Sv. Lucija
Otročiči Ijubi! pa<? se vže veselite in komaj piiijakujete dtieva sv. Miklavža. flEgfoakaj bi se tudi ne veselili in ¦/. rarlostnira srcom ne prifakovali relikega piijatelja ncine jnludini* — sv. Miklavza? Ako ste pridni, ppslušni in su radi učite, izvestno vain prinese sv. Mikkui miiogo lepega in koristaegu.
Glejte, ljnbi prijateljiki moji. ta navada, da sv. Miklavi »osi priduim otrokuiu lepih darov ui povsod domii. V laških Tirolili in malo nc po vsoj lažkej deželi in tudi po dvugod ne nosi, kakov pri nas, sv. Miklavž, ampak sv. Lucija. (:iod in praznik sv. Lucije se. obhaja v  13. dan mpsoca grudna.
Otroei se ze!6 vesele sv. Lueijo. Sv. Ijucija jim prinese mmtgo lepega. dobrega in koristnega. Otroci vže koiuaj čakajo predvečera sv. Lueije, ker takrat nastavijo sv. Luciji ploseek na okno. da jim kaj prineso. A sv. Lucija ue pride sama: ujen zvesti služabnik pripelje ua uzdi lepega oslička, na katerera sedi z lepimi darili bogato obdana sv. Lucija. Otrokom je treba skrbeti. da se ue zamerijo služabniku niti ljubej žiFalici — osličku sv. Lucije. Zatorej denejo v plosček otrobov pome-šaiiili si' solijo, kcr to osliček sv. Lutije najroje je. Služabnik pa je tmden in upelian in kadar je hiul iiuaz. ga in celo zebo; zatorej postavijo za njega na okuo polog plošiieka tudi kozarček, v katerem je nekoliko vina — kar jiopije služabuik sv. Lucije in se tako okrepča za daljni pot.
Dolgo fc&kajo otroci, in še v posteljci čujejo. da bi slL^ali zvouček, ki gii »osi iia vratu osličet av. Lueije, ali naposled veuder le zaspii.
Dmgi dati (sv. I.ueije dan) se vesel<; pridni otroci lepih daruv. ki jim jih je priuesla sv. I.ucija. Malopridneži in lenuhi so žalostni, ker jiin jc prinesla sv. Lueija ,,šibo" ali jc pa pnstila njibove plo&žcte prazne tn m niti ozrla ui nanje.
Tako je v vsakej iležeii kaj posi-bnega, kaj novega. Jaz misliin. da sv. f.ucija nosi po uokaterili driielali otrnkoin aito, kcr bi sv. Miklavž imel preveč opravila, itku bi hotel sam obiskati vso fležele, vsa inesta, vsc vasi iti vsako hiso. kjer pre-bivajo pridni in dobri ntroei.
A zdaj vani vsem, čitateljčkom inladini, iz srea želiin. ila bi bili vethto dobri, pridui in pobožni; ako me bodete slusali. izvestno va.s no pozabi sv. Miklavž. i» varn knialu prineso lepili tn koristniii ilavov, Vatmh se bodete z vesoljem spo-minjali še na svojii stara lela.                                                                   Anton Jaklič