Poslednie fcsfi. Politične vesti Napovedi japonskega poslahika na našem dvo- ru. Novi japonski poslanik na našem dvoru Sokurihara je podal ob prihodu v Jugoslavijo zanimive napovedi glede japonsko-kitajske vojne. Z vojno na Kitajskem si Japonska noče zagotoviti gospodarske koristi, ampak le trajen mir. Ruski sovjeti se ne bodo vmešavali v japonskokitajski spor, ker imajo dovolj opravka s svojimi lastnimi notranjimi razmerami in na večji boj niti pripravljeni niso. S protikomunistično zvezo, v kateri sodelujeta z Japonsko Nemčija in Italija, želi Japonska braniti svoje koristi napram karmjnistični internacionali ali Kominterni. Ta pogodba ima samo obrambni značaj, ne predstavlja pa fašističnega bloka, ker Japonska ima svoj parlament in je daleč proč od fašizma. Spor na Daljnem vzhodu bo kmalu zaključen, ker je padel šangaj, ki je gospodarsko in finančno središče sedanje kitajske vlade v Nankingu, s katero se bo težko pogajati. V kitajsko-japonski fepor se ne bo vmešavala nobena druga tuja država, Težave s sestavo romunske vlade. Pisali smo že, da je sprejel kralj ostavko Tatarescove vlade in je poverll mandat za sestavo nove vlade enemu izmed voditeljev kmečke stranke, Mihalaku. Mihalake je vrnil mandat in je nato poklical kralj v avdienco dosedanjega predsednika Tataresca. Poveril mu je nalogo za sestavo zopetne vlade na širši podlagi. Belgijskl kralj za zvezo štlrih velesil. Belgijeki kralj je odpotoval v spremstvu zunanjega ministra Spaaka v London. Ob prihodu belgijskega vladarja v Anglijo naglaša angleško časopisje, da bo predlagal kralj pri tem obisku Aiigliji, naj Skliče sestanek držav, katere so podpisale lokarnsko pogodbo (Anglija, Francija, Nemčija, Belgija in Italija). Temu sestanku bi predsedoval belgijski kralj kot nepristranska in nepolitična osebnost. Do sestanka lokarnskih držav bi naj prišlo še pred Božičem, če bodo razgovori med zgoraj naštetimi štirimi državami dognali do tega časa pogoje za sestanek. Te štiri države naj bi sklenile tako zvano Zahodno zvezo štirih velesil, Iti bi jamčila Evropi za mir. Pohod Japoncev na Nanking. Po zavzetju šangaja prodirajo Japanci v treh kolonah proti Nankingu, kjer je kitajska vlada. Ena kolona je na potu iz Hangčova, druga v severni smeri od Šangaja, tretja pa prodira od Rumene reke proti jugu in je sestavljena iz motoriziranih oddelkov, ki bi naj napadli Kitajce od zadaj. Japonska ofenziva v severni Kitajski ob železnici Peking— Nanking naglo napreduje. Japonci so že pri obali Rumene reke, kjer so zasedli važno mesto čang. Kitajci so tudi izpraznili mesti Liji in šango. Novejše iz španske državljanske vojne Pred splošno Francovo ofenzivo Iz nacionalističnega tabora so prodrle v svet vesti o predstoječi veliki ofenzivi generala Franca. Trenutno je nastopil v vseh oddelkih vzhodne fronte popolen mir, iz katerega se da sklepati na najhujše napade. General Franco bo začel splošno ofenzivo na vsej fronti od Pirenejev ob francoski meji do rdečega obmorskega mesta Almerija. Po števllu so si vojaške sile obeh taborov približno enake. V zadnjem času so dobile nacionalUtične čete velik dovoz v prehrani. Predsednik Spanske rdeče republike si je prvič ogledal fronto Predsednik španske rdeče republike je dospel zadnjo soboto v spremstvu ministrov v Madrid. Pregledoval je prvič, odkar divja državljanska vojna, fronto. Spremlajla sta ga pri ogledovanju posameznih. odsekov rdeča generala Miaja in Roja. Predsednik republike je pohvalil rdečo vojsko, da je sposobna za največje napore in bo branila rdeCe ozemlje brez vsake tuje pomoči. Zahteve španskih komunistov V Valenciji se je vršil 14. novembra sestanek komunistične stranke. Generalni tajnik Joso Diaz je hudo napadel voditelja španskega delavstva Caballera, ki je kljub temu, da je veljal za španskega Lenina, izdal delavske koristi. Caballerova vlada je kriva, da so imeli nacionalisti uspeh na jugu španije, kjer so zavzeli Malago in zasedli ostale predele. Komunisti predlagajo, da bi se ustanovila španska proletarska stranka. Prepričani so, da bi z Ijudskim glasovanjem po vsej španiji bilo mogoče pokazati svetu, da so komunisti edini, ki imajo večino. Diaz predlaga, naj se anarhistične in socialistične delavske organizacije združijo z ljudsko fronto ter ustvarijo enotno politično organizacijo pod komunističnim vodstvom, pa brez Caballera. Skrivnostna pot predsednika katalonske vlade Predsednik katalonske vlade Companys se mudi v prestolici Belgije v Bruslju. Časopisje razglaša, da se je pripeljal Companys radi tega v Bruselj, da bi prišlo s posredovanjem Belgije v španiji do premirja. Katalonci žele mir, ker ne marajo, da bi postala njihova pokrajina plen vojne. Katalonci hočejo za svoj narod doseči avtonomijo in ničesar drugega. Domače novice Dve tatvini Posestnik oškodovan za štiri jurje V Biserjanah pri Sv. Jurju ob Ščavnici je bil v odsotnosti domačih izvršen vlom pri pbsestniku Francu Muhiču. Iz otnare je odnesel vlomilec škatlo 2 2000 din, srebrno žensko uro z dolgo ovratno verižico, dve srebrni moški uri, zlato verižico in poroOna prstana. Muhi6 je oškodovan za štiri jurje. Tatvine je bil osumljen 13 letni pastir, ki je poznal razmere pri Muhičevih in je zločin tudi priznal. Prevžitkarju odnešenili krog 200.000 din V šratovcih pri Radencih je bilo vlomljeno v stanovanje prevžitkarja Jožefa štiblerja. Vlomilec je naletel na predalček nočne omarice, ki je imel skrivno dno. V tem predalčku je bilo gotovine 36.000 din, dalje hranilna knjižica kmečke hranilnice v Murski Soboti št. 548 z vlogo 83.000 din, dve hranilni knjižici Hranilnice in posojilnice v Radencih št. 1616 z vlogo 7700 din, več zadolžnic in menic, med temi zadolžnica njegovega zeta za 10.000 din, 12 avstrijskih srebrnih tolarjev, srebrna žepna ura, nekaj perila ter posteljna odeja. Stibler je oškodovan za 198.000 dinarjev. Vlom in tatvina sta bila izvršena v noči, ko premožnega prevžitkarja ni bilo doma. * Gospodinja pcdlegla poškodbam pri napadu. Iz Kozjega javljajo, da je napadel tamkaj hlapec svojo gospodinjo Ano Vrtovšekovo, vdovo po višjem sodnem oficijalu in posestnico. Iz neznanega vzroka jo je tako hudo obdelal z nožem, da je izkrvavela. Rajna je bila ugledna gospodinja in zapušča študirane otroke. Posledica neprevidnega ravnanja z orožjem. Jurij Arzcnšek, 21 letni viničar iz Studenic pri Poljčanah je ravnal tako nerodno s pištolo, da se je sprožila in mu je razmesaril naboj levo roko. Zagonetna smrt Slovenke 12 SoStanja v Zagrebu. Rozalija Lorbek, 27 letna vzgojiteljica iz šoštanja, je bila namešdena v Zagrebu. Službo vzgojiteljice je zapustila in se je odpeljala domov. V petek 13. novembra se je spet vrnila v Zagreb in je iskala novo . zaposlitev s pomočjo časapisnih oglasov. V soboto zvečer se je podala na zabavo. Ko se je krog polnoči vrnila na stanovanje, je tožila gospodinji, da ji je slabo. Gospodinja je hotela poklicati zdravnika, toda Lorbekova ni bila za to, izgovarjajoč se, da se je najbrž preveč najedla. Proti jutru ae je njeno stanje poslabšalo, da je mogel zdravnik, katerega je gospodinja poklicala, bolnico le pregledati in ugotoviti težko stanje. Še preden so jo mogli prepeljati v bolnišnico, je Lorbekova izdthnila. Zdravniki sumijo, da je bila Lorbekova zastrupljena. Kako in po kom, pa bo ugotovila policija. .:.. .^ ;- Sodi^e bo spregovorllo zadnjo besedo. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju smo prejeli: Po vsem Dravskem polju govorijo ljudje o velikem požaru v Sp. Pleterjah, kl je inalodane pokončal pol vasi 18. aprila 1934. Ogenj je izbruhnil okoll 20.30 v gospodarskem poslopju posestnika Franca Pleteršeka. Radi vetra in sosednih slamnatih streh se je razmahnila požarna nesreča na devet poseatnikov, katerim je skupno zgorelo 40 poslopij. Zgorelo je 10 glav živine in konj, 40 svinj in okrog1 sto kokoši. Požar je gasilo osem gasilskih čet. škoda je bila cenjena na 700.000 din in je celo banovila prispevala 60.000 din podpore. Vsega pomilovanja vredni pogorelci eo si obnovili domove do zime. že tedaj se je mnogo šušljalo, da je bil ogenj podtaknjen, vendar orožniki kljub vestni preiskavi niso mogll izslediti in izročiti sodišiiu pravega krivca. Na Stefanovo leta 1934 je bil ustreljen 20 letni posestnikov sin Jakob Pintar. To krvavo dejanje je spravll ljudski glas kmalu v zvezo z opisanim velikim požarom. Pintarja so našli že mrtvega pred Jurifievo hišo in orožja ni bilo poteg trupla. Drugi dan je izročil že omenjeni pogorelec Franc Pleteršek orožnikom samokres, katerega je baje našel blizu mrtvega Pintarja. Pri raztelesenju so ugotovill, da je bil Pintar ustreljen s kroglo kalibra 9 mro, erožnikom izročeno orožje je bilo druge mere. Ob pokopu ustreljenega na pokopališču pri Sv. Lovrencu so si seve ljudje namigavali, da je moral Pintar v prezgodnji grob, ker je vedel marsikaj o vzroku požara v Sp. Pleterjah. Sedaj so uvedli orožniki v Cirkovcah ponovno preiskavo, ki se nanaša na požar v Pleterjah in na skriv- nostni Pintarjev umor. V zvezi a ponovno preJskavo je bil izročen sodišču v Ptuju poaestnik Franc Pleteršek, ki odločno zanika vsako Icrlvdo. Pleteršek je že bil oddan v Maribor. Mariborsko sodišče bo po od orožnikov zbranih podatkih spregovorilo zadnjo besedo. Prireditve Polzela. V nedeljo 21. novembra priredi proavetno društvo na Polzeli ob treh popoldne v proBvetnem domu dramo »Za čast in kri«. Vljudno vabljeni! Rače. Novoustanovljeno prosvetno društvo v Račah priredi na šolskem odru v nedeljo 21.novembra dramo »Krivoprisežnik«. Ker je to prva prireditev omenjenega društva, pri nas toliko potrebnega, se vabite vsi od blizu in daleč, da se igte v čim obilnejšem številu udeležite. Dopisi Studenci pri Mariboru. V nedeljo smo imeli Btudenčani redko slovesnost zlate poroke. Pred Blovesno službo božjo sta po 50 letili vzornega zakonskega žlvljenja znova stopila pred oltar 751etni Anton in 771etna Uršula Javornik. Bog naj ju živi Se mnogo let! Sv. Lovrenc v SIov. goricab. Zadnjič smo porotali, da je obravnavalo mariborsko sodišče krTav zločin, ki je bll zagrešen v Sp. Velovleku v Zupniji Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Od Sv. Lo- jG, Vargas, predsednik Brazilije, je proglasil novo uetavo. $l«neral S. Katsuki, vrhoviii poveljnik japonskih Nacionalistk. ¦ šprmski general Aranda študlra čet na Kltajskern. zemljevid za novo ofenzivo proti rdečim. Vojvoda Aoeta, bratranec italijanskega kralja, bi naj nasledil generala Grazianlja v dostojanstvu podkralja Abesinije. vrenca smo prejeli obvestilo, da je bil zloCin zagrešen v obfiini Dornava v župnijl Sv. Peter in Pavel v Ptuju, kamor spadajo vsi prlzadeti. Stoprce pri Rogatcu. Zapustila je našo Solo vzorna učiteljica in šolska voditeljica gdčna Eliza Kukovec ter se umaknila v pokoj. Skozi 38 let (od leta 1899), ko je tukaj nastopila po dovršenih učiteljiških študijah v Mariboru, je opravljala svojo službo do 10. novembra 1937 in nepretrgoma poučevala na naši šoli, dasiravno bi toila lahko s svojim izvrstnim izpitom za meščanske Sole dobila Castao službo in lepo mesto v Mariboru. 38 let — lepa doba truda in požrtvovalnosti v njenem vzvišenem vzgojnem poklicu v osamljenih Stoprcah! Visoko nadarjena in vsestransko izobražena se je z dušo in telesom posvetila vzgojnemu poklicu mladine. Bila je učiteljica in vzgojiteljica otrok po zgledu A. M. Slomšeka. Neumorna, neutrudljiva v svojem poklicu je žrtvovala vsa svoja službena leta v blagor in procvit šolske mladine. Pa tudi izven Sole se je vzgojno udejstvovala pri odraslih dekletih in fantih, jim prirejala poučna predavanja, igre ter jim dajala smernice za življenje na gospodarskem in prosvetnem polju. Uprizarjala je leto za letom na šolskem odru poučne igre in predstave za odrasle in otroke. O, koliko ganljivih iger smo imeli priliko občudovati v proslavo božjega služabnlka Slomšeka, tega velikega vzgojitelja in mladinoljuba, Jiaterega želimo enkrat častiti kot svetnika na nažih oltarjih. Go- Gospa Sun-yat-sen, vdova ustanovitelja kitajske republike in starejša sestra kitajskega maršala čangkajšeka, je vodilna osebnost na Kitajskem. Japonci zabtevajo, da se mora omenjena gospa odstraniti, preden ee bodo pričela mirovna pogajanja. spodična Kukovec je bila prva, ki se je s šolskimi otroki podpisala za beatifikacijo Slomšeka. Gdčna Kukovec je izvrstna govornica in je bila nekaj časa tudi predsednica učiteljskega društva za šmarski okraj, ki ji je v znak hvaležnosti poklonilo Castno odlikovanje. Pomagala je nekaj let tudi kot tajnica pri občini. Vsepovsod se je žrtvovala kot zmožna in dobra poznavateljica razmer za dobrobit ljudstva. Cerkveno petje in orglanje ob nedeljah in praznikih je oskrbovala z malimi izjemami skoraj 30 let. živela, delala, žrtvovala se je povzdigi službe božje; na polju izobrazbe, na vzgojnem in gospodarskem polju. A' pri vsem tem svojem trudu in požrtvovalnosti je morala žal mnogokrat Cutiti resničnost pregovora: »Dobrota je sirota in nehvaležnost je plaftilo tega sveta.« — Mi, hvaležni Vaši učenci in starši in vsi pošteni faranf, pa bomo znali ceniti VaSe zasluge! Zapustili ste šolo in naše otroke. Ob Vašem. slovesu se Vam zahvaljujemo za ves dolgoletni trud in neumorno delo za vzgojo mladine. Sprejmite od nas hvaležni: Bog plačaj! Zagotavljamo Vaa, da bo spomin na Vas živel vedno v srcu Vaših. hvaležnih učencev in dobromislečih farar.ov. Tudi svetna oblast je priznala Vaše zasluge, ko Vas je odlikovala leta 1930 z redom sv. Save. Koaje. V Velikih Poljanah pri Ribnici na Kranjskem je urnrl zadnjo soboto v starosti 86 let bivši župan in cerkveni kljuCar Jožef Lunder. Rajni je bil oče dveh duhovnikov: Lojzeta, župnika v Brusnicah, in Viktorja, dekana v Kozjem. Blagemu rajnemu svetila večna luč — kozjanskemu g. dekanu naše sožalje!