Stav. 156 (Posamezna številka 8 vinarjev.) ar Trstu, v t»r«W 11. junija Letnik Xllfl. *2'usfa vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah fa praznikih. -- UredmjSvoj ■B52\vFtančittAsiScega gt 20, L idstr. - Dopi^ pj se p^i ^o ■rtdni&vu. - Ntirankirana pisma s« ne sprejemajo, rokopisi " f.ej'ačnja — Izdajatelj in odgovorili urednik Štefan Godina — Ustnik konsorcij ust* .Edinosti«. — Tisk tiskarne ,Sdinosti', vpisane zadruge z omejenim porottvom, 4 Trstu, ulica sv. Frsnčiika A«išk«a št 20. - Wg» ^^k^JTIS m. 11 «57. - Naročnina znaša: S eelo leto K,31»). pol Ida K mesece K 7-80, za nedeljsko fcdaJo sa celo leto K 620, pol teta K 3w Posamezne številke po 8 vin., iMterdt >0 vin Oglasi se računajo na milluUtltf v Sirekosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 v!a# osmrtnice, zahvale, poslanic?, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po W viaj oglasi v teksta lista do psi vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrata K 2.—. Ma« oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratni oddelefc -IdMiosti*. Naročnina Cn reklamacije ae pošiljajo upravi lista. Plačuje s« Izključno le upravi .Edinosti". PiaCa in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek «e nahajata v ul.sv. Fr«nči3ka As. 2t. 20. Poštnohranil nični račun St. Si 1.6531 ZVEZKA ASHfiBRA POROČILA. AVSTRIJSKO, DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razstaša: Sovražni sunki pri Capo Sile in «a več točkah bcaeJke sorsko frcote so bli*. kakor prejšnje dni, gladko odbiti. Eno naših letalskih bfodovlj je doseglo pri napadu na Italijanska letaiijča v Trevisa In Monie Belluna več zadetkov. Topovsko streljale sovražnika na naše za irou-to ob Piavi ležeče krnje zahteva vsak dan zržve med italijanskimi podaniki. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEi^OUN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapad n o bojišče. — Armada kraljeviča Ruprcchta: Med Arrssoin In Albertom. iu?«o Se-mne In ob A vri je oživel tnpov.fii bol Nada-ijevalo se jo živahno poizvedovalno delovanje. — Armada aeau-kegi ccsatjevlča: S krepkim napa-dom smo vdrli včeraj v višfcsko ozemlje jugozapadno Noyona. Zapadno M niza smo zavzeli francoske postojanke pri Mortemcrja In Orviilersu in srno prodrli preko Coarvilly-nieqi!ebonrga. Vzhodno Slalza imo zavreli *. Išine pri Gurj u. Kljub žilavemu sovražnem:: cdpora si je priborila pehota po; skozi gozd pri Rleti i in Loaiotta in vrgla sovražnika preko črte Bounnoat—Marcuil. Južno In Jugovzhodno La53l£nya stzo ?r>drfi globoko v jfozd Tbtcscouria. Ujeli smo okoli 3000 ntož in upleni:! več topov. Na iroaii-od Oise do Rciiiisa jo potežaj nespremenjen. Krajevni boji severno Aisue, severo-zapadiio Chaicau Thlerrya in pri Vregnyu so nam prinesli več ujetnikov. Včeraj saio sestrelili 33 sovražnih letal in 6 pri-vezaih balonov. Poročnik Kroii je Izvojeval 27. š» 25» poročnik U det 27. in poročnik Klrschteln 23. letalsko zmago. Prvi generalni kvartlrniojstcr pl. Ludeadorfi BOLGARSKO. SOFfJA, S. (Kor.) Zapadao Ohridskega Jezera smo razpršili več sovražnih poizvedovalnih oddelkov. V kolena Cerae od časa do časa živahno sovražno topovsko streljanje. Vzhodno Cente so vdrle naše napadalne čete v sovražne postojanke sa se vrnile s srbskimi ojetnikl. Južao Hume živahno obojestransko topovsko stre'janje. TURSKO. CAKitlKAD. 9. (Ker.) Iz stavnega stana poroča: Na bojnih ironiah nič novega. SOVRAŽNA URADNA POUOCILA, ItalHansko poročila ■>. junija. — Precej Jivahni topovski boji m? d Astlcom In Plava; na crtali fronti zmerni. Južno Asse ie izvršil neki angleški oddelek posrečen sunek. Prizadela! Je sovražniku znatne izgube In privede1« s seboj 11 ujetnikov. Vzhodno Brente ;e cJen naših oddelkov napadel Monie Pertica, po-?.koc?oval tamkaj niočno brambne naprave ?n pri-vedel s seboj par ujetnikov in eno strojnico. V dolini Valarse in ob Astici je naše topništvo odbilo sovražne napade. Naša leinla in vodljivi baloni so bcmbardirli. železniške nestaje, letališča in barake sovražnika in obstreljevali s strojnicami na pohodu nahajajoče se sovražne čete. Na postaji MatareUo je bila -»gotovljena eksplozija velikesa rnun'cliskcca skladišča. Tekom letalskih bojev smo sestreli!: včeraj 5 sovražnih aparatov. DOGODKI NA MORJU. ROTTERDAM, 10. (Kor.) : Glasom Maasbode« je ameriški parnik »Objenings^ (10.290 ton) dne 24. mainika trčil ob angleški obali z angleškim parnik cm v\Varknishte (7591 ton). 37 oseb je zgubilo pri nesreči svole življenje. BKROLIN. 10. (Kor.) V severnem vodovja so potopili naši podvodniki 12.500 ton sovražne ladijsko prostornine. General Botha za pomoč enteriri. ESCHURT (NATAL), 6. (Reuter.) General Botha so je izjavil v nekem svojem sovoru: Ju"-na Afrika bi ne bi'a vredna svobode, ako bi se ne odzvala in sledila kiicu aliirancev. Danes se bojujejo aliiranci r^oti premoči, vendar,, je rekel Botha — pa verujem v Boga, ki ne bode nikdar dopusti', da bi mi podlegli krivici, kajti nočemo se odreč! svoji pravici do prostosti, niti kršitvi zvestobo. Osobito-je Botha poudarjal nujno potrebo, ca se \ sakdo brer odlašanja uvrsti dobrovoljno in je z zadovoljstvom poročal o dobrem uspehu sleče nadomesti i vene priglasitve. Ruko ukrajinska mirovna pogajanja. KIJEV, 9. (Kor.) Seje ukrajinskih in velikoruskTn mirovnih delegatov se bodo pričeie zopet v ponedeljek, ako bo do takrat dosežen sporazum o demarkacijski črti. Trgovinska komisija je v svoji zadnji seii sklenila, da predlaga uporabo carinskih postavk nemško-ruskega po;:odbene?a tarifa. Mehikaaski časnikarji pri WiIsonu. WASHINGTON, 9. (Kor.) Predsednik Wllson je sprejel danes skuphio mehikanskih časopisnih založnikov in časnikarjev In jim izrazil svoje obžalovanje, da je mehikanski narod tako malo razumel stališče Združenih držav napram Mehiki, ki je hotela Mehiki le pomagati, stoječ na stališču, da notranje stvari Mehike Združenih držav Čisto nič ne brigajo. Gotovi vplivi, očivldno nemški, so postavili dejanjske razmere v čisto napačno luč. Sedaj vsekakor bo nekaj Časa — in upam, da ta doba ne bo kratka — prevladoval v svetovnih stvareh vpliv Združenih držav, ker so narodi, ki so manje piočni, kakor tudi nekateri veliki narodi prišli do izpoznar.ja, da je naša odkritosrčna £elja popolnoma nesebična. Gledam s ponosom v bodočnost, ko bomo dejanjski zamogli dokazati, da d izida vojne nele nič ne želimo, ampak da bi tudi nič ne sprejeli. Eua največjih težkoč je bila, pripraviti evropske narode dG prepričanja, da Združene aržave zase nič ne zahtevajo in da niso stopile v vojno zaradi kakih materijalnih ciljev, teritorijalnih ali tovinskih koristi. KONFERENCA POLJAKOV V KRAKOVU. KRAKOV, 9. (Kor.) Predsedstvo in parlamentarna komisija Poljskega i<.Iuba sta imela danes v navzočnosti poljskega ministrskega predsednika Steczkovskega, poljskega državnega tajnika za zunanje stvari kneza Radziviia, dveh nadaljnih delegatov poljske vlade, kakor tudi gališkega ministra Tvardovskega sejo na kateri so sc prečita-!a najprej poročila o konferencah predsedstva Poljskega kluba z zunanjim ministrom grofom Eu-rianem, ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem in nemškimi poslanci. Sledila je debata, katere sta se udeležila tudi poljski ministrski predsednik Steczkovski in knez Radzivi! in ki se je tikala splošnih, narodnih vprašanj. Posvetovanje se bo nadaljevalo jutri. Ministrski "predsednik Steczkovski je odpotoval v Varšavo. Razprava proti poljskih legiiaui. . MARMAROS SZIGET. 8. (Kar.) Danes zjutraj ob 8 se }e pričela pri ekspozituri- tukajšnjega gen. poveljstva glavna obravnava proii zatožen-cem bivše poljske pomožne garde. Predsednik je sen. major pl. Kettich. Voditelj obravnave: stotnik avaitor dr. Bartak; obtožnico zastopa stotnik avcitor Ustyanowitz. Sest advokatov iz Krakova, Lvova, Premishi predstavlja braniteijstvo. Po 474 voj. bi razprava ne smela biti javna, a se je kljub iciuu vršila na predlog zagovornikov. Odbit je bil predlog zagovornikov, naj bi se razprava vržila v poljskem jeziku. Vseh obtožencev je 112, med njimi je 8S oficirjev. Vsi so bili svoj čas pri formaciji poljskega pomožnega kora. Po preči tanju obtožnice se je pričelo zasliševanje glavnega obtoženca logijenarskega stotnika, intendanta dr. Romana Gorecfcega v pričo vseh zatožencev. Ob 2 pop. se je razprava prekinila in je bila določena za nadaljevanje na pondeljek. Švedska zbornica. STOCKHOLM, 9. (Kor.) Prva zbornica parlamenta je odklonHa od druge zbornice sprejeto vladno predlogo tlodc ustavne reforme. Predloga pride na dnevni red šele prihodnje dni. in Mani Trsta? Pod tem naslovom je priobčil v nedeljskem izdaniu »Edinosti« neki Italijanski nacijonalist zanimiv čianek, ki ga po-snemljemo tu. »Edinost«, ki nam je s kulturno liberalnostjo dala jasen .'zgled, objavivši na italijanskem jeziku mišljenje tržaškega socijalista, izročam z zaupanjem motrenje Tržačana italijanskega narodnega čustvovanja o političnih manifestacijah teh zadnjih časov. Užaloščenemu, po položaju, ki no do-pušča Italijanom Trsta vrednega glasila njihovem mišljenja, ce mi vidi kot dober avspicij za bodočnost to prijateljsko gostoljubje slovenskega narcdrxj;a glasila. In prehajam brez drugega k svojemu predmetu. Že par Tednov mi je bila pred duševnim ušesom gigantska mrena bogve kolikih kilometrov, v kateri so šle mimG v vrtoglavi fantasmagoriji manifestacije v Pragi, češki narod s svojo zgodovino in svojo razčiščeno kulturo, z ogorčenjem tistega, ki je izgubil zaupanje v slovesne obljube in si hoče pomagati sam, s svojimi gosti, predstavi tel j! vseh zatiranih narodov, zahtevajočili sakrosar.k-ine pravice, posvečene po trpljenju in krvi; potem obrazi, bledi od obnemogle jeze, tirajoči na povodcu iz v estne malodušne človeške fonografe, 'ccljajoče diktirane jim proteste; čudno manevriranje pol- figur, ki bi hotele za dober denar obrazložiti svojo neudeležbo; in potem še izvestni me ali tržaški Italijani, priporajajoči politiko bre zdelnih pričakovalcev; potem.... r.o, kdo naj bi pogodU vsako podrobnost v vrtoglavem poteku? Ah, da: zastava z napisom »k. kr. Nautische schule in Triestc, ki gre Tnimo ob živahnih protestih Slovencev in ob molku Italijanov. Hotel sem pisali svoje utise Italijana; aLi komu? Toda zLavoratore« z dne 7. junija -1918 je s svo- p O D I- I S T E K. T^oman. Iz francoskesu; prevedel A. R. jcar: rne je porinil iz sobe in zaklenil vrata za menoj. Onih šestdeset frankov sem nehote obdržal v roki, da bi prekinil nadaljen razgovor, toda sklenil sem, da denar po prvem postrežčku vrnem Jeanu Paulu. Ko sem pa Lil zunaj in sem pogledal po svojem raztrganem jopiču in zevajo-čih čevljih, me je premamila misel, da bi imel vendar enkrat skoraj elegantno obleko. Odiel sem torej v Temple. _ V ostalem sem si pa dejal, da pomirim svojo vest, ki mi je očitala udeležbo pri tatvini in porabo ukradenega denarja, da mi poštena obleka brez dvoma zagotovi sredstva, da se bom mogel pošteno preživljati. Hotel sem štediti in kakor hitro mogoče vrniti Jeanu Paulu onih šestdeset jim člankom »Cominciamu bene« premagal vsake mojo negotovost in se ohrnčam odločno k vratorr »Edinosti«, da izrazim v njenih predalih mišljenje ki — na srečo — ni le izključno moje, ampak vseh tistih tržaških Italijanov, ki so prišli do umovanja realnosti stvari. NI bilo brez namena, da sem naglašal mimo idočo nemško zastavo: fc^čem se zaustaviti pri tistem perečem problemu nemške navtične šole v Trstu. Ta najnovejši postulat Nemcev je eno najuc-varaejlh ogreževanj narodne italijansko posest! In gospodarskega življenja iržaikih Italijanov. — Dasi pijani aneksijonizma vsake vrste, ne zahtevajo Nemci — ti mojstri v vsakem zavajanju — nikakor, naj bi se obstoječa italijanska navtična 5cla odpravila. Ne, Italijani naj - se ne vznemirjajo in naj ostanejo mirni na Lipskem trgu, ker — tako pravijo z najdražestnejim nasmehom — mi se hočemo namestiti drugje r Prelepa hvala! Da s-'' napolni nova navtična >ola (zaplenjeno)____se ustanove blagajne ali štipendiji za tiste v pokrajinah in občinah neinškeg. czemlja; bodo slikali Tržačanom vse koristi obiska nemške navtične šo'e, in če Tržačani ne bi hoteli tigrizinti v ta trnek, tem slabše zanje. — ^Inžbe plovbe sc poplavilo z Nemci In spričevala njih šole odpro na stežaj vsa vrata, poplavijo rrade, agencije, parnike, pristaniške službe, in mi Italijani bomo igrali vlogo brezdelnega pričako-valca. Da — če bi bili ml — Arabci! Ti nc pro-ducirajo nič; naj se v odškodnino poglabljajo v svojo mlnolo slavo. Mi; si ce smemo dovoljevati take?a luksusa. Mi imamo potrebe in s potrebami absolutno in ncodklonljivo dolžnost, da se uveljavljamo : na morju, da pravimo rnaš« plovbcni Trst, da mu dovedemo tudi novih bolj številnih mlade ni škili energij; da -vojo mladino odvrnemo ca razvade ubijanja poti srednje šole, da se pote« namešča v eni tolikih sinekur birokracije.. V tem slučaju ni ponavljati stare pristovice: »vemo, kako se začenja, nc vemo pa, kako se konča;« vtem slučaju mera vsakdo, kdor dobro vidi, videti v nedaljnl bodočnost i likvidacijo italijanske navtične šole m uduSenie italijanskega elementa v piovbenih službah Tr^ai. In ta likvidacija in to ndašenje nista — to je oči vi dno — samo na narodno škodo, marveč tudi v pogubo z gospodarske Strani. To je marveč klasičen izgled, kako so gospfciarski interesi v tesal zvezi z narodnimi iatefešL *.. Po tej tkodi, bi bUl zadeti tu JI gospodarski in natoihii 5i.:^resl Slovencev Sn »Edinost« ie jasno govorila. In kaj delaš ti »Lavora'ore-? Uflužben s svojo stranko nemški socijalni ccmokraciji, ki nikdar ne pozablja na svoj narod, aamerto da bi odgovori! stvarno, rr.isto da bi ostal na tleh argumentacij: ki iih je razvila -Edinost govori o Pragi o če škm manifestacijah, o pdsisneu Cone i ju t» tako dalje. Nemška navtična šola je zanj ^Noli me tan-^ere=. Ker pa množica ne sme vedeti, pa nastop i kot borec za italijanstvo Trsta proti Jugoslaviji ter spleta članek o neki frazi odvetnika Wi!iar.a. da predstavlja Slovane v grdi luči lačnih volkov, pripravljenih, da pozro Italijaustvo Trsta. In nemška navtična šola? Ea, čsmu naj bi govorili o tem, ko r.am »puseafr italijansko navti-koK? Nenemški list, ki bi bil podpiran od volksra-ta, ne bi mogel bolje složiti stvari ir> interesom svojega gcspedarja. -Lavoratore« pravi, da ni zaupati nobenemu naciionalizmu. Odgovarjam na, da ni zaupati nacionalizmu — invazaiorju, arepotentnemu, zati-raJću, uočim macijonalizcm« n^rrda (zaplenjeno) .....ne le da ni nevaren, marveč vabi k druženju moči, k zvezi. Kdor je pretrpel postopale ntaeehe, se bo dobro čuval, če je ljubeč oče, da ne bi svojim otrokom prijaavil take usode. Istota-ko narod, ki je pretrpel suženjstvo stoletij, ko imel po svetovni vojni vse dru-ačne aspiracije, nego r-a to, da b! se okoristil v a. škodo drugega, kije pretrpel iste boli. Čuvati pa se je pred .s-kizi drugim nacionalizmom: pred tistim, ki ga poizkuša >Lavoratore :, nastopajoč kot branitelj itafijanstva Trsta, kajti r. drznostjo mogotca, ki prezira ii&varnost, potega z desnico zastor, ki naj očem množice skrije resnično nevarnost, a z levo skuša tej množici kazati videz nevarnosti, ki ne obstoji. sLavoratore* zaključuje z mottom Karla Marxa. Priirjam, kajli internacijo^alizem ne pomenja — kakor tržaškim socijalistom — dušenja plamena narodnega čutstvovanja, ki je sestaven in neizogiben del osebnega značaja, marveč pomenja združitev med svobodnimi narodi, kulturnimi, raz^icl-iui — združitev, ki jo ustvarjata spoštovanje, ljubezen in plodnost plemenitega tekmovanja. Dr. lustera? — ođhtija 1 . Politično likvidiran je bil že od tedaj, ko so se pošteni eleniend v njegovi stranki osvestili in se zavedli svoje narodne dolžnosti, da treba v najvišem interesu naroda in njegove bodočnosti odpraviti roko tega človeka od vodstva strankine politike. Nato pa se je vzbudila splošna narodni vest in orkan ogorčenja in zaničevanja odnaša sedaj nekdanjega vsemožnega tudi iz vrst naroda. Proces se je vršil z brzino, kakršnje nc bi bili pričakovali v našem mirnem, zaupnem in angelj-sko potrpežljivem narodu. Razlago za to nam daje dejstvo, da je bil ta proces naraven, logičen In povspeševan po najelementarneji zahtevi narodne misli in politične morale. Kdor zavestno deluje proti koristim naroda, kdor ga hoče razjesti s sirupom svo-e — politike; ta ne spada več v narodne vrste. Proč — žnjim!! Kakor pa je narod čim je prišlo izprznanje — razmerno hitro obračunal s Susteršičem, tako strmimo, da je ta človek tako dolgo odlašai s korakom, ki bi ga bi! moral — če že r.o iz drugega razlega, pa iz spoštovanja do samega sebe — že davno storiti. In da tega spoštovanja ni imel, oziroma, da je šel cinično preko te zahteve, ki imponira vsak omu človeku, delujočemu v javnosti s poštenimi nameni: to je ravno, kar podaja karakteristiko mo-ralične ia politične konstitucije tesa sedaj pmlle-ga nvtokrata. Politično moralo in nje zahteve je puščal dr. Susteršič na, strani s ciničnim preziranjem in šel je dalje pot svojih namenov vse dotlej, dokler se mu je zdelo, da se more še nadejati: bodi, da sc mu posreči, kar sc mu je posrc-čalo vedno poprej, da je namreč s hinavstvom premami jal svet, ali ga pa zastrašil s svojTmi nn-si!n"ml in brutalnimi metodami; bodi, da mu pni tam gori pomopejo s svojim siinim aparatom! Saj jim je vedno služil in so ga doslej tudi vedno ščitili. Nu, sedaj so sc mu izjalovile vse take nade. Sedaj šele, ko ga ogorčenje vsega naroda vihamo pedi z javnega pozorišča; sedaj šele, ko vidi, da je njegova ura-definitivna in za vedno odbila, da mu narod ne dopušča več mesta med seboj, se aeslavlla in se odpravlja baje v — Švico na svoje posesti. V -Švici torej si je priredil zavetišee. In tq je. kar ga še posebno obremenja, kar nam kaže vso njegovo individualnost v še' iemneji luči; kajti dejstvo, da se je pravočasno preskrbe! drugod, govori razločno, da je sam računa!, da prej ali slej mora priti tako, kakor je prišlo sedaj. Z drugo besedo: grešil je ra . narodu zavestno, pre-računjeuo! A. kar je najhujše: hotel ie grešiti še nadalje, dokler bi Ic šlo!! Odhaja in odnaša svoje bogastvo, ostavlja pa spomin ua čioveka, ki je tako brezvestno prevari! zaupanje dobrega naroda. Aii ostavlja še nekaj v naši domovini: v trdi Seli izšolan, r-reroje-ii in dozorel naroul ' Mari se to, kar je bil Susteršič za slovenski narod, ne odraža plastično v koincider.ci dogodkov: čim je začelo Šusteršičevo padanje, je začelo tudi — ozdravljanje naroda. Cim manji je postajal Susteršičev ugled v r.arodu, tem veči ie postajal ugled naroda pred svetom! V tem dejstvu, ki se ie odigravalo pred našimi očmi, je povedano, kako usodepohi je bil za naš narod tisti trenotek, ki ie spravil tega človeka na višave narodnega življenja, h krmilu oficijelne slovenske politike, In sedaj odhaja! Kje so, ki bi žalovali po njem? Število takih spocrebcev« bi menda lahko našteli na prstih dveh rok. KajJi tudi tisti, ki jih je mogel strahovati, ki so se tresli pred njim. ki so se mu pokorili, ker sose morali: tudi trsti se sedaj — oddahnejo! V mnlcm številu hudo prizadetih pa je nekdo, ah, nam Slovencem tiko — drag znanec: naš dunajski režim! Ta je v prvi vrsti tangiran na Susteršičevem padu: ne morda s tem, da je s Susteršičem izgubil bog ve kako zaslombo — kajti tega. česar več nima, ne more nlkdo dajati drugiiiv — pač "pa je hudo zadet moralični ugled režima. Kajti tudi v!?dr.i režimi se zanesljivo iz-poznavaio po njihovih — konfidentihl! Kondoiujemo, eksceienca Seidler!! frankov. Tako si končno nisem očital ničesar več. Morda se vam zdi, gospod baron, da nisem storil prav iako? — He, dragi moj, — je odgovori! gospod de Maubert, — storil ste čisto prav. popolnoma prav. In vaše ravnanje morem le odobravati. — Prišel sem v Temple, — ie nadaljeval Ha-nnibal, — kjer sem si ogledal več popolnih oblek, toda cena se mi je zdela pretirano visoka, in ker sem to tudi povedal, so me starinarji obkladali z najraznovrstnejšimi psovkami. Končno sem le našel" obleko. Kupil sem za petdeset frankov zeleno poljsko suknjo z vrvicami in vopcami, sive hlače telovnik, klobuk, ovratnicp, srajco, nogavice m čevlje. Stvari niso bile ravno nove, toda bile so še čisto dobre. Preoblekel sem se in sem nato šel na buljvarje, da bi se dal občudovati v svoji novi obleki, zlasti pa zato, da bi se sam ogledal v izložbenih zrcalih. Zdelo se ml je, da sem bolje oblečen kot sin kakega francoskega velikaša, in bi! sem prepričan, da moški gledajo za menoj z SCsfe®!' fe^SSli^a mora učinkovati uspeh 8. vojnega posojila pri sovražnikih. podpisujte* posolilo! ustvari velika delovna večina. Ako vlada ne r.ai de take večine, potem mora vedeti, kaj jej je skriti. Zastopnika Jugoslovanskega kluba sta ob tal priliki ojstro protestirala proti persekudjam, u-vedenfm proti Jugoslovanom. Avdijenca odposlanca dra. Korošca pri ministru za vnanje stvari grofu Bnrianu, je veljala tudi razgovoru o jugoslovanskem vprašanju. StarčevIčeva stranka prava za uaredno ujedinjenje. Naš zagrebški dopisnik nam pišs: Dne t. m. je imela Starčevičeva stranka prava svoje strankino posvetovanje, na katerem je sklenila, pridodati svojemu programu nekaj točk. S tem je napravila korak dalje ter si je oficijelno usvojila program narodnega ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, zahtevajoč za naš trolmeni narod " * ujedinjeno državo. Stranka je sicer pridržala tildi svoj stari program, I sc =opira na zgodovinsko hrvatsko državno prvo, zahtevajoč ohranitev kontinuitete hrvatske državnosti. Nam je znano, da js biki v stranki m čna struja, kl je želela izvesti evolucijo za še i korik dalje; nu, sporazumeli so se za to, da naglasi hrvatsko državno pravo, a z •njihove^ . strankarskega gledišča je gotovo, da je dovolj bilo razloga za tako ureditev. Dr. Petričič je rekel da Starčevičeva stranka prava, ki popclnonia sp -znava potrebo narodiie koncentracije in si j) usvaja, nc smatra za potrebno, da bi svojo stranko razpustila. Naglašal je iniualje, da stranka n • odstopa od svojega hrvatstva, niti ne žrtvuj stranke radi kooperacije, ker tega da ue treba. Komentirajoč ta sestavek in zaključek pravi H vatska Država*: »Splošni narodni program In p sebni program vsake stranke se morata pokriva'! Strankarski programi so detajlirano obče narodni programi primerni, specifičnim zahtevam pocci-niii strank. — Vse hrvatske srbske in slovenske narodiie stranke zahtevajo narodno državo: državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kako pa Ju vsaka poedina teh strank zamišlja notranjo ure -bo in organizacijo narodne drŽave — to je p stranska stvar na splošnem narodnem dele. Glavna in bitstvena stvar je, da se vse narodne stranke s!agajo v končnem narodnem cilju, izvi-rajceem iz edinstva Hrvatov'Srbov in Slovenc-v - - * - * ■ ,. — Menimo sicer, da bi bilo bolje, ako ti sc v saj glavne stranke složile tudi v pedrejemh točkah narodnega p: o-grama. Vendar je gotovo glavno to, ako so složne v prvem in glavnem c»ljx In to jo! Zato W naravno, da vsi neodvisni jugoslovanski elementi navdušeno pozdravljajo sklep sveta Starčevih , e stranke, ki je bila — kakor »Hrvatska Država nadalje pravi — »v celoti sankcija vsega dosedanjega dela vodstva, kakor tudi sankcija vse evolucije stranke! Ta evolucija kulminira v zahtevi po Wi državi Slovencev. Hrvatov in Srbov," pak naj bodo Starečvičand u ver jeni da so poleg njih tudi vsi ostcl! neodvisni jngos vanskl elementi zadovoljni !n veseli! Jugoslovanska omladina v Prar.i omladini v Primorju. Jugoslovanska omladina v Prat;i sporoč i omladini v hrvatskem Primorju: Ob zadnjih dopolnilnih volitvah v hrvatski sabor so nekateri člaiii jugoslovanske omladine v Primorju podpi-havaii strankarske strasti in so tako sejali scmc razdora med naš narod. Ker današnji veliki čas mrzi tak nazadnjaški, povsem preživeli način dela _ nedela, a zahteva agilnih sodobnih ljudij. ki imajo človekoljubno nalogo, da zrušijo in odstranijo vse tiste gnjile cgraje, ki so nas Jugoslovane dosedaj s svojim kužnim smrdežera odbi: 'e ene od drugih — na radost in v izključno korist naših skupnih nezasitnih sovražnikov: vroče pr' -simo vodstvo bratske omladine v Primorj'!, da tistih par članov, zgrešivših pravo pot. opozori n.: veliko škodljivost njihovega nezavestnega postopanja za narodni uzied in občo narodno stvar, ter da jih pozove, r.ai tudi on!, kakor druga jugoslovanska omladina v vseh krajih naše (zaplenjeno)' domovine, dostojno služijo višim narodnim interesom :n odločno propatirajo zdravo idejo po-aiirjenja in koncentracije vseli poštenih narodnih sil. tt82K« vcstli Jugoslovani pri ministrskem predsedniku. Prejeli smo z Dunaja z dne 8. junija: Za danes popoldne ie ministrski predsednik dr. vitez Seidler povabil k sebi predsedništvo Jugoslovanskega kluba, da se informira o vedenju Jugoslovanov na ^ventuvelnem zasedanju parlament.?. Načelnik Jugoslovanskega kluba, poslanec dr. Korošec in poslanec dr. Vukotič sta izjavila ministrskemu predsedniku. da Jugoslovani žele In zahtevajo takojšnja sklicanje parlaaicata, do katerega imajo narodi ustavno pravico. Proti sedanji vladi stopilo v najosirc;o opozicija. Boj Jugoslovanov bo naperjen proti vladi, ne pa proti parlamentu. Kakih sredstev se bodo posluževali na izvajanju opozicije. o tem sc bodo šele vršila posvetovanja in se store sklepi skupno s »Češkim S vazom*. Vrhu tega ni nobenega razloga, da bi tej vladi že v naprej dajali kake izjave o taktičnem postopanju. Cc želi vlada »zagotovitev«, je v konstitnciionelni državi pač le ena talca zagotovitev v tem, du se RIBE. Do ponedeljka. 10. t. m., opoldne so se od d.: ribe na 22.079 izkaznic, veljavnih za 70.903 odmerke. Danes ostane na vrsti odrezek I do št-- -45.000. -L. sledi. Ostalo mi je še dvanajst frankov skupno z denarjem, ki sem ga zaslužil prejšnji večer. Stopi! sen! torej v skromno kavnrno, kjer sem zajtvko-val nato ^em pa nadaljeval svojo šetnjo. XXVII. Ronge et ue-ire. _Tako sem postopal po mestu do poldneva, — je nadaljeval Hannibal; — potem sem pa stopil v majhno restavracijo, kajti trdno sem se odlcčik da nc sprejmem Jean Pauiove ponudbe, in sem moral zato varčevati s svojim denarjem. Vendar pa sem si po obedu kupil smotko, in ker nisem vedel, kam- bi sedel, sem sel v palais RoyaL Prehodil sem že dvakrat vse galerije, ko sem nehote obstal. Nahajal sem sc pred vratci, nad katerimi se je v kričeče rdeči barvi blestela na transparentu številka 113. Igral nisem še nikdar in sem se hipoma spomnil vraže, da človek prvikrat gotovo dobi. Nisem babjeveren niti lahkoveren in nisem nikakor vevje! ;ej ljudski vraži, vendar pa me je vabil neki gfas? da naj poizkusim zavestnim^ Ženske pa s poželjivimi ijubavnlmi po-svoja srečo. Ne vedeč, kaj naf storim, sem sta! na pragu, ko so butnili obrne nekateri mladi gospodje, ki so prihajali iz igralmcc. Njihovi obrazi so izražali veliko radost. Zvcnketali so z zlatom v ro!-nih žepih, in eden njih je v svoji radostni rado-darnosti mimogrede vrgel beraču, ki je pozelj.vo gledal vanj. vrgel zlatnik. To je odločilo. Vstopu sem. _ v predsobi so mi vzeli klobuk, kar me je zelo presenetilo. Stopi! sem v prvo sobo, in komaj s-m vdihni oni vreči zrak, komaj sem zagledal obraz" igralcev, radostne in obupane, se me je polastila nekaka omotica. Cisto gola, preprosta sr ha se mi je zazdela kakor palača, in zdelo sc mi je da se mi odpirajo vrata v skrivnostni eldorado. — Tedaj pa je pristopil k meni črno oblečen, star gospod, ki je bil videti dostojen, a vendat ubožen. in mi dejal smehljaje se: — Brez dvoma hočete igrati? _ _ sem odgovoril. Držal je v desnici dolgo iglo, v levici pa nekako karto z Irredno velikim številom majhnih luknjic. Pogleda! Je to kart©, potem pa dejal: Prodna kuriva. Oglje. 5« kg ua ruajene i/.kazulce. Sv. Vid: št. 701—1000 (ob. 11) 11. 6. ul. Eccno-mo 2 št. 1001—1500 (ob. I!) H. 6. ul. Lazzarctto vecchio 17, št. 1501—1800 (ob. 11) 11. 6. ul. S. Luci a 2, št. 1S01—2000 (ob. 11) 11. Andr. S, Tecla 4, 84 vin. za kg. — Staro mesto: št. 351— u50 (ob. 11) 11. 6. ul. della Corte 4. št. 451—700 (ob. 11) 11. 6. ul. Artisti 4 št. 701-1000 (ob. II) U 6 ul. Volto 2. 84 vin. za kg. — Novo meito: št 1—400 (ob. 11) II. 6. ul. Valdirivo 7, št. 401-700 (ob. 11) n. r>. ul. Bor oe viče v:: 13. *t. 701 11*00 (ob 11) 11. 6. ul. A m al i a 13, št. 1201-2126 (ob. _ Dovolite mi pripomniti, da }e bila črna že šestkrat. , - .___. . Nisem razumel, kaj mi je hotel rte. s temi be- sede-i in tudi nisem zahteval od u.x£a nikakršnih po-snil vrgel pa sem tjavendan na igralno mizo frank, ki je obležal na rdeči. Prišla je rdeča. Ni-c^m niti opazil, da sem dobil, in sem tako nehote podvojil svojo stavo. Prišla je zopet rdeča, in ker mi nihče ni dejal, da naj vzamem denar, sem mislil. da sem izgubil. In sem mehanično opazoval nadaljno igro, ne da bi jo razumel in ne da bi vedel, da sem soudeležen. Zato sem se zelo začudil, ko sem pri vsaki novi igri opazil veliko razburjenje med drugimi igralci in videl, da vse gleda name. Končno me ie oni stari gospod dregnil a komolcem in dejal: — Gospod, ali hočete izgubiti po vsej sdi? — Kaj naj izgubim? — Ali ne vidite, da je rdeča prišla že enajstkrat? Dobil ste štiri tisoč štiriindevetdeset frankov. Za božjo voljo, nehajte. — Kaj, vse to je moje? Stran I!« ,EDINOST- štev. ISO V Trstu, dne 11. Junija 1»18. 11) 11. 6. uL S. Zaccaria 3, 84 vin. za kg. — Stara tnftni^a: št. 501—700 (ob. 11) 11. 6. ul. Ohno 9. — Nova mitnica: št. 301—600 (ob. 12) 11. 6. «1-Bachi 1, 84 vin. za kg. — Sv. Jafcob: št. 701—805 (ob. 13) 11. 6. nI. Madonnina 8, št. 1—700 (ob. 14) 11. 6. ul. Madonnina 8, 84 vin. za kj?. — Kjadio: 7 št. 201—455 (ob. P) 11. 6. ul. Foscolo 19. 84 vin. za kg;. — Škorklia: št. 1—160 (ob. 9) 11. 6. nI. S. .Anastasio P, 84 vin. za kg. — Rojan: Št. 1—200 (ob. 8) 11. 6. hI. Mirti 17. 86 vin. za kg. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Stara mitnica: št. 1001—1300 (ob. 17) 1L 6. ul. Risorta 17, Št. 1301—2300 4ob. 17) 11. 6. uL Pa-duina 13, Si. 2301—3300 (ob. 17) 11. 6. ul. Madon-ynina 39, 84 vin. za kg. Premog (iossiie). 20 kg na modre izkaznice. Sv. Jakob: št. 1—700 (ob. 45) 11. 6. ul. Madonnina 39, 1'46 za 10 kg. — Skedenj: št. 201—400 '-(ob. 22) 11. 6. Skedenj 508, 1'66 za 10 kg. # * Nove Izkaznice za petrolej. V svrho prevzetia novih izkaznic za petrolej na] se domači gospodarji (oz. njihovi zastopniki) 'mestnega okraja »Barriera nuova* in sicer sledečih ulic: nI. Molin grande, ul. Carpison, ul. P. No-bile, ul. Torricelli, ul. A. Galvani, ul. Alessandro i Volta, ul. del Ror.eo, ul. Stoppari!, piazza Leonardo da VincL ul. Cologna, ul. Rossefti. zglase v sredo 12. junija in četrtek 13. junija od 8 do 2 pop. v ■ uradu za premog v ul. Nadvojvode Josipa 4. I. nad. Prinesti je treba s seboj izkaznice za živila in premog "in navesti tudi eventualno članstvo pri konsumncin društvu za državne uradnike. t Mite l volno posojilo! V trenutku, ko ie vojaški pokžaj na vseh fron-tali ugodnejši kot kedaj in je vsled zaključka vojne ita izhodu tudi upati skorajšnje gospodarske olajšave, se nudi zopet priliUa, da se gospodarska ' priprava naše države okrepi s finančno operacijo, ki pomenja, kakor pač danes poznava vsakdo, obenem za posameznika najkoristnejšo in najvarnejšo naložitev denarja. Tržaško in primorsko prebivalstvo je v težkih časih, ko ie bil sovražnik v deželi, kar najslave-vredneje sodelovalo pri prejšnjih vojnih posojilih. | S polnim zaupanjem pričakujem, da tudi takrat : stori vse, da se posreči 8. vojno posojilo, vedno pred očmi veliki cilj: da se sovražniku pokaže neomaina moč države in se tako pripomore k skorajšnjemu zmagovitemu zaključku vojne, od katerega je ravno tu v obmejni deželi odvisen zo-pcini razvoj gospodarskega življenu in ves na-daljni nadepolni razcvet. Zato podpiši vsakdo po svojih najboljših močeh 8. voiao posojilol Trst, 30. majnika 1918. C. kr. namestnik: tir. baron Fries - Sk*?ne 1. r. Pozor, oproščencl! C. kr. namestništvo razglaša: C. kr. domobransko ministrstvo je glede za-kliučka pregieda oprostitev in novih uredeb po-' de! je van in dovoljenj za čakanje za ozemlja, ki so '. bila zasedena po sovražniku, kjer se še ni izvedla J kontrola oproščencev v smislu svoječasno izdanih predoisov, ukrenilo naslednje posebne odredbe: V i dotičnih ozemljih se mora kontrola oproščencev naknadno izvesti tako, da morajo vsi oni, katerih • oprostitev se ne opira na odsok c. kr. domobranskega ministrstva, izdan od 10. aprila 1917. sest, v času do najda!je 10. junija 1918 zaprositi za po-trditev svoje oprostitve s strani c. kr. doiaobran- ; slfega ministrstva. Za te prošnje se morejo podeljevati dovoljenja za čakanje v izmeri dopustne • lo tedenske dobe, najpozneje od poteka gornjega - roka, torej najdalje do 19. avgusta 1918. »Smargiassate ridicoie e problemi serii«. — rSmeSno kričaštvo in resna vprašanja«. Kakor {smo že omenili v našem listu, se je poleg »Lavo-ratorja« oglasila tudi j-Gazzettas k ^praškemu« . "vprašanju, to se pravi, k izvajanjem na slavnostnem Eborovaniu ob priliki proslave obletnice maj-tilške deklaracije v Trstu. Da bi list, kakor je »Gazzeita«, lisi' brez načel in plačane tendence. Sploh mogel resno razpravljati o tako resnih vprašanjih, kakor je jugoslovansko vprašanje! Zato pa ' je tudi »Gazzetta* v zadnji sobotni številki, govoreč o tem vprašanju, zašla v tako ogaben, res- • nega lista popolnoma nevreden, prostaški, revol-' verski ton, kakor se pojavlja danes le v r.ajbesncj- ših vsenemških hujskaških listih in kakor se je pojavljal tupatam edino le v njenem bivšem vzoru, »PiccoJu«, da nc rečemo šc bolje, »Codi del Diavolo*. ?c naslov in potem uvod, kjer govori o mirnih in besnih norcih, govori dovolj jasno o višini njenega duševnega nivoja. In take bezniške ' izraze bruha potem v vsem članku. Dr. Korošec ii je ^agitatore furibendo«. O nr.šem zborovanju da so čuli nekaj tudi pri rGazzefti-, da pa stvari niso pripisovali bosvc kakšne važnosti, češ ker *quandn si parla di un* adunanza slava n Trieste si tratta sempre di alcunchč di sem! claudestino, perche il popolo nostro č nella sua siragrande maggioranza italtano. Una Trieste slava per fortuna nostra, e restera sempre un pio desiderio di poehi mestatori«. Patentirana patrijotična ovčica iGazzettac se je izpremenila v pristnega nekdanjega volka, ki je brez težav in bolečin požiral tisoče tržaških Slovencev, varajoč tako predvsem italijanstvo samo o resničnih razmerah v Trstu in zavajajoč ga k dejanjem, ki so se v sedanjem vojnem času strahovito maščevala nad njim. *Pic-colo« je negiral slovenstvo v Trstu,. in vladna »Gazzetta« si tudi zatiska oči pred njim, da bi ga ne videla sama m da bi ga ne videlo tržaško italijanstvo. Najmanje šestdeset tisoč Jugoslovanov v Trstu: — mislimo, da to ni taka malenkost, da ne bi se dala otipati celo tudi z zaprtimi očmi! — frav in popolnoma prav pa ima sGazzetta«, ki se igrača nad izjavo dr. Wilfana, da Trst in Primorska pripadata materi Jugoslaviji, rekoč: »Ci sono tnolti che hanno una madre, ma non sanno, chi sia il padre Ioro; ai poveri triestini c agli altri abitanti italiani del Liitorale succede invece tutto Topposto: questi disgraziati hanno una madre e non lo avrebbero saputo mai se non 1'avesse detto il dett. Wilfan: 5 la Jugoslavia.« Da, često prav pravi »Gazzetta«, kajti vsi ti »-ici«, »-viči« in »-čiči«, katerih kar mrgoli med tržaškimi in pri- Podpls vojnega profila la obrar^fens oroije tistih. Hi zo đ&mai morskimi »Italijani«, posebno pa med onimi redkimi »Gazzettinimi« pristaši, s predsednikom njene »Associazione Politiche Adriatiche« vred, potrjujejo kar najjasneje resničnost dr. WiIfanove izjave, da Trst in Primorska pripadata Jugoslaviji. Morda ie res tudi, da vsi ti izgubljeni reveži niso imeli očeta, ki bi jim bil — tudi šiba, pravijo, le včasih dober pripomoček — pokazal pravo pot, toda mater so pa menda vendar imeli vsi in ta je bila, kar tako jasno kažejo njihova imena, brez dvoma Jugoslovanka. Naj le smatra »Gazzetta« dr. Korošca za *otrcbe vežočega kranjskega (!) agitatorja«, naj le smatra izjave na našem zborovanju za »komedijo, ki vzbuja smeh«, toda moti se zelo, če misli, da se taka vprašanja, kakor je jugoslovansko, in posebno še tako važno vprašanje, kakor je vprašanje Trsta, spravljajo s sveta z banalnimi frazami in prostaškim zasmehovanjem in pa morda z naduto domnevo, da bo to vprašanje rešeno, če se ga loti — sAssociazione Politica Adriatica«, društvo brez pristašev, na katero se noben pravi tržaški in primorski Italijan niti ne požvižga ne, kaj še le da bi sledi! njegovi »politiki«. V ostalem pa moremo le reči, kar je rekla »Gazzetta« sama v naslovu svojega klavrnega Članka: »Smargiassate ridicole«! In s takimi se ne rešujejo tako resna vprašanja, kakor le jugoslovansko! Odbor za poinoč stradajoči® otrokom ponovno prosi za oblačila, perilo, obuvalo ter denarne prispevke. Kdor le more pogrešati staro obleko, noj jo daruje ter omogoči s tem, da se udeleži bivanja na deželi čim večje število naših otrok. Odhod bo najbrže v kratkem, a marsikateri otrok ne bo mc-gel od doma, ker nima niti najpotrebnejših oblačil in perila Posebno apelirsmo na premožnejše slovenske in hrvatske rodbine v Trstu, ki so se neštetokrat zavzele za našo revno šolsko mladine. Pomagajte vsi! — Darove sprejela sa. dr. Ry-bafeva (Valdirivo 11 II.) in dekliška CM šola na Acquedottu (samo dopoldne). Vsled Inicijative in posredovanja človekoljubne in marljive gospodične Ive Sabadin, učiteljice pri Sv. Ivanu, je odšlo v minolem tednu 50 slovenskih otrok od Sv. Ivana na prehrano na Hrvatsko, kjer jih bodo sprejele imovitejše rodbine na deželi in katere bodo ravnale ž njimi kakor z lastno deco. V bratski hrvatski deželi se jim bo dobro godilo in vrnejo se odtamkaj ob zvršetku vojne čili in krepki zopet v milo domovino. Otroke sta spremljala učiteljica gca. Iva Sabadin in učitelj g. Anton Grmek. 3cgur.ške podpore. Prejeli smo: V cenjeni »Edinosti« ste že večkrat poročali, kako nagli so uradi za priznavanje in nakazovanje begunskih podpor. Da bo slika bolj popolna, prosimo, objavite še sledeče: Dne 7. oktobra 1917. je zaprosil neki oče begunske podpore za 6 svojih otrok pri c. kr. okr. glavarstvu v Kopru. Po pečkratni prošnji je bil toliko srečen, da mu je glavarstvo dne 24. febru-varja 191 S. — torej po preteku meseca — zavrnilo prošnjo. Proti tej glavarstveni zavrnitvi je vloži! utok dne 28. februvarja t. L na c. kr. namestništvo v Trstu. Do danes, po preteku 3 AA mesecev utok še nI režen. Kar je omenbe vredno, je tudi to, da je bil dotični oče osebno v namest-ništvenem uradu v ulici Sanita št. 10. Tam poslujoča gospica ga je nahrulila, češ. da je utok že rešen in da so spisi že na glavarstvu v Kopru. Ko pa jej je dokazal, da to ni res se je zadrla, v blaženi italijanščini, da oni niso dolžni povedati, kje so spisi in za rešitev utokov da ni časa!----Nočemo pisati komentarja, ampak vprašamo: ali se tako blaži beda, ki jo provzroča vojna? Prosimo g. namestnika, naj on kot načelnik pojasni dotičnim uradnicam in uradnikom njih dolžnost, in naj jim pove, da, kedor hitro pomaga, pomaga dvakrat! Občinstvo se vnovič opc-zarja, da ie treba vol-nopoštne zavitke dobro zatvoriti in vedno tudi označiti vsebino in da je v lastnem interesu priporočljivo, da se vloži v pcSiljatev razven predpisanega naslova tudi natančen seznam vsebine. Popravljamo. Včeraj smo pomotoma pcročali, da je bil poleg »Eca« tudi rTriester Tagblatt«, ki ni poročal o prvi operni predstavi kr. deželnega hrvatskega zagrebškega gledališča v Rossettije-vem gledališču. Popravljamo to pomoto, ker je omenjeni list objavil v nedeljski številki oceno sobotne predstave in sicer zelo ugodno. Prejemki razprodajališč aprovizaciiske komisije od 1. do 31. majnika 191 S. so znašali 1,965.522*78 kron. Promet zasebnih volnopošinlfc zavitkov Je pod obstoječimi pogoji dopuščen zanaprej tudi na vojnopoStna urada 5S3 in 618, ustavljen pa n» vojnopoštne urade 3, 4, 166. 293, 304, 361, 374, 405, 413, 420, 434, 440, 464, 467. 469. *88, 523, 529, 631. 640, 646. Razstava narodnega blaga v Zagreba. »Ženska udruga za uščuvanje in promicanje hrvatske pučke umjetnosti« namerava prirediti v Zagrebu začetkom julija t. !. razstavo svojih narodnih vez-nin, narodnih noš, preprog i. dr. Hrvatice pa žele, da bi bila to razstava, kakršno je hotelo prirediti Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani 1. 1914 pod naslovom »Jugoslovanska žena«. Zato so se obrnile tudi v Ljubljano s prošnjo, da jim pošljejo zbirko najkarakterističnejših slovenskih narodnih ročnih del, noš ter starih obrtnih izdelkov slovenskega, oziroma slovanskega značaja. Odbor splošnega siov. ženskega društva se je obrnil na podpisano, da mu kolikor možno hitro pošlje vsaj nekaj najbolj karakterističnih komadov za to razstavo. Podpisana prosi za to najuljudneje naše rodoljubno občinstvo, naj ji blagovoli čim prej poslati za to razstavo pristna narodna ženska dela, nošo i. dr. Vse stvari se odpošljejo po zaupni osebi v LJubljano; Ljubljansko društvo pa bi vso zbirko samo peljalo v Zagreb in šlo po končani razstavi zopet ponjo. Tako ni nevarnosti, da bi se kaj izgubilo. — Ravno v bližnji in oddaljeni okolici Trsta je najti še mnogo narodnega blaga, izlasti lepih narodnih noš; podpisana upa zato, da se naše požrtvovalno občinstvo odzove tej prošnji in da bodo naši krogi častno zastopani na razstavi. — Zinka Rybdr, Via Valdirivo 11/IIL Tržaška posojilnica In hranilnica je imela svoj 36. redni občni zbor dne 2. t. n\. V načelništvo so bili izvoljeni gg. Barte! Srečko, predsednik, Ste-panCič Gracijan, I. podpredsednik, Kalister Anto", II. podpredsednik; odborniki: Malalan Karel, Mi-klavec Anton, Negode Josip, dr. Ryb&? Otokar, dr. Slavik Edvard, dr. Wilfan Josip, Vrabec Anton; v nadzorništvo pa gg.: dr. Abram Josip, predsednik. Zidar Gregor, podpredsednik, Pinter Jernej, tajnik, Cibic Valentin, nadzornik. PlesniČar Vekoslav, nadzornik. Od čistega dobička se je sklenilo darovati sledečim društvom: Kmetijski družbi za Trst la okolico K 500*—, Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu K 1000*—, A'oški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda K 600'—<• Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda K 200—, Zavodu Sv. Nikolaja K 200'—, Učiteljskemu društvu za Trst in okolico v svrho razširjevanja šolarskih knjižnic K 50'—, Za slovensko trgovsko šolo v Trstu K 5000'—, »Glasbeni Matici« v Trstu K 400—, Za tiskanje slovenskih učnih knjig, društvu slov. proieserjev, Ljubljana K 300*—, Za otroške vrtce (moški podružnici sv. Cirila in Metoda) K 500'—, Ženskemu vojnemu prispevanju (slovenski oddelek) K 50'—, Akad. ferijalnemu društvu Balkan v Trstu K 50*—, Organizaciji oskrbnic vojaških sirot (slov. oddelek) K 200'—. Ti zneski se izplačajo gori imenovanim proti redno podpisanemu potrdilu. Vojno - pomožn: urad političnega društva »Edinosti* posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia št 39, I. nad., na levo, in sicer, Izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in po! pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno pc sred oval na pristojnih mescih Mestna zastavljalnica. V sredo, 12. t. m., se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi razni nedragocen! predmeiT (perilo in obleka), zastavljeni na zastavne listke serije 142. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ™ žalostno vest, da je naš dobri, ljubljeni soprog, oče in tast, gospod IVAN MAURIČ sldar v starosti 73 let, dne 9. junija, nenadoma mirno zaiisnil svoje oči. Pogreb dragega pokojnika se bo vrši! dane«, dna 11. t m., ob 4 pup., iz hiše žalosti na domače pokopališče v Škofiji 11. TRST-ŠKOFIJE, dne 11. junija 1918. ANA MAURIČ, soproga. Rudolf, Just, Benjamin, Ivanka, Filorrena por. Makor, Dra^otina g sinovi. por. Vitez, hčere. Novo pogrebno podjetje Corso 47. SC&fiže^&csf asmsteses*. PolHeaoa Rossettl. Danas, u utorak, 11. lipnja, treće gostovanje hrvatske ore^e iz Zasreba. Iz-vadiati će se po prvi pnl Đcnizettiieva opera »Lucija Lammcrmoorslia« sa gdjicom Adom Sari u naslovnoj partiji, sa s£- Rijavcem, Primožičem, Lesićem, Bhričkim i Cvijanovićem, te gdjicom Ježić u glavnim partijama. Početak točno n 8 s, ti. Ulaznicc se prodavajn na dnevnoj blagajni od 11 do 1 poslije podne i od 4 do 6 popodne, na večer u kazališta. n n * Sutra u srijedu po prvi put »Nikola Subić Zrinjski«, opera od I. Zaica sa g. Markom Vusko-vićeni u naslovnoj uloai. Predbilježba i prodaja karata u »Cammermo dei Teatro*, Piazza deila Borsa 11. DAROVI. — V spomin nepozabnega Franca daruje za barkovljanski otroški vrtec g. K. Marteianc 30 K, g. M. Marteianc 5 K, g. R. Krošelj 10 K. — O. Anton Šorii, lastnik kavarne »Comnier-cio*, daruje za šentvidsko Sojo K 20*—. Denar hrani uprava. — Za goriške begunce. Dekliška Marijina družba pri sv. Ivanu pri Trsta je nabrala znesek 135 K za goriške begunce in ga poslala posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Za ta velikodušni dar se posredovalnica najtopleje zahvaljuje in kliče: Bog povrni stokrat! Češko Budjevičks Restavracija (Bosa-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska ^strežba m slovanski jedilni listi. ZAHVALA. Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebridke izgube našega nadvse ljubljenega sina / izrekamo teai potom iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vodstvu IL razreda ces. kr. gimnazije in preč. gospodu Ukinarju za njegovo tolaženje pri zadnji uri, vsem darovateljem vencev, ter vsem onim, ki so spremili nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. Trst (prosta luka 3) 10. 6. Rodbino M Mane. GAMBRMU! vsaki veter ob 9 Vf k Al «r velita mm p*aE g Vstopnina K 1*— fct jgžJn——----—»J finega Rorelk^f? iMn^ti maSto otids tikoj UALETffi PAULiČ, SI. Peter pti Celem ^"t.k- ICypy|em cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANI ONA S ! AKY, Trst, V lica dell'Estria št. 12 — Pošlljatve na deželo po povzetju. — ::HALI OGLASI" se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane j besede se račusiajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina zna^a 60 stottak. K zidarji za TriiS {Monfalcone). Hrano in stanovanje dobijo v ela.-n'ci. — I ojasnUa uL Carrado-i 4, II. Adriawerke. i.'293 postrežnica. od 8—6. Dobj tudi hrano. Zahteva i o te spričevala. Ulica Valdirivo I a. 2 95 i^-.rt'A rčenci ko/ači in kclaiji z dobro UiSjO 5£ plačo. Ul. Chiozza 43 Kovit. ]>"r'-°("?f|llff) lepe zud njosti, ve56e plorenske-riUliUjUim? *.a, italijanskega in nemfike^a jezika j« iščejo. Warbin«ir, Piazza deUe P« st.\ v< 'gal ulice delle Poste. _2i9i ^C^rnfKTTI z si' tU perilo novorojenčka sko o IrlMiltSiUlilJt novo in druge drobnarije. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 2201 PfiHfi fD Pri,.Sv- J*^,' 43 sVn?*\nk riLiUll 4« vrda. plin, normalni znesek O K. Proda se za, 180.000 K. Posredovalci izključeni. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 2 iH) MM mlini U kGiUZG, pilMMl Itd. kateri melje'o v^ako £roje na najfintj.-o molro, dobavlja, samo Edina češka ivrfei; Jiri Finke Praga 11-1957. - Tri««a »Eiiši pspast. - !i mi m sluznic m sšianls, preiti nam- oči 200 I naprej. SMšče UifiS MAKS ml Trst, ulica Pstronto Z. -3 NADOMESTILO MSLA za pranje peri'a, i-borno peneče n preLu i doslej v prometu se i uhajajoče i/.delke. I ravoj t j. 5 kg £ 12 —, 1 zavoj z 10 kg K 23— Preprodajalci dobe popust pri naročb cele^ boja 50 kg. Belo m uerd.ii » mil« za čišiionje rok in fi«iejšegi peiila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo v rn^nih bar\*a.b, Its-po oišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno milo s fi im vonjem, roži barve. 1 zavoj 24 veL kosov K 18. —. RazpoSilja po povzetju. Pri v fj m naročila naj na pošlje polovica znesku naprej. Najmanj se mor« naročiti en zavoj vsako Vi-to-Izvozno podjetje M. Jflnker v Zagrebu £t. 33 Petrinjska ulica 3, HI., telefon 23-27. f" ZOBOZDRAVNIK -f (proti nevralgiii, rev- j vuiiiiiH matizmu. skrnini .n proti ni) se prodaja ▼ vt>oh lekarnah. D IG :«uore Soflinc" lie! i MmM ft JfflH" BOil i te Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — ¥trr«fka usl2r.ei'l:a?ia le!a % 378* — FK&NCISC© I TrsS. 19. Dr. J. Cermak v Trstu, ulica Poste vecc ila 12 vogal ulice delle Poste. Izdtronje zobov brez bo« lecin. — Plombiranje. — UMSIT^II ZOBJE I^fa Cfl J-inžkinJa za vsa dela. proti dobri plafi I^itS aC in hrani. Pred»tariti ulica Michelangelo 648, Mahne. 2274 takoj 14—17 leten mladenič zdrav. IH« 58 veSč1 hrvatskega (o:'ir. slove škrga) in . italijanskega je'ika, a 2 ali 3 letno prakso v trgo-' vini papirja in galanterij-kega blaga Dobra hran stanovanje in plača, lief.cktira se tudi na gos o-dičnj, Pismene ponudbe na trvrdko Martin Sreboth Torefi (IstTA). 3 i96 M« dniiltijg, |!i = JI—B^-JS ^ \m 1I1HAS1I Trs! - Via Stadion 10 - Trst Odpri o^ 8'2 zaečarna^ral AvhE Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju I UlUSrUl * Trstu. Via delle Poste it 1». 40 Ilft^iČMH? \ešč knjigovodstva, sloven-UlHUliaK, ske, nemške In Italijanske korespondence, zanesljiv, samostalen delavec, Išče v popoldanskih urah zapo-s!enostI. Cenjene ponudbe pod „Uradnik" na Ins. odd. Edinosti. B 14 Ustopliiilll K Z GraBfftJ mmim kvas amonjaka ter pa istem načinu kakor v normuln< m času, »e dobiva v lekarni Jeroniti, Piazza Casei-ma St. 6. O 17 PRlZNMJOl^^fNMBOLgFI Dobiva se pri Hllan-u Jfočeusr - Ljubljana. ŽtenElFirPinol v Trstu te Je preieMla na Corso 6t. 15 v bivšo zlatarnice