118. sfeuiiRn. 9 MaiH, v petek 25. mam 19Z3. Leto LUI Izhafa vsak dan popoldne, isvzem.il nedelje tn praznika. •nabrati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst š 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, praklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. tivt&ml&tvo »Slov. Naroda1' in „Narodna tiskarna" Knaflora ulica St 5, pritlično. — Telefos it. 304. Uredništvo „81ot. Naroda'' Snaflova ulica al 9, I. nadstropje Teleloa iiev. 34. Dopisa sprafama lo podpisana in zadostno lrankoaane« Rokopisov as no vrača. Posamezne ifsvilScs: v Jugoslaviji vse dni po Oiei V— v inozemstvu navadne deii om 1, nedelje Din T25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: V Ja««*Ia?»ji V inozenstT.-. v Ljubljani po pjiti Din 120-— Din 144_ Din 21Corrierc della Sera« prinaša o političnih razmerah v naši državi nastopni značilni dopis iz Beograda: Kadar v Zagrebu ali tudi v Ljubljani kdorkoli hoče prepričati vas, za-•padnika, da je v sporu med Hrvati, Slovenci in Srbi, med novimi provincami avstro-ogrske provenijence in starimi Izza daljnega turškega gospodstva, baš ker ste z zapada, vaša dolžnost, da poslušate vse, kaj imajo prav Hrvatje in Slovenci in česa nimajo prav Srbi, se zateče dotični govornik vedno k temu-le glavnemu in sintetičnemu argumentu: Mi nismo Balkanci in nočemo plačati ljubezni narodnega ujedinjenja s svojo balkanizacijo. Ta argument se često osvaja. Američani, Angleži, Francozi m Nemci primerjajo v duhu gladki asfalt Zagreba z grčavim tlakom starega Beograda, skoro tirolsko snažnost Ljubljane z očitnim orijentalstvom Sarajeva in sklepajo brez drugega, da obstoji na •ni strani še, s svojim komfortom, povprečni tip evropske civilizacije in da je na drugi strani nekaj, kar treba nekoK-ko preobličiti, da zložno vstopi v Evropo. Ako ima ena stran kolonizirati drugo, naj bo to novi del, to je oni ki je izšel iz Avstro-Ogrske, da da" svojo normo kulturnega šivljenja starem« delvL Nagel zaključek dozdevno potrjujejo gotova dejstva, ko Hrvat aH Slovenec našteva zapadniku razžaBenja, katera trpi naglašana njihova višja izobrazbi že štiri leta s strani srbskega gospodstva v Beogradu. Vlada, armada) uprava — ta-Ico navaja iugoslovenskl nezadovoljnež — so v rokah Srbov. Našim so pustili samo podrejena mesta. Naši častniki in hrvatski ter slovenski vojaki so zaprti po pustih in daljnih makedonskih jrarni-zijah; v kompenzacijo so tu močne srbske gamizije, ki nas čuvajo z ne absolutno bratskim očesom. Uprava, ki nam je naložena, je počasni nesposobna, često koruptna. Davkf, ki jfli plačujemo mi, se uporabljajo v korist krajem onstran Dunava. Ako bi pustili delati nas, bi poskrbeli vsaj za svoje ceste, ki se slabšajo, kakor so vedno neporabne one v Južni Srbiji. Ako bi bili gospodarji svojih sredstev, bi obdržali svojim pokrajinam ono srednjeevropsko Kce, katero ste vi zanadnik, brez dvoma upoštevali v javnih vrtih Zagreba, kjer se sprehaja toliko lepih gospa, lahko oblečenih, kakor je navada po vaših kulturnih zapadnih mestih. Zapadnik bi na ♦ej točki pričel res misliti, da imajo Hrvatje in Slovenci zase vse svoje praktične razloge in da zaslužijo, dai bi imeli vsaj poln selfgovernement v državi SHS. Toda, ko prispe iz zapadnega Zagreba in Ljubljane v Beograd, sliši ■asprotne argumente. Pred vsem uživajo Hrvatje in Slo-venei vso avtonomijo, ki jo morejo imeti. ±>i drugega, nego kak demokrat z levice, danes v dekadenci, ki bi bil pripravljen dati jim še nekoliko več; pa ♦udi. ako bi se dal izvesti nekak federalizem, bi ne smel biti privilegij Hrvatov in Slovencev, nikdar federalizem provinc v vsej troedini državi, ne federalizem za bivša avstro-ojrrska plemena. Toda o federalizmu na sploh govore neradi. Rajše pripominjajo to-le: Država je mlada. Italija nas uči, da se nove države kensolidirajo z enotnostjo in ne s pokrajinstvom. In potem radi česa pravzaprav se lahko upravičeno pritožujejo Hrvatje in Slovenci? Ali morda Zagreb ne prospeva z novimi industrijami? Tn ako te industrije evtto, ali se nt vrši to po zaslugi starih provinc, ki so samo agrarne in ki pokupijo vse njihove izdelke? Ni res, da se poslužujemo skupnega imetja v večjim znesku nego nam pripada. Naj mislijo, da bi od tega imetja, pridelka skupne jemlje, in mnogih strojev, katere smo dobili od Nemčije na račun reparacij, oni ne imel! ničesar, ako bi ne bili mi Srtrt, vojni zavezniki antante, njim dali aeprccenlji-vega daru s tem, om smo §k spremenil iz premaganih sovražnikov v pri v* tirane zmagovalce. Verjemite nam: Ona nehvaležna duša, ki govori v ujih, sd iskrena slovanska duša, ampak nečista habsburških osvojencev. Navlaka civilizacije, s katero se ponašajo v Zagrebu, v Ljubljani, v Subotici, je dvomljiv dar, kupljen s stoletji suženjstva. Ako pa baš nimajo volje, da bi živeli z nami hrvatski bratje in slovenski bratranci, pa naj gredo ... Tu napravi zapadnik gesto začudenja. Srb nadaljuje: Naj gredo, da. Tudi na to smo mislili, na amputacijo. Toda slabše bo zanje, kadar se bodo nahajali sami med tolikim ljudstvom, ki je močnejše od njih in ki ne bo imelo ozirov, da se ne bi okoristilo z njihovo slabostjo. Naravno ne bodo mislili, da hočemo amputirati ves bivši avstro-ogrski teritorij. Naj ostane v svobodi Hrvatska sama. Slavonija. Bačka, Banat ostanejo z nami, ki si stvorimo veliko Srbijo. Toda poskušajte govoriti o amputaciji najbolj prehlajenim separatistom v Zagrebu, pa boste videli, kako hitro postanejo razsodni. Take vrste so splošni argumenti na beogradski ulici m V kavarni. Med ljudmi politike in misli pa se zbirajo še druga opazovanja, ki segajo bolj na dno spora, ki se danes praktično kaže kot upravno nezadovoljstvo. Pazljivejši opazovalci ne prikrivajo intimnega značaja: to je spor dveh narodnih zavesti, ki sta dozoreli nasprotno. Hrvatje — tako nri je rekel minister Laza Marković — niso separatisti, toda oni se ne vspnejo do tega, da bi pojmovali državo tako, kakor je, to je za dejstveno formacijo; oni potrebujejo, da čutijo, kako nastaja potom pogodbe s komurkoli. Njihova podrejenost Ogrski je bila rezultat pogodbe, čeprav nasilne, z Budimpešto. Morda prav zato, da bodo Živeli, potrebujejo borbo z onim, česar ne morejo pogrešati. Nasprotnika, ki je bil včeraj v Budimpešti, iščejo danes v Beogradu. Tako sprevi-dite vi, ali imamo normalnejšo koncepcijo države mi Srbi, orijentalci, ali oni, Hrvatje, zapadniki... Neki pisatelj, Srb iz Dalmacije, pa je dostavil svobodnejše pa nekoliko fi-lozofične komentarje: Gre za dvojno različno pojmovanje patrijotizma. Srbski patriotizem je oni velikega kmetske-ga plemena, ki vidi v svojih vladarjih svoje naravne poglavarje, proti katerim ni ugovora, ker so njegovi. Država za nas ni stvar vlade, temveč popolnoma naša; skupno imetje, pri katerem se čutijo udeležene tudi najponižneiši; država je identična z domovino. Lahko se razkosamo na stranke, ali ne moremo sovražiti države, ki je naša, kakor Je zemlja naša. Ali se Hrvatje ne dvignejo nikdar do tega, da bi videli v drŽavi silo, ki ni tuja narodu, ki je bil zanje vedno antiteza države? V njih se razvijajo anarhistična čustva tudi. kadar se z navidezno disciplino podvržejo redu. Ako pomeni slovanstvo nekoliko politične histeričnosti, potem so Hrvatje bolj Slovani nego mi Srbi. Naši posebni srbski pogreški niso nikdar pogreški ekskluzivnega patrijotizma. V boju z vsemi kot Srbi se čutimo prej Srbe kot ljudi. Treba, da se tudi mi vzgojimo, da bomo občutili svoje srbstvo manj absolutno v Človečanski funkciji. Nekoliko smo desorljentirani kot ljudje, katerim se je na mah realiziral njihov zgodovinski Ideal, pa ne vidijo dobro, kako bi vporabili to realnost v večji svetovni realnosti. Toda, ako se kdaj zmotimo v svojih odnolajih z novimi sorodajaki, smo si potem vedno boU rotori, kaj treba storili. Srbska nadvlada nI tako absolutna, da bi drugi ne mogH vršiti svoje delavnosti, različne od naše. V praksi je beogradski centralizem pogostoma omejen po periferijski neodgovornosti. In to je »oda. Kajti da bo drŽava SHS živela v svoji pdrufitTi, Je potrebno, da Jej da politično sestavo eoo pleme, in sicer srbsko, katero edino je pokazalo, da jo ona. Plesno. To Je beseda, ki se pogostoma ponavlja v političnih razgovorih, ki zavzemajo skoro vse Intelektualno življenje dežele. Spor ni samo zadeva starih in novih strank, ne tiči le v različnih potrebah in navadah, prevrnjenih funkcijah in razočaranih ambicijah. Spori takega značaja bi se izgubili s časom z dobro upravo. Pa tudi. ako bi boljša uprava od sedanje udušila nezadovoljstvo, kateremu smo pripisali upravni in gospodarski izvor, ni gotovo, da bi se različnost treh glavnih plemen izlila v ono harmonično različnost, v kateri žive harmonizirane italijanske pokrajine. Italijanske pokrajine imajo pred seboj zgodovinsko enotnost, katero so potem zopet našle. Ako bi jo še enkrat izgubile, bi jo zopet dobile nazaj. Toda ta tri plemena se nahajajo danes prvič skupaj v zgodovini. Pomanjkanje skupnega imena podpriču-je. da ni skupne tradicije. Eno pleme, ono srbsko, prihaja s svojo bojno pre-teklostio iz orijentalske, bizantinske, pravoslavne zgodovine z nepopolno pa spontano civilizaciio: hrvatsko pleme na prihaia iz srednie-evropske. nem-ško-romanske. katolike zgodovine z bolj vidno pa pridoh.beno civilizacijo. Vsa tri pa so plemena južnega Slo-vanstva, med seboj najbližja in naibolj razpoložena za skupno življenje. Toda to so slovanska plemena, to so deli onega širokega in raznega etničnega sveta, kateremu stalni sedeži še niso povsem uredili njegove valoveče narave, ki je lastna Slovan?tvu: v njih je oni slovanski politični duh, ki je izkazoval vedno težkoče pri določevanju preciznega or- I Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na] po51iejo v prvič naročnino vedno SSfijT" po nakaznic!. Na samo pismena naročila bre.T poslaive denarja se ne moremo ozirati I I II l I I I I 11 >.i.i,-U.. rTi'HilMaJi i 'i ' ■■ n'*"W" jjM-i-n-rri nr-iTrmr«- ganizma države-naroda. Država, ki se je stvorila tu, ne more uspevati identično z vzhodno državo. Odnošaji med njenimi deli se bodo občutili še dolgo sredi odnošajev plemen, izmed katerih je vsako gojilo svoj sen, da zasluži nadvlado nad drugimi in je vsako sanjalo o bodoči slovanski veličini v nasprotnih smernicah. Vsekakor pa je ono, ki je gotovo najbolje pokazalo, da ume je postati država, brez dvoma največje srbsko pleme. — Giulio Caprin. Dobra slika naših razmer! Italiian-ski novinar Canrin je izboren opazovalec našega političnega življenja, katero premotriva vestno, kakor malokateri drugi, ki pišejo o Jugoslaviji v inozemstvo. ČTanek vzbuja široko premišljevanje, kateremu naj sledi spoznanje, da smo se že zadosti razgovorih vsi skupaj, Slovenci, Hrvati in Srbi, o svoji preteklosti in smo si našteli že vse svoje prednosti in grehe. Tega je dovoli. Začnimo misliti na pravo in resno skupno življenje, ker so si vsa tri plemena, kakor lepo pravi Caprin, najbližja med seboj in najbolj razpoložena za skupno življenje! Odrinimo torej proč od preteklosti, uživimo se v sedanjost in pričnimo graditi: bodočnost! V tem pogledu je v prvi vrsti poklican Zagreb, da stopi na pot vzvišene prevdarnocri pa kroala lahko zaključimo brezplodno plemensko prerekanje in se dvignemo do skupne državne misli, katero treba izgraditi in utrditi. Značilna seja narodne sl$nšei!?e. B 0 VLADA GDLOCNO ZANT mandatu dr. Ribarja je izrazil mnenje, da je stališče opozicije napačno, ker se popravki volilnih imenikov ne morejo izvršiti po 3. jantiariu. Kar se tiče vpisa Rusov v volilne imenike, priznava minister, da to ni bnp pravilno. Zagovarjal pa je to postopanje s tern, da je zakon v tem pogledu nejasen, ker daje volilno pravico tudi Neslovanom. Kar se tiče Miljovičevega mandata sodi, da ie popolnoma političen uradnik, ker je njegovo mesto predvideno rudi v zakonu o centralni upravi. Seja se je ob tri četrt na 30 prekinila ter nadaljevala ob 21.30. V nočni seji js prvi govoril demo trat W11 d e r, ki se je bavll z radičevsklm gibanju na Hrvatskem. Glede govora Ljube Jovanoviča Je JziavJl, da Je napravn vtfa, kakor da bi bfli demokrati predstavniki kake sile in nasilja. Demokrat! hočejo, da se narod vzgoji v svobodi za svobodo in hočejo, da občutimo, da je državna politika stabilna in da imamo dober režim, s katerim se ne more trgovati. V sedanjem 'fcasu negotovosti se ne more dopustit!, da b! se kazala državna oblast slabo. Naš položaj je zelo težak. Demokrati so šli iz vlade v volitve kot opozicija, ne da bi Imeli ustvarjene opozicijske simpatije, med tem ko so dobrohotnost državnih oblast! vžfva-H oni, ki so bili proti demokratom in proti radikalom. Radikale] so postavil! svoje kondldatne liste v Hrvatski, dasi so priznali, da ne bodo uspeli. S tem so oslabili državnotvorno fronto. (Medklie: Izvoljen le bil dr. Peleš.) To je tudi uspeh toda neznaten, ker sem imel sam v svojem sreza več glasov, kakor pa on v celem okrož-fn. Nato Je prešel na postopanje vlade napram demokratom fn državnotvomemn tisku v Zagrebu. Izjavil je, da demokratski Hsrl. ki so se ?tiri leta boril! za državno in narodno edlnstvo, še do danes niso dobili prostih železniških kart, kakor & pr. »Riječ«, »Novosti« jn Tagblatt«. Zato se pa sliši, da jih imajo listi, ki zagovarjajo Radi-fcevo gibanje. ProšnTe demokratskih listov s« nahajajo v notranjem ministrstvu pri oddelku za zalčlto drŽave, Wer se prou- eule, aH so ti list! državnotvornl. (Veliko odobravanje pri demokratih). Minister Vu-Hč Je pri tem izjavil, da teh zadev on ne rešuje, med tem ko minister dr. Vellzar Jankovič ni reagiral dasf Je bfl navzoč. Za-njim je dobil besedo minister pravde dr. Laza Markovič, ki se Je vrnil s seje ministrskega sveta, katera Je trajala med zasedanjem narodne skupščine. Povdarjal Je: O. Ljuba Jovanovič Je naglašal in mf ponovno naglašamo, da državno in narodno •dlnstvo ne bo V nobenem trenutku predmet, ki bi se bol mogel v kateremkoli slu-taln žrtvovati. Nadalje Je odgovarjal na tJVflderjeve obdolžltve, da so radlkalci raz* bfl! državnotvorno fronto, ker Je ©slabljenje državnotvorne fronte hrvedel tudi del demokratske stranke, ki )e dvomila nad dobro Pasičevo politiko. Zagrebški kongres le s posebno resolucijo obsodil vso politiko, kt se Je vodila na temelju vidov-danske ustave* Priblcevtč: Ljuba Jovanovič Je obsodil V svojem govoru politiko vldovdanske ustave. Jovanovič: Zakaj ms napadate, ko hočem Izvesti vidovdansko nstavo bolje, kakor pa Jo hočete VL Veliko pozornost je vzbudila izjava dr. Laze Markoviča v Imenu vlade, da nima nobenega sporazuma z Radičem fn da vodijo 'radikale! svoio politiko. Markovicu je odgovarjal Ljuba Davldovič, ki Je Izjavil, da sta se zagrebškega kongresa udeležila tudi dva radikalna ministra. Pozval Je radikalce, na] branijo narodno In državno edlnstvo, Id Je bilo ustvarjeno z neštetimi žrtvami. Seja se je ob polnoči zaključila. Prihodnja seja bo v petek. Telefonska fn brzolauna poročila PRAZNIK SV. CIRILA IN METODA. — Beograd, 24. maja. (Izv.) Danes se Je pravoslavni praznik Sv. Cirila in Metoda svečano proslavil v saborni cerkvi s slovesno službo božjo, ki so se jo udeležili tudi kralj, kraljica,, člani vjade in diplomatski zbor* SESTANEK DR. NINČIĆA IN MUSSOUNUA, — Beograd, 24. maja. (Izv.) »Politika« objavlja poročilo iz Rima o skorajšnjem sestanku ministra dr. Ninčiča z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. Po tej vesti se v rimskih političnih krogih že nekaj dni dela na to, da se v kratkem sestaneta oba državnika, kar se smatra zlasti za potrebno z ozlrom na delo paritetne komisije in politično sodelovanje beogradske vlade. Obstojata za ta sestanek dva načrta: Sestanek bi se vršil v Benetkah ali pa bi dr. Ninčič povabil Mussolinija v Zagreb. Sestanek bi imel popolnoma uraden značaj. Poset dr. NinČiča bi se izvršil že tekom junija, med tem ko bi vrnil Mussolini obisk, ko se izvrše določbe rapallske in santmargheritske pogodbe. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd, 24. maja. (Izv.) Ministrski svet je imel med zborovanjem narodne skupščine od 15. do 20. sejo, na kateri je poročal minister za presveto Trifunovič o vprašanju profesorjev, od katerih je do včeraj predložilo okoli 900 ostavko na državno službo. To vprašanje je zelo resno, ker se zanjo zanima tudi kralj, ki je odklonil podpis ukazov za sprejetje teh ostavk. Vlada glede te zadeve še ni ničesar defmitiv-nega sklenila. Ministrski svet je razpravljal rudi o arhivu bivšega kralja Nikite ter je sklenil, da se dvoree na Cetinju preosnuje v narodni muzej. LLOTD GEORGE O POLITIČNI SITUACIJI* — London, 24. maja. (Wolff.) V svojem govora Je Llovd George Izjavil, da se Je mednarodni položaj zelo poslabšal. Angleška rlada noal del odgovornosti za ta nesrečni preokret v mednarodni politiki. Neodločno stališče glede ruhrskega vprašanja ie zapletlo Evropo v nove zmede, krize In konflikte. Nihče rs more uganiti, ka] se bo sedaj zgodilo v zasedenem ozemlju. Edino, kar je jasno, je bržkone to, da mesto pre-vdsrka znova zavlada v evrop. politiki nasilje. Antanta kot merodajen činitelj, ki združuje dve enakopravni stranki v skupnem delu za dosego istega cilja, ne obstoji več. Med zaveznimi državami al več enotnega nastopa in skupnega cilja, ni več prijateljstva, marvee so v nekakem verzal-nsm razmerja. Na drugem metra i§ LIov'đ Gtorge ostro nastopil proti vladi. Njegov govor smatrajo listi za vojno napoved angleški vladi. Pozival je liberalno stranko, na) ostane složna. Tudi proti Franciji so bile naperjene njegove besede. S tem. da je ugonobila svoje sovražnike, je postala ta država na kontinentu močnejša kakor Je bila poprej. V pogledu Rusije je LIoyd George zahteval trezno, dobro premišljene m odločno politiko, • • • SOCIJALISTIČNI KONGRES V HAMBURGU. mm H'nabarg, 24. maja, (Izv.) Svetovni soefjalistinči kongres je včeraj nadaljeval svoja posvetovanja. Sejo je otvoril angleški delegat VVallhead. Po čitanju protestne izjave ruskih socijalrevoluelionarjev in opravičbe madžarskih socijaldemokrat©v. Id se kongresa niso udeležili, je nastopil men- ševik Abramovie, ki je poročal o mednarod. kapitalu In mednarodni reakciji. Njegov referat je bil težka obtožba proti komunističnemu sistemu v sovjetski Rusiji. Za časa earlzma le bila v Rusiji stara kapitalistična družba, ki io Je zdaj zamenjala nova kapitalistična družba. Ruska revolucija je ponesrečena proleterska revizija. Razlika med prejšnjim in sedanji msistemom j« samo ta, da se is produkcija v primeri s predvojno znižala za 40 % in število zaposlenih pro-letarcev za 70 %. Naravno je torej, da le v državnem gospodarstvu veilk deficit. Poleg tega je nastala strašna draginja. V Rusiji vlada despotična diktatura komunistične stranke, ki onemogoča vsako svobodno voljo. Italijanski delegat Modihlani je izjavil, đa mu sicer ni mnogo ležeče na ruskih razmerah, da pa tako ostra kritika vendar ni umestna, kajti s tem proletarijat daje kapitalistom v roke novo orožje. Njegove besede, češ, da si Je ruski boljševizem pridobil tudi historičnih zaslug zlasti s tem. da je strmoglavil earia. so sprejeli ruski delegati s ogorčenimi medklici, da to al zasluga bolj ševik«v, marveč secijalrevein-cijonarlev. -* Berila, 29. nesla. flrr.T T Bairtrmv gf! SS Je pričel te dni socijalistlčni kongres, katerega se ndelefujs 700 delegatov. Ore sa rekonstrukcij« sod j al i stične internacij o-nsle, naperjene proti komunistični internacij onali in proti francoski reakciji. Predsedujeta Nemec VVels ln Trancoz Bračke. Nemec Lauteritz Je Izvajaj, Via be nemški proletarijat znal preprečiti vstajenje pruskega militarizmi. Obrača se do Italijanskega proletarijata, da st postavi v boj proti vsakemu poskusu naraščanja italijanskega militarizma. VVels Je potem predlagal, da Se imajo londonska, dunajska M amsterdamske internacijo*ala združiti v eno sama mternaclionilo. Sledila ?e Imposantns ljudska manifestacija. Franc** Brscke te Je Izrekel za nadaljevanje nemške reztstcejce na ruhrskem ozemlju. Bauer z Dunaja le Izvajal, da Je smatrati Rusijo. Nemčijo, Italijo. Madžarsko m pa društvo narodov za središča reakcijonarne nevarnosti. Društvo narodov Je orodje reakcije v rokah zapadnih držav. v^ ... • v K POTOVANJU MADŽARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — Dua], 24. maja. (MBA) Ministrski predsednik grof Bethlen, ki se je po prihodu ustavil včeraj nekal časa v madžarskem poslaništvu, je obiskal - d'poldne v Politične vesti. = Ali je amputacija še vedno na dnevnem redu? Menili smo, da je beogradsko časopisje vendar že odstavilo z dnevnega reda vprašanje o amputaciji Hrvatske in Slovenije, ker se je že lahko prepričalo, da bi bila takšna amputacija ne samo hud udarec za slovansko stvar vobče, kakor pred vsem spremstvu poslanika pl. Masirevicha, zvez- j za državo samo in za srbski del našega nega kancelarja dr. Seipla In zunanjega mi- j naroda tudi. Toda beogradski listi se v nistra dr. Grunbergerja. Ob 2.40 se je grof Bethlen odpeljal v Budimpešto. — Rim. 24. maja. (Izv.) Glasilo socijaldemokrati Čne stranke »La Giustlca« se peča s potovanjem madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena in navaja glavne vzroke neuspeha njegove misije. enomer vračajo k temu problemu ter skušajo dokazati, da je edini izhod iz težke notranje situacije ta, ako se ujedinjena tri jugoslovanska plemena raz-idejo in se tako odločita Hrvatska in Slovenija od Srbije. Povod te diskusije Za finančno pomoč Madžarski je zahtevala j {*• kakor vaelei dal hldi to Pot Stjepan rrancija nastopno: 1.) vse neregularne vo- | Radić s svojim zadnjim govorom. »Vre-jaške formacije in organizacije probujaio- j me«, ki jo podalo dobesedno Radlčev čih se Madžarov morajo biti razpuščene: govor, obširno komentira v uvodniku 2.) Madžarska mora brezpogojno izpolniti Radičeva izvajanja in prihala končno vse zahteve mirovne pogodbe glede vojske do tegale zaključka. »Uvažujoč elemen-fn vojnega materijala: 3.) monarhistična j farne energiie. ki črpajo svojo moč iz agitacija mora biti zabranjena: 4.) sestav- » Sf0letne prošlost) smo v p^eišnjih školjčna mora biti koalicijska vlada, v kateri : jjh člankjh 02načil[ kot fatalno dcfetv0 bi bile zastopane vse demokratične stranke; f dogodkov V smeri _ lnčftVO. s.) Ceskcsiov.m m -<**JJ Vsak korit Id nas vodi r tej *m-n ni- za obmejne incidente zadoščenje. Ti pogoji, ... , . . pran ust. so se ,deii Bethlen« tako teZw, s nasjitrtoie v tem mislj^ifti in nam da je prekinil nadaljnja pogajanja In odpo- ! Predstavlja kot ZfJraVO 111 koristno Za toval nazaj. Njegovo potovanje v Rim Je ; interne srbiVega naroda možnost, da Imelo namen pridobiti moralno oporo Mus- i se čim najprej©, doklor se popolnoma sollnija, ki naj bi ublažil francoske zahteve j ne pogr»znemo v blato ideologije jedin- tMI„, -r¥ ... kum c(TTu stvenega naroda dveh svetov, energi- NOVA VLADA NA ANGLEŠKEM- . ^i^,,. ' „ ~ ,.~ . . j Cno in mosKo oalocprse za najno ?so in — London. 24. maja. (Reuter.) Nrv- j edmo regnno operacijo, za odstranitev va vlada ne bo sestavljena do srede j OPJCffa. tar je bolestno in kar bo okužilo zvečer. V ponedeljek dopoldne se bo j tudi zdrav d«4 našega telesa.« — »Vre- vršila seja konservativne stranke, na j ma« js cden najserijozneiših be- kateri bo Baldwin pred sestankom no- ©gradskih listov, zato nam ne more biti vega kabineta izvoljen za načelnika vseeno, ako ta list s sistematično do- stranke. Lord Curzon jo bil baje med prvimi, ki so zahtevali da mora biti ministrski predsednik obenem tudi član spodnje zbornice. Lord Curzon ostane državni tajnik «a zunanje zadeve. Novi ministrski predsednik Stanley Baldwin je bil rojen 1876 leta. Studile je končal v Harrowu in Cambridgu, nakar je bil izvoljen kot kandidat unionistično stranke za poslanca. Istočasno je bil tudi urednik »Great VVestern Railway« in pozneje tajnik Bonar Lawa. V vlado je prišel prvič 1917 leta kot tajnik v finančnem ministrstvu, kjer je ostal do predlanskega leta. Ko je bU sestavljen konservativni kabinet Bonar Lawa, je bli Baldwin imenovan za zakladnega ministra. Od 1920. leta je bil član tajnega kraljevega, sveta, — Berlin, 23. maja. ftzv.T Izprememba v angleškem kabinetu bo imela za posledico zakasnitev nove nemška ponudbe. Kancelar Cuno hoče videti najprvo, kake tendence prevladajo v novi ministrki kombinaciji na Angleškem, potem se sestavijo novi predlogi. Tako Je gotovo, da nemška nota pred koncem tekooega tedna ne bo o-+ y or- deloma nadaljevalo delo, so se včeraj zve- j ganski skupnosti z vsemi ostalimi po- čer znova vršili krvavi spopadi med po- j krajinami, ki tvorijo naš državni, med- llcfjo m oboroženimi komunističnimi odre- j naTodno prknanl teritorH SHS. Ta Hor- ft. Napadalci so začeli obstreljevati poli- j yatova frfo torej ^ teme. eijo, ki Je na strele odgovorila. Dva de- } . ;^ V,¥.....„„..„.,, lavca sta bil. težko ranjena. Po neuspel- j ge-.8mef ™ državnopravno vsebino na- nem napadu so se demonstranti umaknili, j ** hrvatske polltlke.c — Padfc torej Iz- Do včeraj so pripeljali v bolnišnice 24 ra- rečno zahteva konfederacijo, to je zve-njencev. Kongres komunističnega obratne- j zo neodvisnih držav, ki bi bile med saga sveta jc sklenil napovedati generalno bo v tako rahli zvezi, da bi lahko dr-stavko vseh kovinarjev Poruhrja. Mnogi j favno skupnost vsak trenutek prekini-rudniki so prekiiini delo. Dmgod je de- j Državna skupnost bi bUa nepresta-lavstvo Se na svojih mestih in polici!! se ie ■ nQ y nevarno5ti, kar bi povzročilo, da posrečilo pregnati komunistične razgrajače. , w nlkdar ne mo do potrebne notra. Zvečer so komunisti priredili velike de- . ^JL . . . . — — - - - — _-ij_n- -o«r« njo konsolidacije. Zato smo slej kot prej monstraclje. Spopadi s policijo se nspre- ... j » mnenja, da je sporazum med Beogradom in Padičem na tem temelju popolnoma tzkJ'učeru = Radijev s *&ro2rt)4. V članku »flrvatslrt narod nanram Franciji« je naslovil Stjepan Radić v svojem »Slo* bodnem domu* te*le grožnje na naslov Francozov, predvsem pa Beograda: »Mi Hrvati smo m al narod, vendar pa nas je okrog 4 milijone. Z onimi, me* nim, ki mislijo kakor mi in ki z nami skupno rušijo beogradski nasilni cen* tralizem, pa je nas še dvakrat več. Mi Hrvati stojimo z jedno nogo na Donavi, z drugo na Jadranskem morju, g desnico držimo Split in Šibenik, z levico pa Zemun ob pragu Beograda. Ako me bodo v Beogradu tako modri, da sami stopije na pravo pot ali vsaj tako pametni, da ne bodo ljubinskovall s dr. Beneiem in da nas ne koncu kon* e*v ne pretvorijo v francosko kolonijo, bo hrvatsko nerodno zastopstva v imenu hrvatskega naroda započelo ta* ko akcijo, pri čamar bo gotovim kro* gom izpadla sabljica it rok.« — To se bodo ustalili te grožnje ne samo v Beograda mazrsnV tudi * Jfacag m Parizu 1 as Kongres narodno - sr>c4iallst!čne mladine v Ljubljani. Na binkoštno nedeljo se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« prvi kongres narodno-socija-listlčne mladine. Kongresna dvorana Je bila polna delegatov k vseh delov Ju« goslavije. Navzoči so bili tudi številni češki gostje Ig Prage in zastopniki dunajskih Cehov. Kongres je otvoril pred- stano nadaljujejo. Pomrle Je podobno bojnemu taboru, kjer se pripravljajo resni dogodki. Delavstvo je razburjeno ln nezadovoljno, komunisti širilo svojo agitacijo in človeških Žrtev Je od dne do dne več. Ranjence deloma vozilo v bolnišnice, deloma pa jih pobiralo in odnašajo sami demonstranti. Pri zadnjem spopadu sta bila I ranjena tudi dva francoska vojaka. Dela v- I srvo In uslužbenci v tovarnah za barvo so j začeli splošno stavko. Posredovanje fran- » eoskih oblasti so stavkujoči odločno odklonili. STAVKA SRBSKIH PROFESORJEV. ~- Beograd* 24 maja. (Izv.) »NovostU poročajo, da prihajajo neprestano nove ostavke srednješolskih profesorjev »a državno službo. Do včerajšnjega dopoldneva je profesorsko društvo prejelo 890 ostavk!. Te ostavke so došle od 82 pododborov. Prihajalo pa it neprestano nove od ostalih pododborov. — BeosrftU %% mam Ozvl f*rofeeof-IB zbor filozofske fakultete se je Izjavil popolnoma solidarnega v gibanja srednje-Šolskih profesorjev. BOLGARSKI ČETA§t POLAGAJO OROŽJE. — Beograd. 24. mala. (I*vj »Frepo* fol «poreča iz Strpa, ds Je občlnsfa upra* va visi Vladlmirova. srez Male«, Izročila srezki oblasti 18 bolgarskih strojnic ki se jih občinski upravi izročili bolgarski komi. tašt. VREMENSKO POROČILO. mm. Dunaj. 23. maja. (Uradno vrtmensBo poročno.) Včeraj je bfle v Avstriji spremenljivo, ponekod oblačno ln deževno. V . ,W! „ , „ NemčiH le oblačno ln v nekaterih krajih 1 ™l *l 'dravli vse do-dežuje. Temperatura še vedno ni normalna. ; "d"" Kozinc, ki je vse ao Danes zjutraj je bilo večinoma Jasno In ne- \ » delegate m ^^"^J^S koliko topleje. Pričakovati je v splošnem \ fozdravd v imenu češke narodno-soci-isto vreme, kot Je seda«, bolj toplo, pome- i iahsticne stranke v Pragi, njen sastop-- kod pa ni iBg^njpjnj tudi dež ln nevihte, _ 1 nik Cižimsky^ x imenu strokovnih ce^ ških organizacij je kongres pozdravil poslanec Laube; v imenu češke mladine, nje tajnik Burian; v imenu dunajske češke mladine, nje tajnik Klatil; v imenu načelstva NSS, načelnik Ivan Dcr* žič; v imenu beograjskega akademskega kluba NSS akademik Petrovič in v imenu Hrvatov dr. Serkič iz Zagreba. Po oficijelnih pozdravih so sledili referati. O organizaciji narodno-socijaiisti-čne mladine je referiral Zorko Fakin; o socijalni zaščiti delavske mladine Rudolf Dobovišek iz Celja; o kulturni vzgoji delavske mladine Ivo Prrv.zzi; o strokovnem šolstvu Vladimir Kravos; o alkoholizmu ln mladini Rudolf Tump-ej iz Maribora in o stikih med slovansko socijalisti^no mladino Rudolf Simnovee. Po končanih referatih so bile sprejete resolucije v skladu z referati. Koncrrs« je trajal ves dan in je končal šele pozno popoldne. Po zaključku je zbrana mladina zapela »Hej Slovani«, na kar je bil kongres zaključen. Po zaključka so se zborovalci uvrstili v sprevod, na čelu katerega je mladina nosila sodem svojih praporov. Petdesetletnica kazenskega pravnega reda. V spomin petdesete ohletnice, odkar je uzakonjen sedaj v Sloveniji veljavni kazenski pravdni red s poroto vred. se je včeraj popoldne vršil v sodni palači sestanek društva »Pravnika« s strokovnim predavanjem univ. prof. dna Dolenca, h kateremu se je zbrala polna dvorana odločnih društvenikov in tudi gostov. Društveni načelnik g. dr. M a i a r o n je posebej pozdravil navzočega vseučiliškega rektorja g. drja Ušeničnika in mnogobrojni akademični naraščaj. V svojem nagovoru Je omenial, kako so Slovenci pozdravljali uvedbo kazv pravdnega reda tudi z narodno političnega stališča, ker so se tako odprla vrata rabi slovenskega jezika v lavnih, zlasti pa porotnih razpravah. Nato je predaval g. prol. dr. Dolenc. Razložil Je v Murnom govoru veliki napredek V kazenskem pravosodju, ki ga je donese! pred 50. let! novi kaz. pravdni red, epohalno delo ministra Glaserja. s tem, da se Je kazensko postopanje postavilo na temeljna načela ?avno«ti. ustnosti in materijalne resničnosti, pa tudi s tem, da se je za večja hudodelstva pritegnilo kot sodnike o krivdi porotnike, sodnike iz ljudstva, ki se jim ni treba držati paragrafov, marveč raj izrekajo svoje pravoreke na podlagi Žive pravne zavesti. Zlasti je poudariai Še nadaljnjo važnost porote, za katero se je društvo Pravnik jasno izrekalo na svojih sestankih ln za katero se je tudi Izrekla ogromna večina slovenskih občin, povpraŠanlh lansko leto po inicijativi društva. Volja naroda je torej očitna, da se ohrani porota tudi pri uvedbi jedinstvenega kaz. pravdnega reda za našo državo, kojega načrt se itak naslanja po vsej pravici na naš jubilarni kaz. pravdni red kot še vedno najboljši zakon na polju moderne kazenske pravde. G. prof. dr. Dolenc je govori! stvarno in efektno. Priznanje mu je bilo \is rečeno z živahnim ploskanjem vsega poslušalstva, um lin ipiii m pip m ii ■naum mu Kultura. REPKTOAR NARODVEOA GLEDA L1ŽČA V LJUBLJANI. OPERA. četrtek 24, maja; Zaprto Petek ZS. tnafa; Luiza. Začetek ob pol S. zvečer. Red E. Sobota. 56. maja: Zaprto. . Nedelja, 27. mala: Vraz in Katra* Začetek ob 8. uri zvečer. Izven. Drama. Četrtek, 24 mala: Dijaška predstava po znižanih cenah »Crešnjev vrt«. Začetek ob Štirih pop. Izven* Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota, 26. maja: Kar hočeta Red C e • *U Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti g. Betetta se pole v petek, dne 25. t, m. namesto »Luirec opera »EvgeniJ Onjesin« za red E. Vlogo Gre-nrina pole g. Zathev. — Petlndvajsecletnlca t. Fr. Heblča, Inspicijenta Narodnegi gledališča v Li ubijani, se vrt! r petek 25. t m. pri predstavi »Onjegln« in sicer pred pričetkom predstave. — Udr. žled fzralcev. — Gled. flst it 32 prinaša poleg reeer-faarja in drame zanimivo Razno, med drugim sliko inspicijenta e. Pran li a b I č a ob njegovi petindvajseti etnici ter umetniško priloso g. Z. Rog osa. elana drame ▼ vi od * Hamleta*. — Nikola Veltnriftovtć. episffoe ehrfd-slri, Je izdal v nakladi druStva »Polete v Beofradu novo knllgo svojih propovedi pod naslovom: Misli o debru i slu. Strani 175 v cirilici. — Kranjoanl na gostovanja v L'ubljani. V soboto so ss predstavili Ijsbljanskemu občinstvu na glad. odru pri sv. Jakobu člani dramatičnega odseka »Narodne čitalnice« v Kranju z dvema enodejankama: »Don Pletro Caruso« Jn »Maska satanac. Lepa Je ide'a medsebojnega spoznavan'a ln zbliževala, ki bodri k amb'cTI, tekmovanju in — Izpopolnjevanja. In res! Priznati se mora, da so Kranjčani — svesti si estrejlih sodb ln kritičnejših oči —• pokazali mnogo štev. li 7. »SLOVENSKI NAR O D« dne 25 maja 1923. Stran 3. poguma, vstrajnosH, pridnosti In — dobre voije. Vsekakor je med njimi par talentov, ki bi pod spretno režijo podali prav izrazite tipe. Mislim tu pred vsem na g. Reš-a, čigar mimika je jako učinkovita, igra doživljena in naravna, na g. Držaj-a z lepim, sonornim glasom, precejšno rutino In prijetnim nastopom in na gdč. Hainricherjevo, polno zanosa in temperamenta, lahkih p prožnih kretenj. Glasovno -pa je bila šibka ln krhka. Tudi ostali so več ali manj ugajali. Splošno pa je bolj ustrezala groteska »Maska satana«. Pri obeh igrah je motila predvsem neenotnost v izgovorjavi končnega-!. Če niso bili vsemu kos, je kriva morda Izbera dokaj težavnih iger, ki zahtevajo rutiniranih Igralcev in dobro režijo. Sokolstvo. — Sokolsko društvo v LJubljani (Narodni dom). Majnikov izlet moške dece se vrši v nedeljo 27. t. m. na Brezovico, Odpeljemo se z vrhniškim vlakom (polovična vožnja Din 1.25), ki odhaja iz LJubljane ob 13.25, povratek peš; prihod v Ljubljano med H in pol 9. zvečer. Na Brezovici telovadni nastop: proste In redovne vaje, telovadne Igre in skupine. — Cenjene roditelje ter prijatelje naraščaja vabimo na ta Izlet, da se skupno poradujemo v naravi z našimi nasledniki — bodočimi Sokoli. — V slučaju slabega vremena se izlet preloži na prihodnil mesec. Železniške legitimacije (po Din —.25) dobijo se v pisarni Jugoslov. Sok. Saveza, poleg tega bodo izletnikom na razpolago tudi na kolodvoru pred odhodom vlaka. Zdravo i Prednjaški zbor. — Jezdni odsek tel. dr. Sokoj LJubljana se udeleži dne 2. junija 1923 pogreba Judenburških žrtev, dne 3. Junija 1923 pa razvitja naraščajskega prapora Sokola IL Prijave sprejema brat načelnik Franke. «— Zdravo I — Sokol h v LJubljani priredi letos svolo Javno telovadbo dne 17. Junija na Taboru, na kar opozarja vsa sosedna društva. — Sokol L v LJubljani prične 24. i at s svojo redno telovadbo vseh oddelkov sopet na letnem telovadlšču na Taboru. Telovadni razpored je sledeči: Člani: ponedeljek, sreda, petek od 8— pol 10. članice: torek, četrtek od pol 8 — 9. moški naraščaj sreda, petek od pol 8 — 9. Ženska naraščaj sreda, petek od pol 7 — pol 8. Moška deca ponedeljek, .sreda l/Z 6 — %A 7. Ženska de-ea: torek, četrtek V« 6 — % 7. Zdravo! — Mladinski odsek Sokola L v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 27. maja ti. popoldanski Izlet možke in ženske dece v Pa-noviče pri Litiji Odhod z vlakom ob 12.19 opoldne Iz glavnega kolodvora, povratek z večernim vlakom. Izkaznica za polovično vožnlo se bodo dobile v petek in soboto popoldne od 4. naprej v pisarni na Taboru. Stariši in ljubitelji sokolskega naraščaja, slani in članice se vabijo na vdeležbo. — Zdravo! — »Sokole Gorenjavas • Poljane. Na-prošeni smo, da k poročilu o plemenitih In požrtvovalnih domačinih, ki so z delom in prostovoljnimi prispevki omogočili zgradbo Sokolskega doma v Gorenji vasi, dostavimo še Ime Matevža IngllČa, ki se je zlasti odlikoval z brezplačnim delom m vožnjo stavbenega gradiva ter poleg že omenjenih spada med zavedne pristaše sokolske Ideje. Mnogo Je pripomogel k tako uspešno dovršenemu delu tudi odbor za gradnjo društvenih domov. Vsem omenjenim in ostalim nesebičnim dobrotnikom, kf Jih nI mogoče imenoma navajati, izreka vodstvo Sokola Poljane-Gorenja vas na tem mestu nsjfskrenejšo zahvalo. Gospodarstvo. —g Zagrebški žitni trg. Zagreb, 23. mala. Cene v dinarjih za 100 kg postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica (76—7 kg) 440*—450, rumena koruza 260—265, bela 290—300, 'defektna 160 —250, rž (71—72 kg) 360—370, Ječmen za pivovarne 320—340, za krmo 295—305, oves 290—297.50, pisani fižol 550—600, beli 450—^50, pšenična moka »0« 675—705, »2« «50—680, »4« 625—655, za krmo 225—230, rž ena moka 525—535, drobni otrobi 160— 170, debeli 250. Tendenca mirna, neizipreme-njena- —g Novosadska blagovna borza 23. maja. Novi Sad, 23. maja. Cene notiralo: Pšenica, bačka ponudba 432.50, bačka, du-pl. kasa 5 vag. 425. bačka 20 dnevna kasa, ab Topola 2 vag. 450, bački Ječmen ponudba 285, bački oves, đupl. kasa, 1 vag. 295, bačka koruza 1 vag. 255.50, bačka dupl. kasa 3 vag. 255, bačka 40—50% defektna 1 vag. 187.50, bačka 3—4% defektna dupL kasa S vag. 252.50. bačka okrogla 5 vag. 260, bačka za Junij dupl. kasa 24 vag. 260, bačka za Julij, 3% defektna 25% kase, 3 vag. 260, banatska okrogla, iskanje 250, sremska 1 vag. 260, moka bačka na bazi »0« 1 vag. «50, It »2« ponudba 612.50, št »5« ponudba $50, It »6« ponudba 500. Tendenca mlačna. — Zagrebški tedenski sejem, Zagreb, 22. maja. Sejem Je bil dober; mnogo sena in telet Boljša živina se Je kupovala posebno z« Avstrijo. Italijanski kupci so se zanimal! samo za konje. Cene, ki so ostale nespremenjene, so notirale: domači voli L 15 -17.50 Din. n. 11.50-13.50. III. 8-8.50, bosanski n. 10-12.50, IIL 9-8.50, krave I. 12.50—14. H- 10—U.50, svlnle L 25—27, n. 23—24, teleta L 16.50—18, II. 15—16, IIL 14—15. Cene v dinarjih za kg žive teže. Krma: seno 100—150 za mtc, detelja 150—175, slama 100—112.50 Din. _g Beogradska blagovna borza 23. maje. Beograd, 23. maja. Noti rajo: Pšenica 7576 kg, franko Beograd denar 380. blago 420. koruza franko Beograd 2% defektna iskanje 270. koruza za Juni. sremska postaja, poikase Iskanje 260, sljlve 90/105, fr. Valj evo. prompt Iskanje 250. Tendenca ne-izpremenjena. Povpraševanje edino za šljive i« komo, ca ta o* Ma seauđb* 7^ Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 24. maja 1923. — Vznemirjeni klerikalci. Kritika občinskega gospodarstva klerikalno-komunistične večine v Ljubljani je klerikalce, ki nosijo zvonec v tej koaliciji in ki dajejo tudi smer komunalni politiki, spravila v velike skrbL Boječ se, da bi našla kritika odmev tudi v vladnih krogih, so takoj poslali v Beograd župana Perica in podžupana Stanovnika, da bi paralizirala učinek poročil o škandaloznem klerikalno komunističnem gospodarstvu v mestni občini ljubljanski Oba emisarja sta posetila vse ministre od ministrskega predsednika pa doli do ministra za šume in rude in za agrarno reformo. Vsem sta razkladala velikopotezne komunistično-klerikalne načrte in jih skušala pregovoriti, da bi vlada s primernimi subvencijami in s svojo avtoriteto podprla njihovo akcijo. Moža so povsodi sprejeli s primerno vljudnostjo in prijaznostjo, kakor se spodobi naobraženim ljudem. Obljubili pa jima niso ničesar in vrnila sta se v Ljubljano, ne da bi bila dosegla le trohico tega, za kar jih je poslal klerikalno - boljševiški generalni štab v Beograd. Radi neuspele intervencije mestnega primatorja je »Slovenec« docela iz sebe zlasti, ker je tudi beogradsko časopisje pričelo ljuto kampanjo proti projektom klerikalno-komunisttčne koalicije v Ljubljani. Zato priobčuje danes dolgovezen članek, v katerem skuša dokazati, kako vneti so za blagor Ljubljane in njenega prebivalstva klerikalno - boljševiški očetje, katerim pa kvarijo račune pri izvedbi teh velepo-teznih načrtov edino ti preklicani na-prednjaki. Z ogorčenjem zlasti zavrača »Slovenec« očitanje o korupciji ki jo baje uganja klerikalnokomunistična večina na magistratu. Ali je to ogorčenje upravičeno? Vsekakor jih čisto nič ne moti, da bi ne skušali duševno porodico spraviti na magistrat jer ji tu preskrbeti gorka topla gnezda. Ali naj jim navajamo imena? Ali naj povemo, kako so takorekoč kar pod roko nastavili na magistratu uradnika, ki bi ga bili spodili iz državne službe, ako bi ne držal nad njim svoje mogočne roke takratni deželni predsednik dr. Brejc? To je tisti famozni uradnik, ki je kot državni sekvester znal tako spretno manipulirati, da je sekvestrirano imetje gladkim potom prešlo v njegove lastne roke. Ali naj ogorčenim klerikalcem citiramo Članek, ki ga je svoječasno napisal blagopokojni dr. Ivan Tavčar o tem škandalu? A danes je junak tega škandala spravljen na varno na magistratu! — Ostavka okoli 1000 profesorjev v Srbiji je fenomen, ki osvetljuje v strašni luči socijalni položaj v naši državi. Pojav je tak, da mora v dušo pretresti vsakega rodoljuba. Najzgovornejša priča je ta gladna hiljadarka tudi za oni slabo poučeni del našega slovenskega prebivalstva, ki misli, da je onstran Save inteligentom v državni službi postlano na rožicah. Sramotne so te razmere za nas zategadelj, ker so nepotrebne in so zgolj posledica smotrene brezbrižnosti tistih novodobnih politikov, ki so se kot politični dobičkarji vsedli za bogata korita, pa nimajo nika-ke srčne izobrazbe in dosledno tudi ne socijalnega ume van ja za potrebe drugih. Nismo prijatelji kriticizma, ki razjeda, ali moramo danes vendar povedati svojim Čitateljem, da se tudi v Be-ogragu ostro biča tiste vodilne kroge, ki so krivi po svoji trdoglavosti in brezbrižnosti ostavke tisočerih profesorjev. V »Politiki« z dne 19. t. m. piše pod stalno glavo *šta se govori« Ibis povodom ostavke: »Kada so se profesorji obratili vladi sa svojim zahtevima, preporučeno im je malo više strpljenja 1 umerenosti. Najviše je na tome ins-tirao jedan od ministara, koji samo za stan plača osam hiljada dinara mesečno I koji skoro svako veće stračl po nekoliko desetina hiljada za kartaškim stolom.« Otvorllev Vrfa reefavracije »Zvezde« v LJubljani. Danes v četrtek popoldne se otvori restavracijski vrt restavracije »Zvezda« ln promenadni prostor kavarne »Zvezda« s dvema koncertoma. Na vrtu Igra godbi dravske divizije, začetek ob 7. zvečer, na promenadi pod kostann pred kavarno* ednosno v kavarni pa svira ciganska godba. Začetek ob 7. Ker se danes vrši tudi promenadni koneert dravske divizije od pol 5. do pol 7. se nudi glasbe-Uubečemu občinstvu obfle ulitka. Vstop povsem prost — Odbor za poftefrfls slavo »Triglav" skesa peipelkea objavlja? Radi neznanja natančnih naslovov vabimo tem potom vse one gz. rezervne častnike, ki so sc udeležili bojev za časa koroške ofensive leta 1919, na polkovno slavo »Triglavskega peš-polka«, ki se slavi ne dan 28. maja t 1. v vojašnici Kralja Petra. Istočasno prosime vse one. ki se žele udeležiti polkovne slave, s pomotoma also prejeli vabil, da se glede vabil blagovolć obrniti na koga poananlh častnikov, Id Jim bodo radevolje preskrbeli povabilo. — Iz Višnjegore nam poročajo: G. na-dučitelj v pokoju Janko škerbinc praznuje v nedeljo 27. trn. svojo 80 letnico. Ta izredni dogodek bo Vllnjagore v nedeljo slovesno praznovala. Bivši učenei, kolegi Jb koleglaj« dobrodošlu . — Celjske vesti. Mestno gledališče v Celju. V soboto 26. maja ob 8. zvečer je »Plesni večer« gdč. Lidije VVisiakove v izven abonementa. — Proslava treznosti bo na celjski realni gimnaziji dne 24. t m. Predaval bo primarij g. dr. Raišp. — Imenovanje. Strmšek Josip, policijski oficijai pri polic, oddelku okr. glavarstva v Celju, je imenovan za policijskega pristava v IX. Čin. razr. — Pukovska slava celjskega pešpolka. Naš 39. pešpolk bode slavil svojo slavo v ponedeljek 28. t. m. kot spomin na dan zavzetja Črne na Koroškem od oddelkov celjskega pešpolka ob priliki koroške ofenzive leta 1919. — Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo 28. maja izlet na Veliko Kozje. — Naraščajski dan Celjske Sokolske župe se vrši dne 29. junija t L v Celju. — Mariborske vestt Stavka pekovskih pomočnikov v Mariboru. Stavka traja Še dalje in je pričakovati, da se bo še postrila. Med tem so namreč tovarne za drože kakor nalašč podražile kvas, kar za 15% V torek sta prišla iz Ljubljane 2 zastopnika socijalnega skrbstva, da posredujeta med mojstri in pomočniki. Dočim bi bili man-ši mojstri v kolikor še niso pristali na zahteve pomočnikov pripravljeni za pogajanje, so drugI kakor Scherbaum, Robas itd. izjavili, da se sploh ne spuščajo v nobena pogajan;a in da ne priznavajo nobene organizacije. To je nerazpoloženje na strani stavkuiočih le še poostrilo. — Kontrola v Ma r i b o r-sklh pekarnah. V sredo je državna policija ob soudeležbi zastopnikov tržnega nadzorstva odredila preiskavo v vseh pekarnah. Preiskava Je bila posebno namenjena ugotovitvi teže kruha in to z ozirom na pritožbe občinstva, da nekateri peki prodajajo lažli kruh in žemlje, kakor je predpisano. Kolikor dosedai znano, je ko-misPa pri večini pekov našla pravilno težo. Zaplenil se je kruh nekemu peku v Melju. — Ponarejeni Urški bankov-e I.Kakor se je po zadnji razpravi pred kazenskim senatom okrožnega sodišča pokazalo, obstoia v Mariboru več'a organizacija, kl iz Italije vtihotapila ponara'ene 100 in 1000 lirske bankovce. Eden glavnih tihotapcev Beranič je bil že obsojen na 6 mesecev, ter kot žrtev potegnil za seboj tudi nekega državnega poduradnlka. Domneva pa se da je v to kupčijo zaplatenih tudi mnogo drugik oseb, ki v zadsvi Bera-nVk doseda) še ntao priill pod obtožbo. V nevarnost sodne preiskave prlhala'o sedaj vsi, ki so Imeli le slučajno opraviti g takimi bankovci. Kakor čujemo, bo poslej država policija strogo pazila na vse tiste elemente, od katerih se ve, da n'malo nobenega pravega poklica, pa vendar žive v razkošju ter zapravljajo denar posebno v baru. To bi bile zelo umestne. — Nesreča na železnici. V sredo pri popoldanskem vlaku Te skočila neka Ženska iz vlaka. V nezavestnem stanju Jo je pripeljal tovorni vlak v Maribor, odkoder jo je rešilni oddelek odpeljal v bolnico. Ženska ie najbrže pozabila izstopiti na postaji Hoče, ter je skočila na progo. — Poučnega Izleta v Mar!»er za člane Sadjarskega in vrtnarskega društva ne bo, ker nam Južna ielecalea al dovolile sultane vožnje. — Iz Stične nam pišejo: Nemfla boginja Morena nam Je pobrala mlado, koma) 25 letno gomo Anlee Končine, k! Je vmrla po komaj desetmesečnem srečnem zakonu pri porrjdu na zastrupijenju krvi. Po porodu so jo bili odpeliall v Ljubl'ano z avtomobilom v Leonišče, a vsa aajveŠčejŠa zdravniška pomol je nI mogla rešiti še smrti. Iz Leonlšča se jo pripeljali v Gorem© vas In od tam se le vršil v ponedeljek pogrebni sprevod v Stično, kjer je bilo položeno truplo v lastno grobnico. Po običajnih molitvah so zapeli domaČi pevci: »Blagor mu, ki se spočile«, in »Zeml'a je zagrnila mlado bitje«. — Gospa Anica Končina izvira iz dobroznane narodne rodbine Roi-čeve iz S t. Vida pri Stični. Poročena le bila z g. Milanom Končina, veleposestnikom v Gorenjempolju. — Vrla rodoliubklnla nai mirno počiva, a rodbinama Rojčevl In Kon-činovl naše sožalje! — Mladenič z maturo na realki In nekaj semestri tehnike, sin državnega nameščenca, ki ga ne more več vzdrževati, prosi za mesto pr! kakršnemkoli zavodu ali podjetni. Sprejme vsako službo. Naslov pove uredništvo »Slov. Naroda«, ki imenovanega toplo priporoča. — Opozorilo delavcem ki Žele v Španijo. Generalni lzsel:i sta vodila deloma Ilirija, deloma Primorje. Ilirija pa Je pri tretji predaji radi pogreške njenega tekača, ki mu je na nepojasnjen način padla iz rok predajna palica, izgubila nekaj dragocenih metrov. Pri nadaljnjih predajah je vodilo Primorje z vedno večjo diferenco, tako da je bila zmaga pri predzadnji predaji takorekoč že sigurna za Primorie. Perper, finalist Primorja je dobil predajno palico nekako 45 m pred Ilirijo in tako je imel lahko delo. Ob navdušenem ploskanju občinstva je prispel na cilj nekako 40 m pred Vldmajerjem, v času 4:47:1, torej je bil dosežen za 18 sekund boljši čas nego lani. Druga štafeta Je bila Ilirija, tretja Jadran. Primorje Je s tem zmagalo že dvakrat In ima sedal največ izgleda, da dobi pokal. V sobi »Športne zveze« je imel jury po teku sejo, na kateri se je Primorju priznalo prvo, Iliriji drugo in Jadranu tretje mesto. — Nogometna tekma med Lelpztgef Baflspiel • Klubom ln Ilirijo *e Je morala v zadnjem trenutku preložiti na danes, ker L.B.K. ai dobil pravočasno potnega dovolie-nla od konzulata v Gradcu. Tekma se vrši zato danes ob 18. na igrišču ni rije. Kakor že poročeno, nastopijo gostje s kompletnim I. moštvom. Večina igralcev L.B.K. je Igrala že večkrat reprezentativno za Leipzig, moštvo predstavlja najboljšo kvaliteto nemškega nogometa, V Iliriji bo igral po daljšem premoru zopet Oman In na mesto obolelega Pretnar]« Dflrschmid od celjskih Atletiko v. — Prvenstvena tekma med Iflrljo m Primorjem se vrši v nedeljo 27. t m. na Igrišču Ilirije. Prevnstvena sezona 1922/23 v ljubljanskem okr. L N. P. se s to tekmo zaključi ter preostane neto Je še finalna tekma za prvenstvo Slovenije med prvakom LJubljane in zmagovalcem v tekmi Maribor : Atletiki (Celje), ki se vrši v nedeljo v Mariboru. Prv. tekma nirija : Primorje sleer na stanje prvenstvene tabele najbrže pe bo imelo nlkakega vpliva, vkljub temu pa vlada zanjo največje zanimanje že z ozirom na veliko In povsod znano rivaliteta med obema fcuboma* ^ 1 Glasbeni vesfnik — Promenadni koncert godbe Dravske dlv. obl. v »Zvezdi« bo dnnes 24. tm. od 17.— Vi 19. zvečer ker |e godba v nedeljo drugod zaposlena. Pri promenadnih koncertih svira čez vse pole: e samo oddelek godbe, drugI del je odšel v Rogaško Slatino, kjer koncertira kot zdravniški orkester. — Gospod Marlj Kogoj piše izvirno baletno muziko. Balet bo brez ?-«ntom:nie plcsavci bodo izražali samo njegovo notranje, duševno dogajanje. Gosp. Kog ^ju želimo, da bi svojo skladbo dovrši] Ouiprej in da bi v to svrho zapostavil ostala dia. Tako nam Že dolgo obeta samostojno opero, ki je pa do danes ni dokončal. — Skupna pevska va?n ljublhnsk;h v Zvezi včlanjenih m^kih zborov se vrši v Četrtek, dne 24 .t. m. točno ob 8. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Polnošte" v lina udeležba nujna! Odbor. Društvene vesti. — čerka obec. V soboto večer u Mraka, Rimska cesta, prednašf čsi. rus. leg. p. Vafacha o »Českych legiondfich«. Pfi'dte všiclini. — Letošnji kongres učiteljskega udruženja se vrši 5., 6. ln 7. avgusta v Ljubljani. — Klub j. n. a. iz Itallfe, V petek 25. t. m. ob 20. zvečer se vrši III. debatni večer. Tema: Nadaljevanje debate »o kulturni diferenciji v Primorjuc. Udeležba obvezna. Odbor. — Glavni odbor »Jadranske Straže« za Slovenijo v Ljubljani naznanja intere-sovanemu občinstvu, da se je velika Tud-ska veselica »Jadranske Straže«, določena za dan 10. junija, radi nepričakovan-h ovir morala preložiti na poznejši čas. Priprave za prireditev so v teku, dan veselice pa se bo še pravočasno javil. — Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru vani na redni občni zbor za preteklo leto, ki se vrši v soboto, 26. tm. ob 15. popoldne v restavraciji »Ha!bw!dl«, Jurčičeva ulica, s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. poročilo računskih pregledovalcev, 3. volitev odbora, 4. sprememba pravil, 5. slučajnosti. Odbor. — Akademija »Bratstva«. N« binkoštno nedeljo zvečer je prirrdilo mladinsko ir» obračevaino drultvo »Bratstvo« v veliki Unionskl dvortni akad?miio na čast čcSkira gostom, ki so se udeležili kongresa narod* no*socijalistične mladine. Večer je otvori! orkester Sokola I„ ki je odigral češko himno, »Lepo našo domovino« in marseljezo. Sledil je na to oficijelni del programa. Pod spretnim vodstvom mladega in neumorno* ga zborovodje je nastopil lep tamburaški zbor, ki je nadvse mojitrsko izvijal pet komadov, izmed katerih je docela dovršeno podal Broževo »U posavskoj šumi« in Ver« dijevo »La Traviata«. Zborovodji Je bil po* klonjen lep lovorjev venec z narodnimi trs* kovi. Nastopil je nato, pod vodstvom zbo* rovodje Zorko Prelovca, oddelek moškega zbora »Ljubljanskega Zvona«, ki jo zapel par srčkanih narodnih pesmic, ki so segalo češkim gostom globoko v srce. Tamburaški In pevski zbor sta za svoja Izvajanja žela burne aplavze. Mlad baritonist Hugon Kra* maršič je zapel Bohuslavov »Milostnv val* fcek«, Adamičev »Nocoj je en lep večer« ln Sattnerjevo »Zaostali ptič«. Na klavirju ga je spremljala gdč. V. M. Mladi pevec in njegova spremljevalka sta svojo nalogo nadvse častno ivršila, zato nI občinstvo ste-dilo z aplavzi in jima je podarilo po dva lepa šopka z narodnimi trakovi. Gdč. Vida Juvanova in g. Ivo P eru zri sta nastopila z recitacijami, ki sta jih prednasala vprav mojstrsko in žela zato obilo pohvale. Juvi« novi je bil poklonjen šopek, ovit z narod* nim trakom. Oficijelni de! programa je bil 8 tem Izčrpan, na kar je sledila prosta za« bava s plesom. Pri prosti zabavi je sviral orkester Sokola I. »Bratstvo« je s svojo akademiio lahko zadovoljno in je le želeti, da se mlade moči večkrat javno pokažejo. Akademijo so posetili vsi češki gostje, ki so se udeležili mladinskega kongresa. Ude* ležili so se ie tudi bratislavski gostje in smo med njimi opazili bratislavskega župa* na dr. Okanika in češkoslov. konzula g. dr. dr. Beneša. Vsi čeSki gostje so se izrekli jako pohvalno o celi prireditvi. Borzna poročila. — Zagreb, 24. maja. (Izv.) Zaključek": Devize: Curih 17.225, 17.275, Pariz 6.30» 6.375, London 441.50. 443.—, Berlin 0.17, 0.1775. Dunaj 0.134, 0.135. Praga 2.85, 2.86. Trst 4.50. 4.60, Newyork 94.75, 95.25. Budimpešta 1.80, 1.85. Valute: dolar 93.50. 94.—. Ura 4.52. 4.53. — Curiške predborze danes nismo prejeli« ker Je telefonska proga z Gradcem pokvarjena. — Curih, 23. maja. (Direktno). Beograd 5.775, Berlin 0.01. Praga 16.525 Pariz 36.95, London 256.55, Milan 26.75, Newyork 5^3. — TrH, 23. maja, Beograd 21.95, Bre-lln 0.04, Praga 62.—, Pariz 138.—, London 96.25. Newyork 20.72, Curih 372—. Poizvedbe. — Prosi ee dotične*• gospoda. D le AL t m. v gostilni pri »Stefku« kazal gospodu Orehku fotografsko stojalo, da ga prt-| nese v upravnlštvo Slov. Naroda. — Najdene stvari v Narodnem gledališču, 1.) denarnica s manjšo svoto denarja; 2.) damska zapestnica; 3-^ zimski šal: 4.V 7 parov rokavic (različnih) ter več žepnih robcev. Vsi ti predmeti se dnbe vsak dan t 1. od 7 zvečer pri nočnem čuvaju Narodnega gledališča (opera). Glavni urfdnikr RAST O PUSTOStRMŠeK. Odzovarnl nrpdnik: VAI.FNTIN KOPITAR. I KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO i »JUGOSLOVENSKE MATICE« Stran 4. -SLOVENSKI NAROD« dne 25. maja 1923. Stev. 113. Kupim tfcfcro ohranjen pianino. Ponudbe pod »Pianino/5339« z navedbo fabrikata in cene na upravo »Slov. Naroda«. Snažno sobo s firano ali BREZ, v mestu, IŠČETA DVA SOLIDNA GOSPO t)A s 1* junijem t. 1. — Po* nudbe prođ »Solidna gospo* da/5392« na upravo lista. Na stanovanje in hrano SE SPREJME GOSPODIČNA TZ TRGOVINE ali URADNI* CA. Povpraša se: Šiška, Kme* tiska ulica št. 211 (pri gospodi« nji hiše). min m??tcr Dva sodarja ra izdelavo sodov za cement (na akordno delo) SE TAKOJ SPREJMETA. — Samci imajo prednost. — Predstaviti se je pri: Ravnateljstvu tovarne ce» it—aH v Zidanem mosta. »317 Išče se družabnik, priden in agilen za že precej dobro vpeljano vinsko trgovino. Kapitala je potreba približno 300 do 330 tisoč kron. — Po* nudbe pod »Gotova sreča/5272« *ia upravo »Slov. Naroda«. DVA SPOSOBNA tapecirsfca pomočnika koji samostalno rade ODMAH SE PRIMAJU kod Johann FANNER, Tapezierer, Subotica (Bačka), \ViIsonova ulica 8. 5197 DOBRO IZVEŽBANO knjigovodkinjo za večje restavracijsko podjets je SE IŠČE. Hrana in stanova* nje v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe pod »Restavracija 5334« na upravo »SI. Naroda«. s CIRKULARNO ŽAGO ZA ŽAGANJE DRV, dobro ohra* njeno, SE PRODA. — Poizve se pri: Franjo Gajšek, g-jgalni* ca pod Tivolijcm, Ljubljana. 5401 Mebkrvana soba SE TAKOJ ODDA. — Na* slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5389 Šivalni stroj znamke »Singer«, dobro ohra* njen, $E PRODA za cena 6000 kron. — Ogleda se lahko vsak dan od 2.-3. ure popoldne na Rimski cesti 9, vrata 23. 5390 Pošteno kuharico 5PREJMEM ZA DOPOL> DANSKE URE. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5413 Proda se poceni na novo popravljen motor UNIBUS Dion Ponton 30/40 HP. Hennina Kvas Vojnik pri Celju. 4587 PRODA SE trgovina z mešanim blagem ob glavni cesti, oddaljena pol tire od metta. — Naslov pove podružnica »Slov. Naroda« v Celju. »376 Malo gostilno na deželi VZAMEM V NA JEM; najraje kjer na štajer* skem. — Ponudbe pod »Samos stojna ženska/5414« na upravo »Slov. Naroda«. Proda se velika omara za knjige in vsakovrstno pohištvo PO NIZKI CENJ. — Ivan Na. past, Vlfmarje 76 pri Cjub* Ijani. Oprava za epafno sobo iz crcs-ijevega lesa, politirana, masivna in kuhinjska oprava (skupaj 14 komadov), vse novo, nerabljeno, ZELO CENO NA PRODAJ. — Naslov pove uora* va »Slov. Naroda«. 5397 Proda se pertija lenskiH čevljev (oko* Ii 80 parov), visoke polcU pele in četrtcipele PO NIZ* KI CENT. — Židovska ste* ■m štev. 6. 5365 v Ljubljani v sredini mesta TAKOJ PRODAM PO NIZKI CENI. V hiši je gostilna ter več stanovanj. Kupcu jc takoj stanovanje na razpolago. — Ponudbe na upravo »Slov. Na* rod« pod »Nizka cena /5378«. Kalfiperja (Formerj vete* izdelovanja kalupnih plošč za mnoiinake predmete (Mas* senartikel), samskega stanu, 5ČEJO za skorajšnji vstop Kranjske tovarne »Titan« v Kamniku pri Ljubljani. 5411 S8JO0 kron posojila IŠČE NUJNO za tri mesece proti dobrim obrestim dr* žavna uradnica. — Prijazne ponudbe pod »Velika us!u* gr'5394«: na upravo lista. Trgovski fmMk, mlad, dobro izvežban v tr*ovi# ni mešanega blaga, ZELI PRE* MBNITI SLU2BO v trgovino tsta stroke m tudi lesne trgo* vine. Vstop takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5393 Proda se: / Reisetkamera 18 X 24, brez objektiva, že rabljena, 1 otro* ški kino s filmi, 1 skrinja, 1 tehtnica za 50 kg ter uteži in / tesen kurnik, vse po ugodni ceni. Ogleda se lahko od 9. do 12. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5412 Ki Ana Jagodic naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Elace prežalostno vest, da je njena iskrenoljubljana mama, odnosno stara mama, tašča In teta, gospa danes ob pol 4 zjutraj po kratki mučni bolezni v 69. letu svoje starosti, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v soboto, dne 26. maja ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti na Gospo-svetski cesti štev. 10 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. maja 1923. Brez posebnega obvestila. ŽaIn{o£i ostali. Sobo s hrano ali ferez IŠČE PRIVATNA URAD* NIČA. Gre event. tucH kot sostanovalka. — Ponudbe pod »Privi uradnica/5408« na upravo »Slov. Naroda«. PF~^AM dvonadstropno ¥m z dvoriščem in sedmimi stano* varri v sredini mesta Ljublja* ne za ceno 100.000 dinarjev. — Ozira se samo na osebne in resne reflektante, -~ Naslov pove trprava »Slov. Nar.«. 5172 Prodam dve emonad str opni hišt v Rožni dolini. V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev in druge pritikline. V tej hiši je sedaj tovarna, v drugi pa je reč stanovanj in lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natanč* nejša pojasnila daje Avg. Škof, trgovec z usnjem, Ljubljana, Pred IgriSoem 1. 4728 "dLAMAL t" Pozor peki! .DIAMALT" tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUZANEC. Zagreb SkladiJte: Stressmaytrova uf. 10. Za mesto Ljubljano dobi se .DIAMALT" v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-evetaka coata 7 po originalni tvorniški ceni. 3123 Teretni avto (Turino Fiat) 18 P. sa 35 HP, noeivoat 2H do 3 tone u upo* rabivom stanju PRODAJE SE. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5325 Kupim HIŠO v prometnem kraju, pripravno ra trgovino, za ceno do 800.000 kTon. — X?.tančne ponudbe se prosi pod »Trgovec/5306« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim KLAVIR (kratek), dobro ohranjen, PO PRIMERNI CENI. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5398 KUPIM RABLJEN šivalni stroj. Zupeaec Rimska cesta št. 5. 5383 Moško kolo In nov 2ENSKI KOSTUM SE CENO PRODA. — Sod; nn ulica 5 (pri hiSnfloi). 5406 Radi selitve se ugodno proda svetla, popolnoma nova oprava za spalno sobo iz trdega lesa. — Naslov pove uprava »51ov. Naroda«. 5391 Malo hi Trgovino v prometnem kraju VZA* MEM V NAJEM. — Ponud* be pod »Trgovec/5305« na upra? vo »S'ov. Naroda«-. Proda se HIŠA z dobroidočo gostilno in trgovino, s takojšnjim sta-novanjem, v Ljubljani. — Ponudbe pod »Ugodna cena 5380« na upravo »SI. Nar.«. Din 74.— za 100 k* Ia, d?!F??tin5kei?a PORT-LAND CEMENTA- Cena franko Ljubljana. — TchniSka »Union« d. z o. z., Ljubljana, Vegova ulica 2. 5400 DOTIČNI, KI MI POSODI W do tim dinarjev preti primernim obrestim, dobi v nov; hiši na periferiji mesta lepo stanovanje, obstoječe iz dveh s^b, kuhinje in pritiklin. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5355 ovnsTi za damske kostume v največji izbiri pri A.&E.Sk6b«rit* Ljn&Ijana. Isstni trg fl. 10 Ptehi Mi mehanična delavnica (ponravlfalnica) L. BARAS&, &]a:jl£ana, Selenbargov-a n!lca 6-L Športne, wA%M 2-1 in mmm?M% cepiče izdeluje P« Semko, krznar Križevniška ulica 7. 2712 UGODNA PRILIKA! Motorno kolo znamke »MotosoccoshsDufaLr,^. z novo pneumatiko, lahek, H* HP, v najboljšem stanu. PRO« DAM za 4000 Din. — Na ogled pri: Keblušek, Hrenova ul. 17. 5395 + fes Uprava „BaUkAM*, d. d. ia mednarodne transporte v Ljubljani, dovoljuje si naznaniti žalostno vest, da je njen zvesti uradnik, gospod Rudolf Gustlnčlč v torek, dne 22. t. m. nenadoma preminul. Pogreb se bo vrši! dne H. maja t L ob pol L pnpnMfjr iz mrtvašnice pri Sv. Kriftota na pokopal Ve k Sv. M. Ljubljana, dne ML maja I8M. Trstfe za strope izdelujem z na j modernimi stroji in iz najboljsego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni !. lugosiovanska tvornica Bakalu \0!. R. PUH, UUBUBNS Oradežka nI. 22. Tel. SS1. aH lohd s stanovanjem, pri* merno za trgovino^ na promet* nem kraju, KUPIM ali V Z A* MEM V NAJEM. — Ponudbe pod »Mala hiša/5388« na upravo »Slov. Naroda«. Kupijo se najboljše : proti protinu.rev- mi, ishiasu itd. ; \e. najitdobne;«: hoteli spojen. 9 kopališči. Direkten brzovlak iz Zagreba v Bratislavo, od tu naprej še pol ure; najcenejše! celodnevna prehrana In stao v kurhotelu od Kč 40, gr. hotelu Royal od K* SO naprej. Cene kopelim znižane. Jugoslovani Še drago znflanie cen. Informacije: L Schreiber, Zagreb, Akademički trg 1 -II, od 10*—11. in 4.-6. 4590 Najbo!j5e rezilo sedanjosti je .Plemenita kosa*, garantirana, po kakovosti neprekosljiva. Vsaka neugajajoča kosa se zamenja ali se vrne denar, kdor hoče dobro kositi, naj si nabavi a ki se dobi v vs-h veHUostih. Glavna zaloga za Slovenljoi MIHAEL OMAHE1*, Višnja gora. Na zalogi vsakovratni najboljši brusilni kamni (osle). Kose se posiliajo tudi v komisijo in se neprodane pO sezji vzamejo nazaj. 5220 p. n. Usojamo se naznaniti p. a. občinstvu, da smo otvorili izde3owalnlco vata in oSiv&s ter se priporočamo naklonjenosti p. n. občinstva. Vzorci In ceniki na razpolago. Kocjanči5 in drug, izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez d. z o. z. Za Slovenijo in Hrvstsko iščemo zastopnike, ki stalno obf5ku-jejo lekarne, drogerije, bolnice itd. 53S4 VEČJT OLEANDRI, kakor tudi BERSLIN. — Kavarna »Jadran«. Ljubljana, Turi a* ški tr<* 6. 5407 i mm nemška doga, lovska puška in s/ro; za vezenje NAPRO* DAJ. — Naslov pove upra» va »Slov. Naroda*. 5405 Skoraj nove, rabljene VREČE v večjih množinah po naj- nižji ceni razpoložljive. Vprašanja pod »Ugodni na* kup/5399« na upravo lista. Pozor! 15 čE SE DRUŽABNIK ZA DOBRO TDOCE INDUSTRIJ* SKO PODJETJE z vsoto 100 do 150 tisoč dinarjev. — Po* nudbe pod »Resen družabnik 53S2« na upravo »SI. Naroda«. Updna prilika! Novo. malo rabljeno pohi* štvo (svetel slavonski hrast) in preproge se zaradi izse» litve ugodno PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5404 Lovci pozer! NAPRODAJ SO: 1.) trocevka s petelini in avtomatično presta? vo za kroglo kal. 16 X 16 X 9.3 mm; 2.) Belgijska puška y>Browning« kal. 16, na pet stre« lov; 3.) Mauaer * repeiirka kal. 7 mm na pet strelov. — Imeno* vane puške se nahajajo vse v prav dobrem stanju in izvrstne v strelu. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5410 JJJJJ J J J J J J J J J J J bebe llBQ vozov !a &o&?sk® opreme ge bo vršila đno 2$. maja 1923 ob 3. popoldne v NattsU v&tel it 1 1. 5385 ■i Broj 196/23. 5409 Pri mestnem poglavarstvu v Banjiluki popolnitl j* mesto gradbenega inženirja v VIII. činovnem razredu. Nameščenie je v prvem letu začasno, a definitivno nameščenje sledi po zadovoljivem službovanju prvega leta. Plača in đoklade analogno kakor pri državnih, uradnikih ter poleg tega nagrade po uspešnem službenem delu. Prosilci, ki morajo biti naši državljani, naj svoje prošnje pravilno kolekovane pošljejo gornji mestni občini nalkasaeS® đo 1. septembra 1923 in naj prošnji prilože 1. krstni list; 2. domovinski list; 3 spričevala (diplome) o strokovni Šolski izobrazbi; 4. spričevala o dosedanjem službovanju tekom najmanj petih let; 5. spričevalo o nravstvenosti in 6. uradno zdravniško izpričevalo. Mestno poglavarstvo Banjaluka, dne 10. maja 1923. Otroški vozički več vrst Dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki ame-rikanskega tipa ,EWANS*. Velika zaloga pnevmatike in delov po itajn&jl ceni. Sprejemajo se tudi vta popravila, enuiliranie in po-nlklanje. TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. BEgEEEEEEEEEB3EEEEEEE^CI^9PEll novo otvoreno prvorazredne sobe sa najsavršenijim konforom, prijatnim boravkom i lijepim izgledom. Kupke o kući — topla i hladna voda u svima sobama. Cijene umjerene. Dvorska ulica 5. Telefon 29—U. Prarai littirto: m trapista i ftlikat. šalli m m uii) dobiva se samo naveliko ko NAD^, tvornica sira. centrala Subotica, telefon 650. UvlasUtoj 5106 VBioa Blede • peti«! aobcflftf ra prrtlldi-Mai, popokioM opvemlje« ma, s eolAom vrad, SR PRO* DA. — 9ft4 a* *»v» vaak ***** illteleef tjftUj«* Aakev6eva cesta 15 (dohod iz podaljšane [ Restauracija „Zuezda" jjgjg rKtamdBfcgi jjittjjt m 13 Pri otvoritvi Igri godba Dravske divizije ob 7. vri zveEer Kfloania „Zuezda" mm um m V m, u. m m Db8.Hl Praa ia i ev we i m