter trapiti si duha z vprašanjem, sako bo ž votaril v prihodnjem šolskem lttu ? ! Med poslednje spada 1 j u d s k o-š o 1 s k o učitelj stvo, katero zastonj pričakuje, kdaj ae povrne z Dunaja tisti famozni z a-konski načrt, a katerim dela goriški deželni zbor kakor sviVa z mehom — ne bodi grdo rečeno. Pa puetimo to ! Saj tudi ni bil naš namen, da bi pisali o tem. In res bi bilo škoda črnila. Goriški deželni poslanci so tako trdega srca, da ga jim ne bi omehčali tudi Če bi jih vtopili v njem. Tako je, __ POD LISTEK. 306 Prokletstvo, SfotfCTiaaai roman Avgmata leaoa. — Nadaljeval ia do Trčil X. M. Tsoslš -- Prevei aa. O—6. - Na u govor ^e js Gregorovič rsssrdil in v njegovih možganih je veplamtelo žganje aa novo, očesi sta eo mu jesno rabadali v junaškega črevljarja, nagnil oo je aekoliko, privzdignil g'avo, zategnil obrez po satanaki n zakričal : — A, a — ti ni vaš njive, ti nimaš žito, ti grdiš škofa, Prišlina i a msne, pravega plemiča, oguljeni podplat ti! Čaka;, dam ti žita in videl bo veo e?et, da ti ga dajam. H-p, hop, možje držite tega emrdljivee. Na ood ! Na aod! Orožnika oo ae epuetili naprej, črevljar je pritegnil polico k oebi, da prvega napadalca ošine po noau ; že je zamahnil, ali v u hip oe mu je nekdo vrgnl med noge, prevrnil ga z obratom na tla in deset ljutih pesti je vzdignilo Stabela v vis ter ga poneslo a vao nagl.co kraj Maaduštvoa na Kapi tel j. Črevljar ae je ljuto upiral ter jel kričati na ves glaa: Na pomoč, bratje! Na pomoč ! Ali rajtoaj. Orožniki so gs odnesli. Ia h sns veže je bilo čuti vik in krik. Možki oo peovaje metali puiioa med ikcf^vske orožnike, dočiaa ao jih ženske oblivale z vrelo vodo in obsipale kamoajeaa ia žerjavico. Po vaeh hišah je ta vrel meščanski svet, kakor čebele, kadar oe pripravljajo na roj. Gregorovič ao jo smejal krohotaje: — Vam že jaz dam, griški malopridneži, je kričal hripavim glasom, groaeči s rjasto aabljo nasproti rssjarjeaeMU evetu po vežsh hiš, sdrobim vaa do aadajega. — Molči, paaga otvar ti! jo zakričala neka ttarka ter asu grosila e pestmi, a sa njo je kričal cel roj t ter k, žensk ia otrok : — Raabojniki! kuga človeška ! Bog aaj vas ubije, ubila vao otreia! Mcž^e črevljsrji oo st klicali aaed seboj : a beri te ljudi, okočite pred vrata! Nikola je potegnil prav pošteno iz čutare. V tem vrvenju je poekočil aa koaja, letal aom ia tja ter kričal beeno avoji četi: Dajte aeoije, navalite aa vaa hiše, ple- nite, grabite, požigajte 1 Omamljeni orožniki ao naskakovaje naperjali svoje kopje proti leaenim hišam, da bi udrli vanje. — Ali sedaj so ae začela odpirati hišna vrata in is hiš eo otopeli pod orožje mojetri, pomočniki in vajenci. Nieo hoteli, da bi ss srditeži zavlekli v njihove h še, da bi bilo aekaaje po oakih hodnikih, atopajicab ia izbah ; hoteli ao sa pogledati a orožniki pred hišami pod vedrim nebom. Čudno je bilo gledat*, kako ee je skozi hišaa vrata naenkrat uoula cela četa močnih ljudij v papučah, zasukanih rokavov in dolgim železnim mečem, ali težkim kolom v mi* šičaetih rokah. Mirno, ne da bi trenili s očesom, je stala ta vrata meščane ki h ljudij pred h.šami, kakor živ zid, da braai evo-bodao aveti njo evojo. Kajti tedanji zagrebiki, griški mešSaa je smatral, kakor nam pripovedujejo etara piama, avoj dom kakor nedotakljivo svobodno evetiftčo, v katero ni smela diraiti niti oaaoovolja oblasti, niti ne beeailo kakega plemiča, in da bi taka sila ostala nekažnjena. Meščani so mirno in molče pričakovali aapada, ali meščanko ao nepre- stano oipsls psovke in kletve na glave škofovskih vojakov in njihovega pijanega vodje. Krik in vik sta se razlegala po zraku, kakor da je vzletalo veliko krdelo vran in krokarjev, a na to so ae odzivale hripave kletve pijanih vojakov. Na pojav oboroženih msščsnov se je sausfeavila za hip gruča napadalcev, ali Nikola Gregoroviđ je priletel do njih ter začel, su-kaje konje, udarjati s eabljo po svoji četi ter kričati na ves glas : — Ala psi ! Ala kukavice! Kaj se vam je koat zadrla v trebuh, ali se bojite teh bornih črevljnijev, ki niti ne znajo rabiti orožja, ampak samo šilo! Naprej : udarite, rušite, plenite, palite! In pokatal je s Babljo proti hišam. Orožniki so nagnili glave, naperili kopje. Kakor strele so zleteli proti hišam. V ieti hip je udaril z Griča droben zvonec L tr-ščak. Bilo je, bflo, bf.o ns eno atrsn. Meščanom so sssevale oči ns ta glaa. In potegnili so orožje. Sedaj, sedaj ao prihiteli ško-fovci kakor veter do hiš, ali niEo naleteli aaaoo Šilo, anapak na oetro u boj no orožje. (Pride še.) kakcr je rekel oni paglavec, ki ga je oče gonil v cerkev : Će tadi pojdem, pa molil ne bom ! Goriški deželni zbor o o č e zboljšanja učiteljskih razmer in žito ga ni. Najprej je odlašal z načrtom, potem ga je veprejel, ali prisiljeno delo je bilo tako, da ni bilo ca nič. Po par letih ee je lotil popravljanj« evojegs načrta, a popravljal ga je tako, da ga je poslabšal, da načrt zopet ni bil sa rabo, t. j. sa aankei jjo. In zdaj ao ga kje izgabili, ako ni prišel s dolgega »prehoda na Daaaj. Kakor paglavec : če tudi pojdem po sili v cerkev, pa molil ne bom ! Dovolj a tem, aaj nič ne pomaga paglavca goniti v cerkev, ker molil že tako in tako ne bo. Naše ljudsko-šolsko učitsljatvo je vajeno trpeti, zato naj trpi še dalje ! Čemur ee je kdo privadil, to ga ne tare preveč. Ko že govorimo o ljudsko šolskem uč teljstvu, spomnili smo se vprašanja o slovenski šoti v ( roric:. »Eiiaost« je bila sprožila tam ob začetku počitnic razgovor o tem perečem vprašanju. Nasvetov a! je bil »bolnik«, saj bi slovenski roditelji vpisali vse sv^e otrok* v Gorici v slovensko mestno »olo pri sv. Rokn (ker druge nimajo) z namenom, da ae spravi vprašanje v nov stadij. Ž« več let ee ni ganilo to vprašanje niti za ped do ugoda« rešitve. In vendar tako ne bo »mek) ostari. Vaš »šolnike je dosegel e svojim člankom deloma svoj namen. Rasmotrivati sa je biTo začelo šolsko vprašanje z nova v javnosti. »Soča« se je bila pridružila mnenju »šolnika« ter je želela kakega shoda roditeljev &jovenskih šolo dolžn b otrok. A shoda ni bilo, kar ga niso hoteli cn;, ki imajo v rokah vprašanje o slovenski šoli. >f*oriea« pa je objavila neko pioinjo, ki eo jo pooblaščeaei slovenskih roditeljev odposlali vnovič na višjo šoUko oblast. Tac h preženj se je ie odposlalo na kupe, a zastonj. Čemu ponavljati take presaja, o katerih vemo že v naprej, da pojdejo v koš delal družbo svojim prednicam. S takim krotkim postopanjem ne dobi meeto Gorica nikdar slovenske šole drugod, nego prazna šolo pod Turoom. Sioveoski narod na Goriškem pa bo še dalja zetu:tal denar za privatne šale, ki bi ee lak ko vporabil za kaj tojšega. Da se aaaae bo cupačno umelc, bodi tuglaieizo: denar, ki se tre-i tedaj z i šdIo, ki bi jo moralo mesto vzdrževati, porabil bi ee za aa dalj no iz)bracbo slovenske mladina, aa vrtca iti. itd. Z jpet je pričalo šol&so leto, zopet je prazna jedina mestna slovenska ljudaka šola v Gor c . V p i h a 1 a se je a a m o jedna u čens a, a še taje šla v privatno šolo. S-ara lajna se nadaljuje. Slovenci plačuje o v me?'no blagajnico za ljudsko šolstvo, a iiudske šole nimajo, ker jo deloma nočejo imeti. Slovenci plačujejo 8 7oje ljudske šole z milodari ; L ihi pa se smejejo slovenski neumnosti in trmoglavosti. Voditelji naroda pa pišejo kratko prošnjo, glasujejo v državnem zboru celo za nemSke šole na Primor-aken. za privandrane nemške otroke in ca ponea čavalnice naših otrok itd. Vee stara lajot. Tudi naše srednje šole so pričele. No, kaj menite ljudje božji, da ae je tukaj kaj spremenilo ? Bog ne daj ! Vee je ostalo pi fct&rcm. Srednje šole v Gorici so bila ia en sam j neaiške. Roditelji opisujejo veliko štev Id svojih sinov v jediaa zaveda — nemška seveda. Število ukaželjne mladine raste leto za letom. Napolaujejo ae razredi in ustanovljajo se vzporednice za vaporedni-caoLi v nižjih razredih, kajt v srednjih vzporednicah morajo krčiti, da na zgornjih raare-dib jih več m treba, ker ae jih noče. S 1 o-veneka mladina mora propadati že v najnižjih razredih. Ubijanje z nemščiao se nadaljuje leto za letom in nikdo ae ne gane. Pač, s 1 o v en-eki akademiki so storili lansko leto svojo dolžnost, odpoelali so mnogo peticij na Dunaj, a kaj pomaga ko ee pa slovanski p slane; niso zmenili aa ljudski gina Dr niao storili koraka v namen, da bi ae odstranila sramota n tudi vslika gmotna škoda ki jo trpa Slovenci. Gjr.čaci, katerih nas je pri 300.000 imamo aamo v Gorici sa Slovaace ia Laka eno gimnazijo in eno realko — aeveda nemško. Radi te ljube nemščine morajo izgubljati mladeniči vaaj po eno leto. Večina ajih po dve leti, m nego njib eelo po tr leta! Nad polovico pa mora dati; alovoiolaaju aa teh poaamSa-v a l n i e a h !! Radi aemičine obstoji v Gorici pripravljava ica za sredeje iole, tako gre v izgabo eno leto. Skoro vsi dijaki morajo ponavljati veaj po jede« razred, ako ae več; tako izgubljajo po dva, tri late. Za prvi rasred gimnazij* in raalke polaga srečno izpit premnogo mladine, ki se šola v dveh, eelo lreh vzporednicah. V treh, štirih letih jo pa mor popadal? toliko, da ni treba več vzporednic^ Roditelji, ki imajo mnogo c&nmrja za šolanje svojih otrok, že vstrpe tudfr Jako drago šolanje. Gorje pa ubogim roditelje« l Ti opešajo kmalu in mladeači morajo dat? slovo srednji šoli. Ker js velika večina sloveawk'h roditeljev vbožna, ne vzmore čudnih' raaaaar in nasledek temu je, da pomanjkuj* slovenskih uradnikov in celo duhovnikov. V s P e d teh rasmer ee aabaja po naš*5b uradi k toliko laških in ne m frk v h uradnikov ! Za splošno volilna pravica V nedeljo predpoludne se je vreil na vrtu goetilne »Al leon d' on« po slovenski socijalni demokraciji sklicani protestni shod j proti nastopa m'mi»tenkega predsednika barona Gntttzeh* pe®3i nvedenjto sploine volilne-pravice. Shodus ki sa ga je udefežiilo tudi* prilično število- narodnega obe •astro, je paedee- ; doval g-. Ker atol Edinti govornik je bil. g. Etbin Kriataa, ki ja izvajal v glavnem tako- he : Sovini k je- najprej e&rtal razvij av- > s tro-ogrska, petem specijmbo avstrijske ia> apecijaiiM ogrska krize. Ofaaajal je poskusa e Tleno- in Fejervarvjem tar je prišel, do aa-klj.n£ka» da ograka koalicija aa ae bed aamo aa državno aeaavisnost ogrske, ampak tadi za neodvisnost od hababaaika dinastije. Na to ee je bavil sosedno a vplivam-d majska kamariIstej ni na tem, d& bi prišlo do kakega aporasumljpaja a prebi val sivo m, Dunaj ee pogaja le s. magnati. A to-- aa maščuje sedaj nad D u*»jem. Gro i in baroni so, ki so bs sedaj aprli, ti bo vodje sedanje revolucije. Le ta so vedno upoštevali nn najvišem meetu. Kamarila je pcovzročils, kar bo aa grešil i najviši krogi. Ca to res obstoji, čemur pravimo Nemeza, pokazalo se je v ogrski zgodovini. Slednjih je prišlo tako daleč, da niso vedeli ne kam, ne kodi. Tista liberalna stranka na Ogrskem, ki je bila vsemožaa in toii mogočna, je pro* padla in se razsula aa sadnjih volitvah, a aa veeh volitvah, ki so se vršile pozneje, so amagovali neodvišnjaki in koalicija ae je po-množevala vedno bolj. Koalicija je pc stala večina. Po zahtevi konstitacijonelnega načela bi bila krona mo rala takoj pozvati novo večino, naj sestavi vlado. Ali, dane bo nesporazumljenja, moram naglašati, da govorim tu o ogrski konstituciji v meščanskem smislu. Kajti v ogrskem parlamentu niso zastopani ogrski narodi. Take konstitucije mi ne pri poznavamo. Toda za krono mora veljati to, kar faktično je, kar obetoji. Krona bi bila morala izpolniti zahteve ia želje nove večine. Nu, na Dunaju ao mendn mislili, da imajo tudi na Ogrskem opraviti s takimi tepci, takimi trotelni, ka-koršnji smo mi v Avstriji. Na Ogrskem ao zaklicali evoj non possumus. Ali ne le non poamnu«, ne moremo, ampak tudi nočemo! Na Dunaju so pa iskali človeka, ki bi jim pome gel iz sagate. Segli ao tudi po lumpa Hedervarvjc. Ia alednjič je pr.šel Fejervarv ia evet se je emajal temu, da bi star general reševal ogrsko krito. Fejervarv je bil sicer dolgo vrsto let člen vlade, domobranski minister, ali kakor politik se ni isknsal. Svet ae je anaejal, ali daaes treba prizaati, da amo en motili ve?. Že e tem so pokazali Fejervar v in njegovi tovariši veliko korajžo, da eo a ploh prevzeli vlado ob tako težavaem položaju, ko eo morali vedeti, da bodo izpo-stavljeai najhujšim napadom. In glejte, ta aesakoaita, ta nekoastitaeijoaalaa vlada je pokazala, da ima več političaega razama v pati, aego eo ga imele vee prejšnje vlnde v glnvi in več nego eedaaja koalicija. V to Fejervarvjevo ministarstvo je vstopil tudi neki Kriste tty, mož do tedaj popolnoma nepoznanega imeas. leti je sieer aedel v parlamentu, ali bil ja med te ti mi, ki aieo nikdar odprli uit. In ta mož, ta aepoznanec je eprevidel, kja ja jedino pravo sdravilo za i ogreto krizo. Spoznal j#, da organizmu ogf' ^aka drŽave treba nova krvi. In ta nova kri i je ie tu, aamo privaati jo je treba v žile. Kriatcfij j« videl, da ja aa Ogrskem še milijone pmbivaleev rasnih narodnosti, k: nimajo kruha, a ki jim je kruh več, nego mndjarski ali nemški komsndo. Vem, da tndi Kriatc tty se ni iz simpatij do teb širokih slojev odločil za splošno volilno pravico, marveč le sa to, ker se je overit, da je io jediso sdravilo za saniranje krize. On je torej predlegal v ministerakem svetu, da vlada vzame v svoj program splcšno, jedna jeo in tajno volilno pravico. Fejervaryju pa moramo šteti v največo zaelugo, da je mini-steraki svet veprejel Kristo 8yjev predlog. Z načrte m sa splošno volilno pravico Be je Fejervarv napotil v Išl, kjer je tedaj bival cesar. Tam se je vršilo posvetovanje, a tu moram* reci. da je bilo oficijelno poročilo o tem poavetovaajn naravnost sleparsko. Isto je govorilo le^ da se je vršilo posvetovanje ; ali nič ni' povedalo o tem, kako* se je vr&lo in kaj m sklenili. In vendsr je to stvar velikanska važnosti, ki se tiče vseh- narodov, ki imajo pravico vedeti, kaj ae aamerja injimi. Kris*®%- je* kandidiral v nekem okraju sa poslanja; a ▼svojem kandidatnem' govora ije pokazal, da mitje namen s splošno volilno pravico resen. Bfiskel je, da se bo- za to idejo-neu strašen o < borić ne le kakor minister^ ampak tudi: v slednjo, da bo le- navade® poslanec. Vršilo ee ja toraj posvetovanje pod predsed niš tvom cesarjevim. Ne^eoči so b.li r :modri Gautech, še bolj modri Goluchc^vsk?,, in Fejervai^: Ta poslednji ja zahteval o«l ! krone odobrenje vladnega načeta za splošno, i enako in iajno voiilno pravico* (Pride še.) Av»trijplri poilanuka zbo-rnic*. Dunaj Ž. Posl. dr. Schreinor, Gtoseel in tovariši bo interpelirali ministra zi poljedelstvo, zakaj da niso naše meje zaprte proti uvažanja prašičev in goveja živina iz Italije. Interpetantje bo omenili, Ja prihaja na du> najski živinski trg žs vetr mesecev sem velike moožiaa prašičev ia volc#? iz Hfaalije ko je- vendar snano, da so celi okraji Jtailije okufiaai vsled bolezni na gobcu, in na parki ji h, vsled prašičje kuge ia drugih kužnih bolesni. To pomenje veliko nevarnost za avstrijsko živinorejo v veterinarskem oziru in ob-čatljivo škodo za isto. Interpslantje &) vprašali ministra, hoče-li izdati tozadevne odredbe, da se takoj zapro nsša meje proti vsakemu uvozu prašičev in goveje živine iz Italije. V nadaljevani debati o vladni iajavi je posl. Luegsr poletniciral s posl. 8chuhmayer-jem glede njegovih napadov na ceBarja in člene cesarske h še. Glede ogrskega vprašanja je govornik izjavil, da se strinja e stališčem socijalnih demokratov, ki zahtevajo, naj se Ogrski ne da nikakih koncesij več na račun Avatrije. Madjari zahtevajo ogrsko armndo, vnanje zastopstvo, oarine svobodni izvoz kmetijskih pridelkov — vse stroške Avstrije. Tega se absolutno na sme dovoliti. Edino sred t?o aa saniranje razmer v to- in ono-stranski politiki se nahaja v uvedenju splošne, enake in tajne volilne pravice s popolno volilno pravico, a tudi z volilno dolžnostjo in z osvobojenjem narodnosti od madjarskega jerme. Ker pa ne more naš parlament skleniti pravičnega jezikovnega in narodnostnega zakona, tedaj je edina pot, da se v Avstriji in na Ogrskem raspusti sadanji zbornici, da ae oktroira splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica in da sa z novimi zbornicami nn temelja te volilne pravica vlada dalje. Dal Bog, da bi se to kmalo zgodilo ! (Živahna pohvala, veselost pri socijalnih demokratih). Za dr. Luegerjem je govoril poslanec Dvcrak, ki je isjavil, da ae bodo Čehi povrnili k oetrim taktičnim opozicijskim sredstvom, ako se bo vleda še nadalje umikala pred iuganji Nemcev in ako ne izpolni kardinalnih zehtev Čehov. Poslanec Romanczuk je govoril za državni jeaikovai zakon, ki bi zadovoljil vse narod- t noeti in za ustanovitev maloruakega vseuči- I lišČa. Koje govoril poel. Klofač, je bila rasprava ssključens. Prihodnja seje jutri. Kriza na Ogrskem. Ko saio te dni raspravljali o krizi na Ogrskem ia smo ugibali o možnostih v bližnji prihodnjosti, smo bili rekli, da po načinu, kakor aj bili petorici odposlancev ogrske koalic'je v oni znameniti avdijenciji • Sprejeti in odalovljeni, m isključeno, da Fejervaiv osttfse, da bo reaktiviran, da iz demisijoniranega ministarskoga predsednika postane zopet dtfi uiti ven mtnisterski predsed nik. In res pišejo sedaj dunajski »Neue Freie Presse« iz Budimpešte, da je novinstvo koalicije same prepričano, da stoji neposredno pred reaktiviranjem ministerstva Fejervarjr ter da treba računati s Jem dejetvom. Ce |e temu res tako, in če se spominjamo, da je fejervai v padel, ker krona n pritrdila oni točki v njegovem programu, ki jej pravimo splošna volilna pravica, aav-staja pred nami važno vprašanje : pod kakimi pogoji bi bil Fejervarv pripravljen nadalje voditi krmilo ogrske vlade po razburkanem vodovju cgrake krize in ob viharja raz vnetih strasti ? Je-li krona, ali je Fejervarv spremenil svoje nazore ? Je li krona pritrdila nameram ministerstva F'ej*r-vary glede saniranja ogrske kriza potom uvedenja splošne volilbe pravice, ali pa j k Fejervarv modificiral svoj program v smiaha prejšnjega stališča krone ? I Dopisnik v »Neue tfreie Presse« domneva — in m nasadnjaško državno upravo, ščuva proti državi in ga vlačijo pe ječah. Sedanja demisijo&irana vlada ni eicer po srcu koalicije, ali pošteneja in liberalneja je vendar, kajti minister za notranje etvari je razveljavil ono pcepoved. A ta prepoved je zopet nekako tako-le dokaz, da ee libe* beralni in vitežki madjarizem ničesar ne boj: bolj, nego — resnične svobode. V italijanskem vseučiliščnerr vprašanju, ozirema o čudni situvaciji, ki jo je ustvarila nesmiselne, konzuzna in brezglava politika italijanskih poslancev, pišejo »Neue Tiroler Stimmenc t^ko-le : »Položaj je dokaj čuden. Hiša za fakulteto obstoji (v Wiltenu pri Inoiro^tu), toda s pobitimi okni ; tudi fo štirje profesorji, ki pa ne morejo predavati. Glavno škodo pa ima italijanski klub. Poslopje v AViltenu ni v viharjih minolega novembra izgledalo žalo*tneje, nego izgleda danea italijanski klub. Brez načelnika, zred-čenih vrst, brez programa in brez opore mej volilc:, nudi nam sliko popolne obnemoglo sti«. »Vcce cattolica* iatotako prinaša članek, prežet od žgoče ironije, ki se sosebno izraža v tem, da člankar — častita poslancem na sijajnejem vapehu, ki bo ga dosegli : na vspehu namreč, da so tudi najhuji sovraž niki Italijanov glasovali za predlog Italijanov, da se predloga o fjkulteti stavi z dnevnega reda. V visoki meri pa nam je v zadoščenje, da je ta list pribil resaico, ki jo ravno mi propovedujemo Italijanom vedno in vedno. Pravi namreč : »Oe bi bil italijanski klub iskal kontakta z DenemSkimi strankam1, ne bi bil imel tak eklatantan nevspeb. Sadaj žanjejo nemški nacijoaalci popoln vspeh lanskih inomoških izgredov«. V malo vraticah je povedana tu gola resnica in tako jasna, da treba biti prav (italijanski poslanec, da ee je ne vidi in umeje. Avstrijski Italijani imajo sedaj svoj nič in pa parlamentarni klub, ki ne ve, kaj hoče: ali naj bi obstroiral, ali abatiniral, a!: demiaijoniral, ali — dalje antišambriral po ministarskih palačah. Će se odloči za to poslednje, ne bo menda svet čisto nič presenečen ! Avstrija In Italija. Pitliki »Omeibin« j« priobčil ■•■topno notico, ti jo j« ekspresno prejel s Daneja: Nejnoveje isjave papeževe v smislu, da je potrebno, da ie I tal jeni in Slovani v Primorja spravijo, nepričakovana resolucija mi' rovnega koagreea v etvari italijaneko-avetrij-ekib rasmer, najnoveji sestanek Tittonija ia BiiUowa, na katere* se je govorilo o odno-šajih med A vatri jo in Italijo, eo v tesni zveei z nadim narodaim vprašanjem, in ni dvomiti, da se v kratkem utegne videti posledice eaatnega zboljšanja tafth rasmer v južnih delih monarhije. Sv. Stolica In Francoska. Kakor javljajo iz Rima, ae v vatikan-tk h krogih govori, da tkliče papež narodni koncil vseh francoskih siofov, čim bo vspre* jet novi zakon o ločitvi ctrkve od države. Na tem koncilu se bodo škcf> posvetovali o novem položaju katoliška cerkve na I ran* cozkem. Pap<ž namerava prtdicžiti koncilu, da se bodo v bodoče škofje na Francoskem imenovali na ta način, da drugi škofje dotične metropol je predlože papežu trojico, iz ketere izbere on škofa. Na sličen način imenujejo ikefa v Severni Ameriki in na Angležkem. Domače vesti. Imenovanje v sod ni Jak i stroki. Av- ekultantom je imenovan pravdni praktikant Matej N u t r i e i o. Ustanovni zbor »Slovenske sokolske zveze«. Na nedeljskem ustanovnem zboru »Stjvenake sokolske zveze«, ki se je vršil v dvorani »Narodnega doma« v L/ubijao: , so b la z malimi izjemami zastopana vsa sokolska ^ druptv?, ki so poslala 119 delegatov. Zboro-vaoje je otvoril dr. Ivan Tavčar. Kakor smo že včeraj poročali je bil za etaroeto z vere z glasovi izvoljen dr. R a v n i h a r, Ho tri' s >v je dobil dr. Viktor M u r n i k. Z vsklikom eo bili izvoljeni dr. D. * i T r e o iz Gorice za I. podstaroeto, dr. I. ' Karlovšek za II. podatarosto, B. Kaj-' cel j z i tajnika, I. Vesel za blagajnika,' B. D r e n i k za zapisn.kirja, Rogl, Per-' d b n in Viljem za njih namestnike, U I-e a k a r iz Trata, I. Novak iz Idrije in H. 3 a x iz Kamnika pa za preglednike. Ker ci dr. Viktor M u r n i k, ki je bil soglasno izvoljen načslaikom, hotel iz7olitve prevzeti, je bil potem načelnikom izvoljen Joaip Scnertoik iz Celja. Zborovanje ae je vrš io zelo Lurno. »Vinska tnrator«. ki jo je priredilo pevsko društvo »Kolo« minolo nedeljo, je privabila ogromnega občinstva. To ae je pokazalo 'zlesti potem, ko ee je »trgatev« nehala in ko se je občinstvo razsulo po prostorih na verandi u po vrtu. Navstala je prava borba za vsako stelico. Bil je to pravi naval. Na j »trgatvi« je občinstvo sodelovalo s pravim navdušenjem, da je ni bilo v kaki poldrogi uri na iatniku niti jagode grozdja več. — »Kradic« se je, da js bilo veselje. Ali tudi viničarj', viničarke, pol osji niso držali križem rok, ds sta i me1 a oče »župan« ia njegov pisar vse roke polne opravila ia da je bil — »peižonc vedno poln. In tako je bilo zado- , voljno vse : tatovi, arostanti in oče župan! j Zabava ;e bila res ve'eanimirana in ni dvoma ' i več, da ostane »trgatev« tradicijonslns prire- ditav našega »Kola«. l A veselili smo Be na |:o)ebno milem obisku: aa-sini zbor društva »Pieserea« iz Bjljuncs je dešel korporativno in je po trgatvi peval . na vrtu. V pri^rčn^h besedah sta pozdravna mile bratske goste g. C o t i č v imenu »Kola« ' in g. .T. pl. Masnec v imenu »Slovsnaksgs pevskega društve«. A tudi vse občinstvo je navdus^oim ploskanjem in živio-klioi izkaze -va!o gostom svoje iskrene a m pati je. Mej tem, ko se je množica ssbavsla po v*eb hišnih in vrtnih prostorih »Nsrodnega doma« pri ev. Ivanu, js začel v vsliki dvorani pies. ki §e je vršil ob nepričakovano velikem navalu. 1'ieležbe je bila tudi velika. ( P.es se je vršil ob splošnem veselju ia vzornem redu. tako, da je lepo csvršil, kar je »trgatev« tako srečno začela; bila je to res f r f roeta ali ljubka prireditev, kakoršnje ao našemu občinstvu najbolj priljubljene. Sedaj pa še oikritoerčao besedo na adreeo načelnikov »Narodnega drma«. Poatrežba je bila pod veako kritiko. Kdor ee( ni sam spustil v ljut boj, ta sploh ni nič dobil. Ia to je bil edini moment, ki je kalil veselje aa lepi prireditvi. L mejemo, ds gostilni- čar ni računal aa tako velik aaval. Ali on ■i bil pripravljen niti sa veliko msnji obisk. Odborniki »Narodnega doma« eo nas vslsd vsestranskih rskrimiascij zaproaili, naj §po-( ročimo občiaetvu — kar storimo a tem drage vo^je — da bodo akrbeli sa to, dasekajtscsga ne ponovi več! Tako bodi ! — prosimo gospode. ] Oddaja tofcakarne. Tobskarna v ulici i Giulia ŠL 42 ee odda potom javns konkurence. To bakarna mora cs'sti v sedanjem prostoru, ali v ksteri hiš v neposredni bli-ž ni. Pismene ponudbe je predložiti najdalje do 24. oktobra 1905. ob 11. uri predpoludne o. k. finančnemu inšpektoratu v Trstu, Riva del ssle št 7, III. nadstropje. Tam ae{ do bi vejo tudi ob ursdnih urah itf^rmacje o modalitetah natečaja. Raspisani službi. Pri c. kr. okrožni Eodniji v Golici je rezpisan natečaj ca eno mesto jetn žkega čuvaje, e katerim je spojeaa plača letnih 800 kron s sktivitetno priklado 200 K in alužao monturo. Pri c. kr. okrožni scdaiji v Rovinju je pa odprt natečaj za mesto kancelijskega asistenta XI. plačilnsgs razreda. Prednost imajo podčastniki c. in k. vojske. Povodom godu cesarjevega bo jutri ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega pontifikalna maša a »Tebe Boga bvalimoc. Huda zima se obetn ss leto«. Vreme-noslovci prorokujejo leto9 hudo zimo. Da bo zima še hujša, ae pa obata splošna draginja, j V Pragi so veliki trgovci (judje) sklenili, da zvišajo ceno premoga od 8 na 16 kron. J Pretrolejaka družba avstrijska —tudi judovska j — je zvišala ceno petroleju. Os ae še meso , podraži, pa imamo še krutejšo zimo, nego jo' morejo prerokovati vsi vrtmenoslovci. j Trgntev na Dolenjskem se je splošno Že pričele. Vzlic vsem nezgodam, ki so ' letos zadele vinograde, je pričskovsti vspešne 1 trgatve ia d^bre vinske kspljice. Telefon v Triglavskem pogorju. Is Mojstrane do Triglavskih koč nsmsravajo ' napeljati telefon. Ako ae ta namera izvrši, bi bil promet jako olajšan in ki se moglo ' p:epre5.ti marsikatero nevarnost. Koledar lm vreme. Danes: Kandid, mučenec; Vitomir: Petna- — ' .futri: Frančišek Scntinski; Tegodrarzft. > »pole oni Kl9.il—19.13 aagleike lire K —.— do —.—, London kratek termin S, 5-39.9)—: 4010 Francija K ».40—35 50 Italija K 4 »--^ 55 - italijanaki bankovci K —.— —.—. Jfeaidija £ 117.40--117.50— nemški bankovci K--- avstrijska adnotaa renta K 100 30 100 50 ogradu kronata renta K £6.25 '.6 35, Itaui&naz* /ensa ~ ——.— kreditne akcije K 679.50 — 691.50 driavne ielesnice K678.--- 179.— >.ombsr ce dobave. — Stalno, nespremenjeno, 5 stotink nižje. — 2000 vreč. uaabti|. (Sklep pop.) Kava Ckuatoa good sverag« aa oktober -iS1/, za dec. 38.n/4, za marec. 39.l/« za .naj 3Stalno. Kav« - ./aa-. ioeo 40 — 41 navad i« t al. 42—43 aavau.. u '..,44—46 Hamburg. (Sklep. > Sladkor za oktober 17-45, za novemoer i7 50, za dec. 17.55, za januvar 17.70, za febr 17.80, za marec 17.90 — Mirno. Vreme : nestanovitno. S 1 a d k o r tuzemski Ceatrifugal 5 promn. fled K 74'— do 75—, za maj-avgust K 73*— do 7150 Concassć in Melisitl promptno K 74—75, za juli-aTgust K 74'— do 75*—. Pari* K« sa tekoči mee#" 15 40 rt november fO. za nov.-februvar 15.90 jaauvar-april 16.— (mir .» — ' ;pnic» za tesort m J3.45, l* urvember 23 50 za november februvar 23.70 za jan. a;»rii 24.— (mirno). Moka za t*lco<5i mesec 30 75 za nov. 30.90 za nov.-februvar 31.20 za jan.-aprfl 31.65 (mirno). — Repičn olje ss tekofi UH«- 'c 49. sa nov. 49*/4 ca november-dee. 49__za januvar - april 50'/» (mlačno), epirit za tekofi mesec 38 '/• za nov 34.3/t za jan.-aprii 3i.— za maj-avg. f5;1/.. mlačno^ — Sladkor aurov 83* uto nov. 20.---207- stalno\ bel tekočI mesec I 25.— za nov. 25.V4," v oktober-januvar 25.3/B. za I januvar-spril 26.- (mirno) rafinira a 59--59.'/,- | Vreme: lepo. „Ne kliči vraga!" v enem dejanju je ravnokar izšla, ter se vdobiva po 50 st., po pošti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Šfoka, Trst, ulica Giorgio Galatti 18. Policijska loterija Sreč kanje iste se bo vrš lo brez odloga dne 11. nov. t. 1. v palači policijskega ravnateljstva na Dunaju. Loterija se je jako priljubila občinstvu vsled njeno lepe in solidne sestave dobitkov na biserih, zlatanini in srebrnim. Srečke stanejo po 1 krono in se vdobijo v vseli menjalnicah, loterijah in tobakarnah. Kdor ljubi kskao in čokolado, temu bodi priporoosn; Ivana fioffa _ Kandol-Kakao ki ima najmanj tolši;« v «el»i. je torej najlaže prebaven, ne provzroća nikoli zaprtosti in .je ob najboljšem okusu izredno poceni Pristen samo z imenom Ivan Hoff /S \ /jg*. \ in z levjo varstveno znamko. Zavoji po '/* kg 90 vinarjev v^^l Dobiva se povsod. Alojzij Galkrti Naslednik: Fr. Hitty TRST ul. Barriera vecchia št. 13. Zaloga tn- in mmlm blap za moške obleke = Perilo. Platenina. Zefir. " PerkaL • Izbor drobnarij. Sprejema naročbe za obleke. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke ia odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me na porcelanastih ploščat za spomenike. Njnlsjea konkurenčne oene. 2-- o ht Tovarna pohištva ~wm \ ^Heksander levi JCuizi - ulica Tesa itv. 52. V« (lasten hiša). ' , ^ ZALOGA: Pinzzn ROSftRtO (Šolsko peslepje). ^f o Gane, dn.ee nI bntl ne bene kenkurenoe. o Sprejemajo se rsakovratat dale tudi po z posebnih načrtih, »coooccccc: frl Di«tr*VA> eemlk fempUH« te frtmk* ? Mizarska zadruga v Gorici #(Solkan) tovarna pohištva m itrojovnla obratom priporoča ■!*»■—i« obfi—<111 svojo ir zalogo pohištva "H prej ANTON ĆERNIG0J m W Bettiri ste?. 1 (Bisaria) - v Trstu - tik certre st. Petra t kiti Mareiđ Majri^Ja terana pokiltra primorske desete. Pmkšštrm Mthtfi m •oUšmo, trpešno in lMno, in mieer mamo lm lema, pomuSenmgm t tovarniški mnSilniei m tomperainro 60 mtopiaj. mr Vaehe teeteii tau ]• izMjueefM. Album pohištva pošlja se brezplačne. v Prodaj* m tudi na mesečne obroke. C Tllhliln v: TBflTU, ŠPUITU la 1LEKS1HĐBUI (OEJKNT). hnnfohniL -t"!''* v >trokovno prakr-o. 1-IIUlPlllllil ya>ir>v p,tve UpraVa .Kdim*t\ PiQ^r Is let star, z lepo pisavo, dobrimi spričevali, veš" slovenskega in nem--k'ira jezika, v odvetniških i a notarskih podlih iztirjen, zeli takoj vstopiti v službo od za«"-etka t . li z malo j>laNaslov pove uprava »Edin-« Aitlirisii Sciiool of Inmm u<-i moderne živele jezike cd profesorjev do Učnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačne pojasnila daja autorizo-vana -ola za u< enje jezikov ra odraščene in otroke ▼ Trstu, ulica Nuova ŠL li, II. nadatr. mnnn hektolitrov Vinskih sodov v vsaki IU.UUU velikosti od 5—70 hektolitrov dajapro po jiko zmernih cenah tvrdka AI|X. Breyer i sinovi. Križnvac. Št. 2lOf>. Razglas. 1 »ne oktobra t. 1. ol» uri predjio-1 ldne 1» v občinski pisarni v Dolini prostovoljna .javna dražba za prodajo stnrega šolskega poslopja v Ricnianjih. Najnižji ponudek je 36<>0 K, pod katerega se ne proda. Poslopje so lahko ogleda od 4. do <>. ':re popoludne vnaaj,J V JI., Westhahnstrasse št. 36117. iBinrolio spedicijsio posredoranie © Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna it. 2 Trst. »»» Tiuroi it. aea7 — Podružnice: Dunaj, Budapešt in " Lvov. == Zastopstva aa vseh glavnik trgik = ti- it inozemstva. - Se priporoča za preskrbljenje I I t seljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu in inozemstvu. Pakovanje za prevoz po morju. Posebno usodni pogoji za vojaško osobo in ===== državno v uradnike ===== Pošiljata Tsate Trste po stalni nizki pmoziiini. •r Proračuni brezplačno. ~mm Nad 4-O-leten vspeh. Najstarejša medieinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI od ogoluujene sladke »korje) Iznnjditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TJ18TU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnili razstavah. Počaščene s^ zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu. kašlju, hripavosti, - upadanji glasu, kataru. Zamorejo jili vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadol>fc čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu~ ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. MALA OZNANILA V aevi predajaHiici Jeatvin ia k sloni jal ft^a Peteri v ulici G talim št. 76 Je »dohiti mkoTntnr teatrine kakor : karo, r ž, testenine (nipcljfkf), iladtor, UirVno la belo moko. nirmvno ibmio. •▼e6e. milo. jedilno olj« prve »m* po sa norf. — Blaffo vedno oveže.— Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, a rva. pre- atfa in drugo razuo kurjavo ler petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. Csvana lunod ulica Ca-vszzem št. 3). Toiasoii Ulisse Trat slikar-dekoratćr. Sprejema delo na deteli T>e-koracije sob a papirjem. Sli- j kante »oh in napitwvr ▼ y*h I »login in na t* natioe. Pn- I nareien leo In marmor. Barvanje pohittva, podov itd. V»e ; ta smernih cenah, tntno ln | ltro. — Oalavnioa: alloa '!«• i F«>ml» »tev. t«. 1 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in naj cenej ♦ voičene iveče ♦ Cenik breinlaCno ii trulo. Podpisani priporoča svojo W NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri Sv. Jakobu ; ilirska ilica 12 (znvei si. šile). I Vedno »vež kruh. PoSilja-. nje na dom. Sprejema na-i ročila in domači kruh v ! pecivo. Paatrežba t oda a. Benedikt Subaa 7 =J(ova zaloga = ovna in nem na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej uL delle Acque) vogal ul. Coroneo. \ MIROM LNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (fOfal Seppa) Specijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog, barr, • pokosti, lakov. Metk, ćopićer, navadnega in parfum nega mila, petroleja, ipirita lieste) sa goreti. — Barvilo zrn «Wenje ------ . vina. ===== Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Tržaška posojilnica in hranilnica » ——== registrovana zadruga z omejenim poroitvom. ^ PiMMMM Cusermm štev. a, 1. m. — TR S T — V lastni hiši. Telefon it. 95a. wm~ Vhod po glavnih stopnicah, -mm Hranilne uloga sprejema od reškega, če tndi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Peoojila daja mudo zadružnikom in sicer na uknjiibo po 5*/,•/., na menjice po 6*/a, na zastave po ^/t"/«-Uradno uro: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zapru las stja«4eraeje urejeno varnostno eelleo za ah ram bo vrednostnih papirjev, listin itd. ===== Pofttao hranilni«al račun 111.004. - KONSTANTIN- RUBINIK ^ Prodaj alnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sfrsjms prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. NeprekoslJiTO } flinoTe nrdUee. — Vsakovrstni pripadki aa rassvstljavo. | Naračba za paptlaa čiščenje stanovanj. parodij totek je vdoUti pn upravi „aisost" - TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 ftlSPARMIO 5 ■E1L0VAMJE PO MAJIODERHElfilH liBTEVifl katalogi brezplačno. Stanje hranilnih vlog * nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. Mesti Mili Ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ul. 3, poprej IIa ItCStllClll tip mm rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 12. nre dopol. in od 3. do 4. ure popol.. jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlo/enih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. postne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 s/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v f>2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 83 letih, tedaj mora plačevati na leto t>°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. | Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. ANTON SKERL mehanik. aaprlae£enl zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst. Zastopnik tovarne kote in motololes „M". na~ Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. ZalogH priprav za točiti pivo. Laatna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokolea itd. ▼•tika salo** pripadkov po tovarniških oonah. : —TELEFON štev. 1734. r Vyflrova tovarna Miljmvin." izdeluje iu priporoča: Vydrovo žitnn kavo. Johni pridatek znamka »Vvdra.. Johne konserve ^grahnjr, lečne, g..lM.ve iu ri/^vo). Oblati o<. Dlaava za pecivo »Ruhtin*. AAPRA VITH fOSKl Sf > Kolekcija vseh teh izdelkev 3 krone 20 stot in poštnina. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven ,,Kavarne Metropole" (vogal Corso). 3van petelin I tovarna testenin TRST Sr. Ivan pri Trstu. I I Pekarna i sladćićarna z lastno tovarno biškotov j Jran Campe i TRST - ulica. Moliti Grande št. 32 - TRST i krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih j ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. I* P.Pertot urar TRST - ul. Poste nuore št. 9 ^^ priporoča velik* izbor ur: Ornega. SchafThause, Longines. Tavanes itd. It ' kakor tudi zlate, srebrne in kovinske J ure za gospe. Izbor ar za birmo. Sprejema.popravljanju po nizkih cenah. tovarna s zalogo pohištva ===== svetlega in temnega kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih eenali priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. S pri tleh - (nasproti dvorani „Tersicore")« Hočete se prepričati? < )biščite velika skladisča IJMarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 I ul. Poste Nuove 5 (vogal Torrente). j „Alla Citta di I.ondra' Velik izbor izgotovljenih oblek za mo.ške, dečke in kostumov za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za doni in delo. Delavske obleke. Tirolski ioden. Nepremočljivi plašči 1 pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemski!, tovarn. Izgotavljajo ee obleke po meri po najnovejši modi, točno, eolidno in elegantno po nizkih cenah W0F~ Zaloga Izvozno marČne (E?tport-Marzen) in vležane (Lager) z== pive = v aodčekih in v boteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaue Steinfeld pri Gradcu. Zaloga Jrtsttonijevc Qi«shubkr vedno sveže kisle voue po smernih cenah pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10 ■ -1 l „Slavij a" I nmw zanmalna kasta t Prsti. — Bezerru ini 31,865.38680 K. izplačane ottMnue: 82.737.159-57 K. Po weIIkomU drv trn * majema* amrmrovmlniom naše dršmrm m reeskoai aloranako-narodno upravo. V mm, hiimiii 4mjm: €eaeralai zastep V Ljubljani, čegar pisarne so ▼ lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnioe proti požarnim Ikodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljii »lovca, koder posluje. Dovoljuje a čistega dobička izdatne podpore v narodne in obćnok jristne