Slovencein pravica, krivica Neincein? Na c. kr. gimnaziji v Celju obstoji že več let neka šola, v kateri se vsprejemljejo slov. dečki ter pripravljajo skozi celo leto za to, da pridejo, ako njo izvršijo, v prvo latinsko šolo, torej v prvo leto c. kr. gimnazije. /a-nje tedaj šteje učenje na gimnaziji devet let, na drugih enacih šolah in za nemške dečke v Celju pa je za enako učenje ireba samo osem let. Slov. dečki zgubijo pa po takem celo leto in njih stariši stroSke tega leta! — Vsakdo vidi, da je to krivica, ki jo trpijo slov. starisi in njih otroci. Kdor torej njo odpravi, zasluži priznanje ne samo slarišev, ki pošiljajo svoje sine na ono šolo, ampak sploh slov. Ijudstva. In to ni laliko delo! Naši poslanci v drž. zboru so si v teku večih let przedeli veliko, ali česar so želcli, Rijo dosegli; vsclej so jih tolažili in odlagali odpravljenje one šole. H koncu pa je bilo tudi naSim poslancem na tem odlaganju prcveč ter so zahtevali od sedanje vlade, da odpravi ono Solo in vpelje na c. kr. gimnaziji v Celju slov. vzporednice ali paralelke, kakor jili imamo na c. kr. gimnaziji v Mariboru že pet let in sicer tako, da njim ludi nemška vlada ne more kaj oporeči. Zadnji četrtek je na to. odgovoril minister za uk in bogočastje, vit. Madeyski, v odseku drž. zbora za državni proračun poslancu Šukljeju ter je obljubil, da lioče ukazati, naj se preišče, kako so }se obnesle slov. paralelke na c. kr. gimnaziji v Mariboru in če bodc to preiskovanje pokazalo, da dobro, potem ukaže vlada brž ko brž, da se odpro v Celju — nova, slov. nižja gimnazija. Stara c. kr. gimnazija ostane po takem, kakor doslej, nemška in odpravi so z nje samo tista nesrečna predhodnja šola za slov. dečke. Na novo slov. gimnazijo vstopijo slov. deeki lahko brez nje in ni jim lorej treba izgubiti celega lela, starišem pa se prihranijo stroSki za celo leto. Slov, poslanci sicer niso zahtevali nove gimnazije, ampak lc pri stari slov. vzporedniee, ali ee vpelje vlada kar slov. giranazijo, je to tudi njim prav: naj obdržijo tedaj Nemci svojo poscst — dosedanjo nemško gimnazijo! Ali Nemcem v Celju in tudi drugim to ni po volji in zagnali so velik krik po svetu, češ, da se jemlje s tem Nemcem njili nemška posost, kar je zoper koalicijo! Znani dr. Foregger je pa kar poklical župana in podžupana iz Celja na Dunaj tor je šel z njima k minislru vil. Madeyski, terjat od njega, naj prekliče svojo obljubo. Vsi nemški lisli in lislki so penijo sedaj same jeze in kričijo zoper slov. gimnazijo v Celju, da sc 15 og usinili! Ali jim bode to upitjc prineslo sadii, ki gaželijo? Tega ne znamo, ali gotovo je, da minister vit. Madejski ni mož, ki rad obljubi, Se rajsi pa zabi na svojo ob- Ijubo. Veliko je bilo treba, predno je minister prišel do te obljube in grofu Hohenwarthu gre, poleg naših drž. poslancev, največja hvala za to. Ako pa se vpelje nova, slov. gimnazija, tedaj pač kriče Nemci zastonj, da se njim krati dosedanja posest. Če imajo do sedanje gimnazije kako pravico, to pa sicer ni resnica, obdržijo jo tudi poslej in tedaj tudi v tej reči Slovencem pravica tni ¦— krivica Nemcem.