EH GLAS LET. Uto XL\ - št. 45 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 12. junija 1992 Mama z otroki v begunskem centru, oče na FRONTI - V tržiškem begunskem centru je trenutno 166 beguncev, od tega 44 v Medvodju. Med njimi je tudi Nada Jova-nović, s katero so otroci Ednes, Danijela in dveletna Minela, ljubljenka vseh stanovalcev v nekdanji stražnici. Njihov oče Dobrivoj, Srb po rodu, se bori na strani bosanskih teritorial-cev. Več o beguncih v Medvodju v reportaži na 5. strani! S. S. - Foto: S. Saje Posvetovanje Gorski svet - varstvo in razvoj Se človeštvo res pelje v lepšo prihodnost? gre za "trgovino s pesimizmom", ampak za resna Opozorila. j*'ed, 10. junija - Okrog petdeset gozdarjev, lesarjev, turističnih dedcev, naravovarstvenikov, kmetijcev, vodarjev in gospodarstvenikov se je včeraj zbralo v dvorani blejskega gozdnega gospodarstva P posvetovanju Gorski svet - varstvo in razvoj, v Republiški poslanec in član stranke Zelenih dr. Hubert Pomnik ugotavlja, da človeštvo danes sedi v vlaku in verjame, da Se. Pelje v "lepšo prihodnost". Žal pogled skozi okno tega ne potuje; kamor seže oko, opazimo onesnaženo naravo. Če je 1978. JP prišlo na vsakega Zemljana 31 arov plodne zemlje, jo bo leta HD0 še 16 arov, leta 2050 pa samo še 800 kvadratnih metrov. sako leto se porodi ena nova živalska vrsta, vsako minuto pa "a propade. Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Re-^»n je dejal, da je "umetnost" vsega, kako ohranjati okolje čisto 11 ga hkrati tudi prodajati. Janez Košir iz blejskega gozdnega gozdarstva je že takoj na začetku dejal, da naša družba gozdarjev ■e spoštuje dovolj. Martin Šolar iz Triglavskega narodnega parije predstavil nekatere podatke iz raziskave o razvojnih možno-l,h (kmečkih) gospodinjstev v parku. Z raziskavo so med drugim jRotovili, da ljudje v parku živijo "skromnejše in trše" kot ostali. *"ez Bizjak je dejal, da pregled desetletne zgodovine parka kaže ^'g seznam nerešenih konfliktov in neskladij. Zakona o TNP v ^P^veniji niso resno jemali, vsak je delal po svoje. # C. Zaplo- ^ sredo in včeraj zasedal slovenski parlament Prispevek za begunce sprejet K°t zadnji ga je sprejel tudi zbor občin, razprava o *$tninskem zakonu in volilnem referendumu pa še ni **četa. Izbijana, 11. junija - Zbori skupščine danes niso razpravljali o imutku zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in o po-fflji za razpis referenduma o volilnem sistemu, ker zbori glede j8a niso usklajeni. Družbenopolitični zbor in zbor občin sta za- e'a razpravo o osnutku zakona o volitvah v državni zbor, slednji ^ je kot zadnji sprejel zakon o posebnem prispevku za begunce, ^ 8a bomo zaposleni plačali od junijskih plač, s tem pa bi za dva (j0 tri mesece rešili problem skrbi za begunce, vlada pa mora o egunski problematiki pripraviti natančno poročilo. • J. K. Ocenjeni testi že v šolah Kranj, 11. junija - Včeraj popoldne so ravnatelji osnovnih šol prevzeli točkovno ovrednotene pisne naloge preizkusnih testov, ki so jih osmošolci reševali konec maja iz slovenskega Jezika in matematike. Ker imajo osmošolci ocene že zaključene, si v šolah ocenjene teste že lahko ogledajo. Do 17. junija bodo na vpogled tudi staršem, medtem ko bodo učiteljem rabili predvsem za poglobljene vsebinske analize dela pri dveh temeljnih predmetih. Sicer pa bodo rezultati "male mature" pomembni zlasti za tiste osmošolce, ki nameravajo v prenapolnjene srednje šole. Vpis se zaključuje 18. junija, učenci bodo hkrati s spričevalom za osmi razred dobili tudi potrdila z doseženim številom točk pri matematiki in slovenskem jeziku. Število točk bo namreč eno od meril za (ne)sprejem v srednjo šolo. • H. J. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUL^//) BAN PRIft KA IRANKA DANES Sodba v zadevi Sava Osmerica mora v zapor Kranj, 11. junija - V sredo dopoldne je predsednik petčlanskega sodnega senata Temeljnega sodišča v Kranju osmerici obtoženih v zadevi "lažne reklamacije savskih gum" prebral sodbo. Sodišče je po sklenjeni glavni obravnavi, ki se je začela 1. junija, pet obtoženih spoznalo za krive kaznivega dejanja pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe pravic odgovorne osebe. 48-letni Janez Sotelšek iz Ljubnega, ki je bil v času kaznivega dejanja zasebni a>toprevoznik, je obsojen na Štiri leta in deset mesecev zapor«, 45-letni Alfonz Ribnikar z Mlake, av-toprevoznik, na tri leta zapora, 36-letnl Mirko Habat iz Trzina, avtoprevoznik, na dve leti in pol zapora, 31-letni Roman Kotarič iz Ljub-nega, brez zaposlitve, na dve leti zapora, 51 »letni Janez Ažman iz Kranja, tedaj voznik v Kokri, na leto dni zapora. Tri obtožene je sodišče obsodilo zaradi kaznivega dejanja prikrivanja, ia sicer 40-ietnega avtoprevoznika z Jesenic Husrefa Bešlagiča na pot leta zapora, enaka kazen je doletela 36-letoega avtoprevoznika iz Zbil j Matevža Proja, medtem ko bo 36-letaa Darinka Širovnik iz Ljubljane morala v zapor za štiri mesece. Pripor se odšteva. Obsojencem je sodišče dokazalo "izginotje** "620 savskih gum, štirih zračnic in štirih ščitnikov v vrednosti 2,841.823,80 tolarjev, kar pred dvema letoma in še danes ai majhen znesek. Sodišče je tovarno Savo za uveljavljanje presežka nad tedanjo vrednostjo gum napotilo aa pravdo. # H. Jelovčan Nadaljevanje na zadnji strani M alples te Železniki, tel.: 064/66-155, fax: 66 154,66-380 Odprto vsak dan od 8 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure do 40 % popusta - več na strani 24 Predsednik Milan Kučan v kranjski vojašnici Zanimanje za delo starešin in vojakov V torek sta obiskala učni center in pokrajinski štab TO Gorenjske v Kranju predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in načelnik republiškega štaba TO general Janez Slapar s sodelavci. Predsednik je pohvalil starešine za opravljanje pomembnih nalog za Slovenijo in njene prebivalce. Kranj, 11. junija - Člani predsedstva Republike Slovenije so si doslej ogledali že vse druge učne centre v Sloveniji, pred- sednik Kučan pa je program obiskov končal v Kranju. Delegacijo, v kateri so bili še general Janez Slapar, predsednikov Slovenski predsednik Milan Kučan se je v kranjskem učnem centru zanimal tudi za program usposabljanja vojakov. Po oceni starešin k uspešnosti pripomore tudi delo profesionalnih inštruktorjev. Foto: S. Saje svetovalec Milovan Zore m Marjan Šiftar iz predsednikovega kabineta, so malo pred torkovim poldnevom pričakali v kranjski vojašnici. Uvodni del pogovorov z gosti je bil namenjen predstavitvi urejenosti učnega centra, njegove organiziranosti in uresničevanja prvega dela vzgojnega programa vojakov. Kot je med drugim povedal vodja Jaka Vi-dic, 65 starešin skrbi za potek vzgoje 9 ur dnevno. Z vojaki so uspešno izvedli tudi večdnevno taborjenje, med katerim so ugotovili dobro telesno pripravljenost. Večjih težav z disciplino nimajo, saj so doslej le 19 vojakom začasno prepovedali izhod, medtem ko so jih kar 62 pohvalili. V pogovoru s starešinami niso mogli zaobiti vojnih dogodkov v nekdanji Jugoslaviji, za katere je predsednik Kučan menil, da lahko ob povečanem mednarodnem pritisku prinesejo, le širitev spopadov. • Stojan Saje ULICE NOVIH ŠENČURSKIH NASELIJ ASFALTIRANE -Dolgotrajno dogovarjanje za končno komunalno ureditev novih naselij v krajevni skupnosti Šenčur je skrajšala hitra izvedba del. Delavci kranjskega cestnega podjetja so od konca aprila do začetka junija položili asfalt na vseh ulicah v Sajovčevem in Mačkovem naselju ter ob delu Pipanove ceste. Čaka jih le še ureditev cestnih robov. #S. S. - Foto: S. Saje IZREDNO UGODNO! /Cement Salonit - Anhovo SAMO 459 SLT z Merkurjevo kartico pa že za 436 SLT. CENI STA Z DAVKOM! NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ■ulit. JOŽE KOŠNJEK Parlament na strankarskih vislicah Slovenski parlament je nedvomno sedaj sredi največje krize, odkar je bil izvoljen. Njegovi temelji so tako hudo razmajani, da niti ocena, da bi ga bilo smotrno za stabilizacijo slovenskega političnega prostora razpustiti in s čimprejšnjimi volitvami postaviti novega, racionalnejšega, kar zahteva nova ustava, ni prehuda. Parlament kot najvišji organ slovenske zakonodajne oblasti res ni za sedanje razmere, ko je že pravi napor sprejeti najenostavnejši zakon, edini krivec. V njem se zrcalijo odnosi v slovenski politiki, ko so se razmerja med strankami dveh blokov zaostrila do take mere, da nič več ni pomemben državni ali nacionalni interes, ampak izključno strankarski, ko se udarec vrača z udarcem in ni pomembno, kaj je kdo predlagal, ampak kdo je kaj predlagal. Premier Janez Drnovšek je lahko še zadovoljen, da je skupščina sprejela njegov predlog za novega finančnega ministra Gasparija, predlog, da bi postal njegov predhodnik Kopač namestnik, pa je padel v vodo, saj dosedanja namestnica Markičeva ni bila razrešena. Parlamentarci so začeli vsepovprek terjati odgovornost starih in novih ministrov, stare in nove vlade in človek dobiva občutek, da smo spet v časih, ko je bil vsak kriv za vse in nobeden za nič. Nova vlada očita stari potratništvo in zadolževanje, finančno nedisciplino in samovoljo posameznih ministrstev, zagovorniki stare pa očitke vračajo z enakimi argumenti, s tem, da je sedaj njihov nov adut nezakonita poteza Službe družbenega klnjigovod-stva in povečanje plač v negospodarstvu. Odgovornost vsakega, pa naj se piše tako ali drugače, naj se objektivno ugotovi in ukrepa, vendar objektivne ocene odgovornosti ne bo, če bo na prvem mestu politični obračun in nabiranje volilnih točk. Parlament se je v sredo znašel v novih zankah, kijih bo težko razvezati. Prva je lastninska zakonodaja. Vlada je dala v razpravo najnovejši osnutek lastninskega zakona ob tem, da je v skupščinskem kolesju obtičalo pet osnutkov in da sta dva zbora najnovejši osnutek uvrstila na dnevni red, zbor občin pa bo obravnaval osnutek, ki ga je dala v razpravo še Peterletova vlada. Proceduralni zaplet je tako hud in tako spolitiziran, da ga bo v sorazmerno kratkem času težko rešiti, čeprav poslanci, ne glede na strankarsko pripadnost, prisegajo, da je lastninska zakonodaja osnova preživetja in razvoja slovenske države. Če bi bila ta zagre-tost res tako iskrena, potem se lastninska jara kača že ne bi vlekla v drugo leto. Druga zanka je volilna zakonodaja. Skupščina jo mora sprejeti z dvetretjinsko večino, kar pa bo težko že zaradi tega, ker je udeležba na zadnjih sejah komaj nekaj nad polovico. Pogledov na volilno zakonodajo je skoraj toliko, kot je strank, pripravljenosti na kompromise ni na pretek, zato je hudo vprašljivo, kdaj in na kakšen način bo sprejeta volilna zakonodaja. Ob svežnju volilnih zakonov narodni demokrati terjajo referendum o volilni zakonodaji. Zbor občin je razpravo o tem uvrstil na dnevni red, zbor združenega dela ne, družbenopolitični zbor pa terja pred tem mnenje ustavne komisije. Poslanci Demosa so zagrozili s poslansko nepokorščino in terjali odstop predsednika skupščine Franceta Bučarja, ki mu očitajo proceduralne napake in samovoljno tolmačenje skupščinskih predpisov in zakonov. Problemi in obtožbe se kopičijo in če ne bo resnejšega spoznanja o nujnosti večje medsebojne strpnosti in tudi popuščanja v trdoti stališč, ob tem pa spoznanja, da je od obnašanja strank odvisen ugled in moč parlamenta, potem bo najvišji predstavniški organ državljanov (ne samo strank) kmalu dokončno matiran. 0 narodnem parku malo drugače Strah se je naselil in zaskbljenost narašča - državljani polož-nejše strani Alp bentijo. Če se namreč ne bo zaustavil plaz »sev-dalinkarjev«, se kaj lahko pripeti, da bodo spet na naš račun bogateli. S prodajo vstopnine, ko bomo na naših pogorjih (v rezervatu) etnično čisti in rahlo degenerirani skakljaloči objekt za fotosa-farije. Poglejte »levico«! Kako se je z zvijačo dokopala do oblasti na legalni način. Kako zdaj vabi domov »finančnike«, specialiste za vdore v monetarne sisteme. In redi begunce. Še s pomočjo Ka-ritasa, povrh. Kot da bi ne imeli že dovolj domačih »beograjča-nov«. Dr. Drnovšek, kaže, da bo zdaj v vladi zamenjal vse tiste, ki zaradi mladosti še niso imeli priložnosti iti v uk tja v belo mesto, pa tiste, ki se niso dovolj »prebarvali«, pač vse, ki si v velikem svetu niso nabrali izkušenj iz vladanja. Država, navsezadnje, ni nekakšna hribovska krajevna skupnost, z državo je treba znati ravnati! In kdo, če ne svetovljani, nas bo obvaroval anonimnosti, kdo lahko iz rezervata ustvari turistično zanimivost? Rezervat, ali nazaj v jugo raj! V devalvacijo »tal in krvi«, in injlacijo »balkanalij«, skratka v - boljševizem ? Strah trdega jedra (bivšega) Demosa vmesne ali drugačne poti ne vidi. Kot da so se odločili za »rakovo pot«. Pot nazaj pa je očitno želja precejšnjega dela naše populacije, tako »leve« kakor »desne«, vsake na svoj način. Z levantinsko zvitostjo obdržati in dobiti vse pomembne vzvode oblasti, sicer ne pomeni ohranjevati bivši sistem kot sistem, ampak kot način dela in vladanja. Druga stran goji podobno logiko, le manj »izobraženo« pa bolj udarno, pogromaško. »Tehnokratski menedžment« nasproti »narodnjaškem liberalizmu« (liberalizmu kot nosilcu kapitalske kategorije, ne mišljenjskega) z instrumentarijem, kije že davno presežen, seveda »pot nazaj« opredeljuje tudi kakovostno. Komu v prid in komu v bes? Ljudstvo, kot kost, v tem boju niti ni toliko zanimivo, se zdi. Vsaj vprašalo se ga še ni, zdaj, po novih razmerah. Ko se ga bo, pa bo za ene tako ali tako zaslepljeno in nezrelo za pravo demokracijo, še posebej, če ne bo sprejelo alternative: rezervat odprtega ali zaprtega boja. Janez Poštrak Krščanski demokrati Jesenice Odbor za Dovje in Mojstrano Jesenice. 12. junija - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Jesenice obvešča člane in prijatelje stranke, da bo jutri, 13. junija, nb 20. uri v kulturnem domu na Dovjem ustanovitev odbora za Dovje in Mojstrano. Ustanovnega zbora naj bi se udeležil tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci odločali o novem ministru in namestnikih Gaspari novi finančnik, Kopač pa praznih rok Dosedanji "začasni minister" Janez Kopač je ostal praznih rok, saj je njegova kandidatura za namestnika finančnega ministra padla v vodo s tem, da sedanje namestnice Alenke Markič skupščina ni razrešila, Kopač pa je bil z ministrske funkcije razrešen z javnim posamičnim glasovanjem. Gaspari ni zahteval vile Na zaslišanju novega fi"an' čnega ministra na ustrezR]% skupščinskih odborih je bil mag. Mitja Gaspari tudi vpra-šan, ali res zahteva plač° 5.000 dolarjev in vilo. Vprašani je odgovoril, da bo na pl°' čilni listi finančnega ininistf' stva in da ima še svoje lastni' ško stanovanje. Ljubljana, 10. junija - Po skoraj triurnem prerekanju in prepričevanju na sredini skupni seji zborov slovenskega parlamenta je bil mag. Mitja Gaspari s 113 glasovi za od 174 oddanih glasovnic le izvoljen za novega finančnega ministra v vladi dr. Janeza Drnovška. Novi minister je takoj po izvolitvi pred skupščino prebral prisego in jo podpisal, pred tem pa je moral Drnovšek poslancem odgovarjati, zakaj prihaja Gaspari šele sedaj v vlado in ne takoj, zakaj sploh prihaja, saj je bil Kopač dober, ali je Kopač kriv za vdor SDK v slovenski monetarni sistem oziroma kolikšna je njegova krivda kot predsednika skupščinskega odbora za proračun in javne finance, če je res vladala v stari vladi potratna politika, finančna nedisciplina in samovolja nekaterih ministrstev. Janez Kopač pa je bil pred tem razrešen z dolžnosti finančnega ministra. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi tokrat prvič v slovenskem parlamentu glasovali javno in posamično, torej je moral vsak poklicani poslanec javno povedati, ali je za, proti ali vzdržan. 101 poslanec je bil za razrešitev, 59 proti, 17 pa je bilo vzdržanih. Zgodbe pa s tem še ni bilo konec. Ker je bil Janez Kopač predlagan za namestnika finančnega ministra, je bilo treba najprej razrešiti sedanjo namestnico Alenko Markič. Tu pa je vladni predlog padel, saj je bilo za razrešitev le 65 poslancev, 69 proti, 21 pa vzdržanih. Govorniki, predvsem iz opozicije, so Drnovška spraševali, zakaj menjava Markičeve brez pravih argumentov in dokazov, saj je dobra finančna strokovnjakinja, ali je Markičeva nova žrtev nove vlade kot pred njo sekretar bivše vlade Aleš Čerin, zakaj negativno stališče do žensk in trditev, da pri tej zamenjavi ne gre za Šešokova odgovornost Zaradi ugotovitev, da se je stara vlada zadolžila v tujini, da je vladala finančna nedisciplina in da so nekatera ministrstva ravnala po svoje, tako da je sedaj še bivši finančni minister poslal v nekatera kontrolo, so nekateri poslanci, predvsem iz Demosa, terjali ugotavljanje odgovornosti bivšega finančnega ministra Dušana Sešo-ka, ki je v sedanji vladi minister za industrijo, pa tudi ministrov, ki so bili v prejšnji in so tudi v sedanji vladi. Premier Drnovšek je obljubil ukrepanje, če bodo ugotovljene nepravilnosti. stroko, ampak za politiko. Da 1" imel Gaspari dva namestnika. J* nesprejemljivo, saj je to širili državne uprave, kar je povsef" nasprotno od obljub dr. Drncy ška. Ker je Markičeva kot name**' niča ostala, je bilo glasovanje * Kopaču kot namestniku brezprtd' metno. Sploh je bilo za sredino skup" no sejo značilno imenovanje k^ pice namestnikov ministrov t« sodnikov, izvoljen pa je bil tud' 15-članski odbor Prešernovega sklada. Kakšne dnevne rede so v sred0 sprejeli posamezni zbori, ka#-da ta seja ne bo minila brez t3' pletov. Zbor združenega dela z razliko od zbora občin in druži*' nopolitičnega zbora razprave 0 razpisu referenduma o volilnil3'. konodaji ni uvrstil na dneV1 red, zbor občin je uvrstil na dn*" vni red razpravo o osnutku priN,i tizacijskega zakona, ki ga je P1" pravila Peterletova vlada, drug. dva zbora pa najnovejši osnut* treh poslancev, ki ga z dopoimj' vami podpira tudi vlada. • Košnjek Napaka, ne vdor v monetarni sistem Gotovinsko izplačilo pokojnin zamajalo denarni sistem? Ljubljana, 9. junija - Zaradi povečanja pokojnin in zato, ker 225 tisoč slovenskih upokojencev dobiva pokojnine v gotovini prek poštnih nakaznic, je bilo konec maja in v začetku junija izplačanih 4,9 milijarde tolarjev gotovine. Tretji izplačilni dan Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni mogla zagotoviti potrebnega kritja. Količina primarnega denarja se je zaradi tega močno povečala. Je šlo za vdor v monetarni sistem, kot je očitala Banka Slovenije, ki je skupščino opozorila na ravnanje SPIZ in na pomanjkljivo kontrolo slovenske SDK. Slednja je na novinarski konferenci ostro zavrnila takšne obtožbe, češ da ni šlo za vdor, pač pa za napako, ki je nastala zaradi enodnevnega izplačila brez kritja. To bodo znotraj SDK raziskali in ugotovili odgovornost, obljubljajo pa tudi večji nadzor nad pokojninsko skupnostjo. V začetku junija se je zaradi izplačila pokojnin res močno po-večal denarni promet, saj je šlo za pokojnine prek pošte kar 4,9 milijarde tolarjev. Za primerjavo so pri SDK povedali, da je bilo ob monetarni menjavi (dinarjev v tolarje) lani zamenjane za 8,7 mil'* jarde tolarjev gotovine. Tretji dan izplačila SPIZ ni mogla več zagotoviti kritja. 2. junija zvečer je na računu SPIZ številka 533 manjkalo 645 milijonov tolarjev. Resda so primanjkljaj zjutraj pokrili, toda količina denarja v obtoku se je močno povečala. SDK tudi trdi, da ni bilo hujših učinkov, saj upokojenci prvega dne niso zapravili vsega denarja. Pač pa je SPIZ za enodnevno nekritje dolžna obresti za negativno stanje!# D. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Srečanje občinskih Demosov Slovenije Fantom, ki živi Ljubljana, 11. junija - V torek je bilo v Ljubljani skromno obiskano srečanje predstavnikov občinskih organizacij Demos, ki je pokazalo, da bo zveza strank, uradno sicer razpuščena ob koncu lanskega leta, postala zveza parlamentarnih strank, ki so se po zadnjih spremembah v slovenski skupščini znašle v opoziciji. Prav neverjetno je, česa vse so krive stranke, ki so na oblasti le borih štirinajst dni. Na dnevnem redu srečanja predstavnikov občinskih Demosov sta bili osrednji točki razprava o lastninjenju in priprave na volitve, vendar je bilo več kot očitno, da se želi priložnost za medijsko predstavitev izkoristiti precej širše. Stališča do predloga zakona o lastninjenju je predstavil dr. Andrej Umek (SDZ -NDS), ki je rešitve načeloma podprl, po besedah Marjana Podobnika (v.d. predsednika SLS) pa je pri postopku sprejemanja treba vztrajati pri korektnosti procedure. V imenu koordinacije opozicijskih strank je pozval k sodelovanju teh strank in ugotovil, da le dosledno spoštovanje dogovorov za nastope v parlamentu, lahko omogoči opoziciji nadaljnjo uresničevanje ciljev (volilnih programov in obljub) Demosa ter zavarovanje tistega, kar je že bilo doseženega. Sodelovanje mora potekati na vseh ravneh - po njegovem mnenju je bil pomen tistega, kar so dosegli občinski Demosi izredno velik - v slovenski skupščini pa se bodo zavzeli za referendum o volilni zakonodaji. Najostrejšo razpravo je na srečanju imel predsednik Demosa mesta Ljubljana dr. Lojze Marin-ček, ki je opozoril na resno nevarnost slovenski demokraciji, ki jo predstavlja sedanja oblast. Po njegovem mnenju smo se znašli zopet v vladavini komunistov (kar nas postavlja ob bok Kubi, Severni Koreji, Kitajski in Srbiji), saj je predsednik države bivši partijski sekretar, predsednik vlade je podpisal okupacijo Kosova, predsednik skupščine pa je bivši oficir UDB-e. državo pa upravljajo "aparatčiki" nekdanje oblasti. Slovenska skupščina je parlamentarni spaček in vse. kar se dogaja pri nas, je le na pol legitimno ali celo povsem neligi-timno. Vsa sredstva javnega obveščanja imajo v rokah komunisti in jih brezobzirno propagandno izkoriščajo, s čimer so kršene osnovne človekove pravice (o tem bodo obvestili mednarodno javnost). Dr. Rupel s svojo ideološko zadrtost jo vnaša med Slo- vence v svetu in domovino razdor. Demos je napravil največjo napako v tem, da ni odločno posegel v najodgovornejše strukture in upravo, nujno pa bi moral tudi očistiti medije. Najhujša napaka pa je bila nerazbitje finančnih ustanov (zlasti Ljubljanske banke), saj so tako lahko komunisti vseskozi kontrolirali in po svoje vodili naše gospodarstvo. Stranke opozicije lahko na volitvah zmagajo le kot blok, pri čemer se morajo zavedati, da bodo politični nasprotniki uporabili vse metode, kot so to že neštetokrat dokazali. Lastne vrste je potrebno temeljito prečistiti, saj si lahko le v tem primeru obetajo /mago na volitvah, ta cilj pa mora imeti absolutno prednost. Ob koncu posveta so sprejeli nekaj zaključkov: v medijih je potrebno zagotoviti dostop des-nosredinskim strankam, v nasprotnem bodo organizirali bojkot plačevanja RTV naročnine: Pc\ pirajo zahtevo za razrešitev Sf menke Hribar, ker je neprim'j no (ateistično-marksistično to in nedemoratično) vodila 5 . vensko konferenco Slovenske? svetovnega kongresa; zahtev* bodo izvedbo referenduma o v lilnem sistemu in takojšnjo 1 menjavo predsednika sloveti* skupščine dr. Bučarja; ker bo* danja oblast skušala zatajiti pr* nik slovenske državnosti in 0fj mosvojitve, bodo kupili /;lsU'l in pozivajo k čimbolj vidnef praznovanju tega naj po me"1, nejšega dosežka Demosa; če w hove zahteve ne bodo uresr)1 ne, bodo 26. junija organiz|f', veličastno protestno ljudsko Z rovanje. Govori na tem srečaj, so bili pogosto prekinjani Z "j nim aplavzom, na tak načini so bili sprejeti tudi sklepi Z , renjskega se je srečanja ude'e. le predstavnik Demosa z Jese • s. Z. Stranka demokratične prenove Jesenice Srečanje v Ribnem Jesenice, 12. junija - Stranka demokratične prenove Jesenice s . člane, njihove svojce in simpatizerje na 3. srečanje prenovitelje* J ^ nic in Radovljice, ki bo jutri, 13. junija, ob 13. uri na prireditvenem P,, štoru v Ribnem. Gost srečanja bo član predsedstva stranke in V"j poslanskega kluba Miran Potrč, poskrbljeno pa bo tudi za jedačo-jačo. kulturni in zabavni program. Če bo slabo vreme, srečanje 0 de. • J. K. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GI.AS KRANJ Uredniški politik*: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik Časopisnega sveta: l\an Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko VaUSJpl Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčiak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrt'* Sj Andrej Zalar. Slefan 2argi / Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Seknc. Mirjana Draksler. Nada Prcvc Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Sinik Tisk: Podjetje DfcLO Ti časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja 1. telefon: 211-860. 211-835. telefaa: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16. telefon: 218-463. te!efax: (064) 215-366 Mali telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivnika: uradne ure: vsak dan 7,— 1700. .' Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obrača naročniki imajo 20°o popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23 27-92). demografsko ogroženi v radovljiški občini Občina sodeluje na natečaju s petimi zahtevki Radovljiška občina je na letošnji natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji vložila pet zahtevkov za denarno pomoč pri urejanju gospodarske infrastrukture na Kupljeniku, v Stari Fužini, na Koprivniku in v Slamnikih. Kmetje so vložili trinajst zahtevkov, od tega pet za pospeševanje kmetijske dejavnosti in osem za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Radovljica, 10. junija - Na Kuplje-"'ku naj bi s pomočjo republiških |*povratnih sredstev dokončali padnjo skupnega vodovoda, s *;Uerim bi izboljšali oskrbo s pit-n° vodo v vasi. Zgradili naj bi n°\ vodohram zmogljivosti 40 Prostorninskih metrov, nov zbi-Jalnik in 270 metrov cevovoda. °redračunska vrednost naložbe Je 1,8 milijona tolarjev. Krajevna skupnost in krajani naj bi zbrali S seje kranjske vlade 707 tisoč tolarjev, 600 tisoč naj bi prispevala občina. 560 tisoč tolarjev pa republika iz sklada za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih. V Stari Fužini naj bi letos dokončali lani začeto obnovo elektroenergetskega omrežja. Naložba obsega postavitev 20-kilovol-tnih kablovodov od transformatorske postaje Stane Žagar do postaje Za jezom in Stara Fužina ter obnovo nizkonapetostnega omrežja. Predračunska vrednost naložbe, od katere je del že uresničen, je 15,3 milijona tolarjev. 9,4 milijona naj bi zagotovilo Elektro Žirovnica. 1,3 milijona občina, 4,6 milijona tolarjev pa republika. Občina je vložila zahtevek tudi za pomoč pri dveh naložbah v krajevni skupnosti Koprivnik -Gorjuše. Da bi izboljšali oskrbo z vodo, bo treba zgraditi novo zajetje in cevovod do sedanjega na Koprivniku, gradnjo požarnega bazena in postavitev sedmih hi-drantov. Za naložbo s predračunsko vrednostjo 2,1 milijona tolarjev naj bi krajevna skupnost in krajani prispevali 605 tisoč, občina 740 tisoč, zavarovalnica Triglav 160 tisoč in republika 645 tisoč. Druga naložba, za katero so zaprosili za pomoč republiko, je izgradnja novega 1,5 kilometra dolgega odseka ceste od Podjetja do Koprivnika ter asfaltiranje celotne ceste do Goreljka. Naložba je v občini v petem prednostnem razredu, predračunska vrednost pa je 32.3 milijona tolarjev. V krajevni skupnosti Bohinjska Bela. kjer imajo le štiri telefonske priključke za 231 gospodinjstev, načrtujejo širitev telefonskega omrežja tudi v demografsko ogroženi naselji Kuplje-nik in Slamniki. Ker sta naselji precej oddaljeni od Bohinjske Bele, predstavlja ta del petino celotne naložbe oz. vrednost 10,7 milijona tolarjev. Naročniki telefonskih priključkov naj bi prispevali 3,4 milijona, občina 1,1 milijona, republika 3,2 milijona, pošta pa še za tri milijone tolarjev posojila.• C. Zaplotnik Denacionalizacija bo izredno zahtevna jtranj 10. maja - Ker je denacionalizacija izredno zahteven in hkrati občutljiv proces, morajo pri tem sodelovati najboljši delavci uprave. Abso-'utno prednost ima kvaliteta dela, saj bi vsaka spornost odločbe in nje-1,0 preverjanje pred sodiščem, v teh razmerah, pomenila odlaganje za V*Č let. Če obseg dela to zahteva, lahko naloge v zvezi z denacionalizacijo delavci uprave opravljajo tudi v podaljšanem delovnem času, je me-Q|la kranjska vlada, ko je na današnji seji obravnavala informacijo o U|esničevanju zakona o denacionalizaciji v občini Kranj. Ker spada občina Kranj med Večje občine, je tudi obseg dela v ^Vezi z uresničevanjem zakona o denacionalizaciji, temu ustrezno Velik. Doslej so upravni organi -s postopki denacionalizacije se ukvarjata neposredno dva organa: Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve (vrnitev stanovanj, stanovanjskih hiš. poslovnih prostorov in pre-l^nin) in Sekret artat za gospodarstvo (kmetijska zemljišča, gozdovi, kmetijska gospodarstva ,er gospodarskih podjetij), za koordinacijo dela pa je zadolžen Se-fJCtarial za občo upravo - prejeli "49 vlog, za katerih veliko večino ugotavljajo, da so nepopolne. Z delom so začele tudi strokovne komisije, ki jih je konec decembra lani imenovala občinska vla- da (komisija za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, komisija za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij in komisija za denacionalizacijo stanovanjskih hiš. stanovanj, poslovnih stavb in stavbnih zemljišč), katerih glavna naloga je ugotoviti dejansko in pravno stanje posameznih zadev. Izredno pomembno vlogo bo v teh postopkih moralo odigrati tudi sodišče, saj se nekatere zadeve lahko rešijo z razveljavitvijo posameznih pravnih aktov. Iz informacije o uresničevanju zakona o denacionalizaciji smo tudi slišali, da so bili za uresničevanje tega procesa sprejeti vsi potrebni podzakonski akti in navodila, veliko oviro pa predsta- ^osvet z jeseniškimi direktorji Varovati premoženje in ljudi zenice, 11. junija - Na tradicionalnem posvetu o preventivnih ukrepih *a zagotavljanje varnosti premoženja in ljudi so opozorili na možnost '•"orističnih akcij. Vlomi zaradi ekstistenčnih problemov. Predsednica jeseniškega izvrš- Slovenijo in neprijavljeni bivajo nega sveta Rina Klinarjeva je skli-C;,'a delovni posvet z direktorji Podjetji, ustanov, društev in krajanih skupnosti o preventivnih Ukrepih za zagotavljanje varnosti ^emoženja in ljudi. Take posve-e Organizirajo redno vsako leto Pfed turistično sezono, o nujnih v.;!rnosinih ukrepih pa spregovo-r'J° kriminalisti in policisti. Tone Hribar, namestnik komandirja jeseniške policijske po-'n'aJc je uvodoma med drugim P0udaril, da je v jeseniški občini, 1 "na narodnostno zelo različno ' rukiuro, izjemno veliko problemov. Zdaj že celo ugotavljajo, da e Povečuje število tistih kazni-'n dejanj, ki izhajajo iz eksi-?e"čnih problemov prebivalstva, JrS;ir v preteklosti ni bilo. Poja-Jajo se razni vlomi, tudi napri-er v kuhinje s hrano: iz kamili v Železarni so odnesli večje lulici ne hrane. Zaradi bližine r'*nih žarišč imajo danes Jeseni ^ 2.000 beguncev, vojna in ruge razmere pa povečujejo °*nost terorističnih akcij. Taka eJanja so se v Sloveniji pojavila v. vojni za Slovenijo, predvsem jugovzhodni Sloveniji, koje bi-S( več terorističnih akcij na infra-rukturne objekte. Tudi na Go-^J^kem se pojavljajo grožnje o vPadih na objekte in ustanove. y* baje vedeli in se zavedati, ka-s "ajbolj učinkovito varovali in h'rovat' premoženje in ljudi, 'olicisti ugotavljajo, da je še ^no veliko ljudi, ki prihajajo v pri sorodnikih. S prihajajočo turistično sezono lahko pričakujemo tudi »turiste«, ki ne bodo pošteni. Zato, ker so Jesenice obmejna občina, lahko na mejah pričakujejo ljudi, ki bodo bežali preko meje. Zato bodo morali biti predvsem v planinskih domovih bolj pozorni in redno prijavljati sumljive goste. Na posvetu so govorili tudi o varnem prenosu denarja in gotovine in ugotovili, da se nekatere gostinske in trgovske organizacije še vedno neodgovorno obnašajo in puščajo denar v odklenjenih blagajnah. Veliko je že firm. ki se odločajo za tehnično varovanje premoženja, v veliko pomoč pa sta na Gorenjskem že zasebni firmi za varovanje Porok na Jesenicah in Varnost v Kranju. Predsednica jeseniškega izvršnega sveta je omenila, da so dobili 6.725 vlog za državljanstvo in vsi tisti, ki so zaprosili, so ga večinoma tudi dobili. Zdaj pa se je izkazalo, da številni - približno 4.500 jih je - za državljanstvo niso prosili in morajo zaprositi za začasno dovoljenje o bivanju in za delovno vizo. Začeli so tudi množično vlagati prošnje za državljanstvo, vendar bodo tokrat obravnavani po strožjih kriterijih, po tako imenovani »naturalizaciji«. • D. S. Izvršni svet občine Kranj je na tokratni seji tudi sklenil, da se male občinske plakete podelijo dr. Gcrhardu Leinterju, pooblaščencu Celovškega s:jma. tVa/terju Dermuthu. predsedniku Celovškega sejma in dr. Helmutu terenu iz Gospodarske zbornice Koroške, za njihove prispevke k predstavitvi Kranja in Gorenjske na Celovškem sejmu ter razvijanju medregijskega sodelovanja. Plakete jun bodo izročili na sejmu avgusta. Danes so bili (oh soglasju vseh izvršnih svetov Gorenjske) imenovani tudi trije inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske: Gorazd Ko-kalj. za kmetijskega inšpektorja. Marija Luž m k za gradbeno inšpektorico ter Božo Erjavec za inšpektorja parnih kotlov in naprav. v I j a dejstvo, da še ni bil sprejet zakon o odškodninskem skladu in zakon o lastninjenju podjetij. Nesprejetje prvega pomeni, da še ni materialne osnove za povračilo odškodnin (občine sredstev za ta namen v ostro omejenih prora- čunih nimajo), še nesprejeti zakon o lastninjenju podjetij pa onemogoča proces vračanja odvzetih zasebnih gospodarskih podjetij. V primerih, ko občina nastopa kol denacionalizacijski zavezanec, jo v postopkih zastopa javni pravobranilec, izvršni svet pa je po statutu organ, ki daje "izjavo volje". Dosedanji postopki so pokazali, da bo kar precej težav z ocenjevanjem premoženja, saj je očitno, da statistične metode ne bodo zadoščale, same nove cenitve pa so izredno drage. Za vse stroške, ki so v zvezi z izvajanjem denacionalizacijski h postopkov, je v občinskem proračunu rezerviranih 2,5 milijona tolarjev. Kranjska vlada se je soglasno strinjala s predlogi odgovornih sekretarjev, da je potrebno vse denacionalizacijske postopke obravnavati in voditi kar se da kvalitetno, strokovno neoporečno in dosledno, pri čemer je precejšna ovira dejstvo, da o teh postopkih ni zadostne pravne tradicije, niti prakse. Tudi s premestitvami delavcev naj se zagotovi vse potrebne kadrovske možnosti za to delo, vlada pa se je tudi strinjala, da se delo na tem področju lahko opravlja tudi v rednem delovnem času. • Š. Ž. STRANKARSKE NOVICE Stranka demokratične prenove Kranj Lastninjenje v kmetijstvu bo genocid Kranj, 11. junija - V torek sta se predsedstvo in aktiv za družbeno ekonomsko in razvojno politiko SDP Kranj sestala na razširjeni seji na kateri so, ob sodelovanju vodje poslanskega kluba SDP Slovenije Mirana Potrča, obravnavali osnutek zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in predlog za izdajo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Po predstavitvi najpomembnejših zakonskih rešitev, je beseda tekla predvsem o stališčih stranke do teh zakonskih gradiv, ki jih SDP načeloma podpira, ima pa še vrsto predlogov za njihovo izboljšavo. Predvsem so ugotovili, da se je pri zakonu o lastninjenju potrebno zavedati, da ga, ko bo sprejet in bo proces stekel, ne bo mogoče več poravljati, medlem ko bo pri zakonu o soupravljanju dopolnjevanje to še možno. Glede slednjega smo slišali sicer različna stališča: pristati na ponujene rešitve s ciljem, da bo čimprej sprejet, ali pa kot (skrajna) levica postaviti maksimalne zahteve in se nato dogovarjati. Pri zakonu o lastninjenju namerava SDP predlagati, da se lastnini tudi odplačno pridobljeno kmetijsko zemljišče (po ocenah gre za približno polovico sedanjih zemljišč v družbeni lasti, ki ne bodo denacionalizirana in bi lahko vsaj v nekaterih primerih bila osnova za nadaljevanje širše organizirane kmetijske proizvodnje), da se le prouči način razdeljevanja delnic (oz. certifikatov zanje) vsaj glede na doseženo delovno dobo ter, da je potrebno pri delitvi delnic upoštevati tudi delavce, ki so v preteklih Ireh letih izgubili delo (podobno, kot je predvideno za upokojence). Razprava je pokazala, da so pogledi na te zakonske rešitve še mnogo pestrejši: s popusti pri delavskem odkupu bi morali zadovoljiti interes za tak nakup, vprašljiv je, po mnenju nekaterih, predlagani dveletni moratorij na prodajo delnic, sedanja ureditev lastninjenja v kmetijstvu (ki praktično delavce iz procesa izloča) je pravi genocid nad njimi, izvajanje zakona o lastninjenju bo zahtevala cel sistem vzporedne zakonodaje. Precej besed pa je bilo namenjenih tudi možnosti sanacij učinkov dosedanjih, zlasti tako imenovanih divjih privatizacij. Pri tem je bilo ugotovljeno, da orodja pravne države, ker kazenska zakonodaja ni spremljala razvoja in sprememb v družbenoekonomskih odnosih, praktično ni. Zavzeli so se tudi, da se za predvideno pripravo otvoritvene bilance podjetij, kriteriji in posiopki, že v zakonu samem, dovolj natančno opredelijo. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Brez dobrotnika iz Negove Čeprav so umor Ivana Krambergerja hitro razglasili za zločin, ki nima političnega ozadja, je treba dodati, da vendarle ima politične dimenzije. Navsezadnje Kramberger ni bil neznanec, na katerega bi streljal sprti sosed, temveč splošno znana politična osebnost, za katero je na volitvah celo glasovala petina Slovencev. Strel je poleg tega odjeknil sredi njegovega volilnega shoda, k političnosti žalostnega dogodka pa je treba prišteti še vse izjave slovenskih strank, ki so obsodile atentat. Stranke se navsezadnje ne oglašajo ob navadnih kriminalnih dejanjih. Če je torej atentator res streljal s povsem osebnimi motivi, pa so iz tega političen atentat naredili ravno tisti, ki se najbolj trudijo ljudi prepričati, da to ni. Atentat ma Krambergerja je politično dejanje, saj bo tudi na področju slovenskega političnega življenja pustil velike posledice, kakršnih se morda v tem trenutku niti še ne zavedamo. Streli na dobrotnika iz Negove so nas vse skupaj opozorili, da demokracija s seboj prinaša tudi veliko odgovornost. V času, ko je pri nas vladal partijski monizem, so se mnogi spraševali, kako lahko na primer na zahodu povsem legalno delujejo razne pro-nacistične organizacije, ki so morale paziti le na to, da so shode regularno prijavile. V zadnjem času so se tudi v Sloveniji pojavili razni ekstremisti, ki povsem svobodno ščuvajo k rasni in verski nestrpnosti, svoje besede pa zelo radi podkrepijo tudi z grožnjami z orožjem. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da je v Sloveniji po vojni (sploh pa ob dogodkih na jugu) veliko orožja in municije, nad katerim ni nadzora, kar vse samo še povečuje nevarnosti, da bi se dogodki, kakršnemu smo bili priča v nedeljo pozno zvečer, lahko ponovili. V dnevnem časopisju je pogosto mogoče brati vesti o nesrečah z orožjem, kar je tudi posledica desetdnevne vojne. Ker tudi pravosodni mlini za mnoge meljejo prepočasi, so nevarnosti po hitrejšem urejanju računov toliko večje. Kakšne račune je nekdo hotel urediti z Ivanom Kramberger jem, se bo pše pokazalo, na vsak način pa je z ubojem povzročil zasuk tudi v slovenskem političnem življenju, ki bo zaradi predvolilnih bojev v naslednjih dneh vse bolj vroče. Prihaja čas demagogije in manipulacij in v tej klimi so lahko tudi najbolj navadna kriminalna dejanja družbeno hudo občutljive stvari. Slovenski politiki se bodo odslej zavedali, da so s svojo medijsko popularnostjo lahko tarče za najrazličnejše tipe ljudi. V svetu je znana vrsta primerov nesmiselnih ubojev. Ta premik od bolj ali manj sproščenih predvolilnih bojev v ostrino političnih spopadov bo na vseh straneh povzročil tudi nestrpnost. Pomembno vlogo bo zato odigrala politična kultura, s katero se mnogi doslej niso pretirano ukvarjali. Boj za oblast je v svetu včasih izjemno krut. Vsi, ki vstopijo v ta svet politike se morajo zavedati, da oblast resda prinaša neprecenljivo moč, a hkrati tudi izjemno neprijetno življenje. Ivan Kramberger je s svojimi nastopi in obnašanjem na svojstven način prekršil vse obrazce političnih bojev in na koncu clo dokazal, da je mogoče uspeti na tak, precej nenavaden način. Populizem je v predvolilnih bojih mnogokrat učinkovitejši od znanosti. Predvolilna kampanja brez Krambergerja bodo precej manj sproščene. Pa ne zaradi tega, ker dobrotnika iz Negove ne bo več med predsedniškimi kandidati, ampak zato, ker bodo vsi dobro vedeli, zakaj ga ni. Pomoč za šolo v naravi Škofja Loka, 11. junija - Občinski izvršni svet je kot pomoč socialno ogroženim otrokom namenil za poletno šolo v naravi 390.000 tolarjev iz proračunske rezerve. Po podatkih je takšnih otrok, ki se za šolo v naravi niso prijavili, v vseh osnovnih šolah v škofjeloški občini 65. torej bi na vsakega otroka prišlo po 6.000 tolarjev pomoči. Kljub temu pa izvršni svet dvomi, ali bodo starši stroške za šolo v naravi, ki so najmanj dvakrat višji, lahko plačali. • H. J. Najboljši v tujih jezikih Kranj, 10. junija - Danes je Marjan Kne, podpredsednik kranjske vlade in sekretar sekretariata za družbene dejavnosti, podelil priznanja osmo.šolcem iz kranjske občine, ki so se najbolje izkazali na občinskem tekmovanju iz znanja angleškega in nemškega jezika. Tekmovanje je bilo 10. aprila. Od 271 učencev, ki so tekmovali na šolskih tekmovanjih, se jih je 55 (41 angleški jezik, 14 nemški) uvrstilo na občinsko tekmovanje. 14 učencev je osvojilo srebrno priznanje in nagrado (slovarje). Ti učenci so sodelovali tudi na državnem tekmovanju, kjer jih je kar polovica (šest angleški jezik, eden nemški) osvojila zlato priznanje. • H. J. STRANKARSKE NOVICE Socialistična stranka Radovljica Pobuda predsedniku izvršnega sveta Radovljica, 30. maja - Občinski odbor Socialistične stranke Slovenije v Radovljici je poslal predsedniku radovljiškega izvršnega sveta Jožetu Resmanu pobudo za uresničitev že starega predloga, da bi pri skupščini ali izvršnem svetu ustanovili ustrezen organ za lokalno samoupravo. Tak odbor ali komisija bi lahko že med pripravami ustrezne zakonodaje spremljala nove rešitve in seznanjala skupščino in krajevne skupnosti, obenem pa poskrbela, da bi bilo z uresničevanjem zakona čim manj težav. Oblikovanje novih občin bo terjalo tudi aktivno vlogo sedanjih občin, izvršnega sveta in upravnih organov. Skupen interes je, da problem rešimo korektno, v korist krajanov. Izvršni svet naj imenuje poseben odbor ali pa naj skupščini predlaga ustanovitev posebne komisije. • J. K. Slovenski krščanski demokrati Nejasna vloga SDK Ljubljana, 9. junija - Glede na še vedno nejasno vlogo Službe družbenega knjigovodstva, ki obstaja lahko samo še v sistemu socialistične družbene lastnine, nima SDK nobene pravice pa kršenje veljavnih predpisov s področja monetarnega sistema, je zapisala v posebni izjavi gospodarska komisija Slovenskih krščanskih demokratov glede vdora SDK v monetarni sistem v višini 645 milijonov tolarjev. To je nelegitimno in neustavno dejanje in vztrajanje pri početju, ki nima nič skupnega s tržnim gospodarstvom in parlamentarno demokracijo. Edina pristojna monetarna oblast je Banka Slovenije. # J. K. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Zoisova pobuda Na podelitvi priznanja krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela smo v soboto na Pristavi v Javorniškem Rovtu izvedeli za pobudo, kije stara tako rekoč dvesto let. Takrat je Kari Zois v bližini pristave na nadmorski višini 900 metrov, bil je botanik, zasadil okrog 20 vrst dreves in grmovnic. Ni še tako dolgo, ko je mogočna drevesa v "zagnanosti" nekdo nameraval posekati. Golo naključje in razmišljanje, da je najlažje drevo, ki raste sto in več let, v nekaj minutah posekati, jih je ohranilo. Morda je prav to v zadnjih dneh tudi spodbudilo ne le tiste, ki si že več let prizadevajo, da bi obnovili in uredili Zoisov park, marveč tudi še nekatere v občini, da so dela zdaj stekla. Morda pa je to zdaj tudi pravi trenutek, ki bi lahko še koga spodbudil, da bi park res čimprej dobil urejeno podobo ne le botaničnega vrta, marveč uresničenega dela mozaika o ohranjanju naših naravnih lepot in z njimi turistične privlačnosti, ki že zdaj na primer na Pristavo vabi tuje goste in bi jih lahko v prihodnje domačinom v zadovoljstvo še več. Sicer pa smo zadnje čase v gorenjskih krajih priča kar nekakšni evforični vznesenosti oživljanja najrazličnejših že v Zoisovih časih zarisanih pobud. Turistični delavci z vodstvi v vaških odborih in krajevnih skupnostih so vse manj osamljeni primeri, ki bi radi oživeli nekdaj domače in izvirno. Vse več je pripravljenosti, da s skupnimi močmi v kraju naredijo za začetek vsaj tisto, da bi opozorili, kaj bi z malo več širše spodbude k danes oživljeni pobudi lahko ne le ohranili, marveč tudi ponudili... • A. Žalar KRATKE GORENJSKE Taborniški praznik - Kranj - Zveza tabornikov občine Kranj pripravlja jutri, 13. junija 1992, ob 18. uri na strelišču v Struže-vem pri Kranju prireditev "Ob tabornem ognju". Na tem srečanju bodo označili 40-letnico delovanja taborniške organizacije v kranjski občini. • S. S. Dan kranjskih planincev - Kranj - Planinsko društvo iz Kranja vabi svoje člane in druge ljubitelje planin na srečanje ob Dnevu kranjskih planincev v soboto in nedeljo, 13. in 14. junija, na Kališču, kjer bodo pripravili tudi kratek kulturni program. Obenem obveščajo obiskovalce, da bo tamkajšnja postojanka stalno odprta od 13. junija, koča na Ledinah pa od 28. junija. Dom na Krvavcu stalno oskrbujejo.• S. S. Priprave na razstavo in ohcet - Cerklje, Preddvor - Turistični delavci v Cerkljah se že nekaj časa pripravljajo na letošnjo razstavo cvetja, lovstva, ribištva in čebelarstva pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj. 25. razstava cvetja bo od 2. do 5. julija. V teh dneh bosta predstavnika Turističnega društva Franc Bolka in Aleš Hudobivnik obiskala okrog 200 gospodinj na območju pod Krvavcem, ki bodo sodelovale na razstavi. - V Preddvoru pa bo danes zvečer sestanek občinske turistične zveze, kjer bodo govorili o delu društev, o izdajanju mesečnih informacij v občini, dogovorili pa naj bi se tudi o sodelovanju na Kmečki ohceti v Preddvoru konec meseca junija in na cvetlični razstavi v Cerkljah. Govorili bodo tudi o srečanju turističnih delavcev Gorenjske, ki bo septembra letos v Predddvoru. • (kj) Koncert slovenskih ljudskih pesmi - Visoko - Drevi (12. junija) ob 20. uri bo v dvorani Zadružnega doma na Visokem koncert dekliškega cerkvenega pevskega zbora Andrej Vavken iz Cer-kelj pod vodstvom dirigenta Damjana Močnika. Na koncertu se bo zbor predstavil s slovenskimi ljudkimi pesmimi iz vseh pokrajin, prvič pa tudi s štirimi novimi priredba slovenskih ljudskih pesmi. Posebnost zbora je tudi, da se vsako leto predstavi poslušalcem v raznih krajih s popolnoma novim programom. • (kj) Večer pod oknom - Adergas - Kulturno umetniško društvo Ve-lesovo bo jutri, 13. junija, ob 21. uri pripravilo Večer pod oknom pri Tomažkovi, 150 let stari hiši v Adergasu. Na kulturni prireditvi bodo nastopili moški pevski zbor Davornina Jenka iz Cerkelj, Mešani pevski zbor Musica viva s Primskovega in domači dekliški pevski zbor iz Velesovega. Na prireditev so prireditelji povabili tudi nekatere visoke goste iz republike in kranjske občine. Izkupiček z jutrišnje večerne prireditve pa bodo namenili za adaptacijo cerkve sv. Marjete na Trati v krajevni skupnosti Velesovo. • (až) POPRAVEK V razpisu komisije SO Jesenice za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja (Gorenjski glas št. 42, 2. junija 1992) se razpisni pogoji pravilno glasijo: Ad. 2 - opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Kandidat, ki nima strokovnega izpita iz bibliotekarske stroke, ga je dolžan opraviti v enem letu po imenovanju. Ad. L, 2. in 3.: Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave na naslov (razpis objavljen v Gorenjskem glasu, 2. junija 1992) F GORENJSKA fl 1 MI£KAKNA_ MERCATOR - MLEKARNA KRANJ, d.o.o., Smledniška c. 1 vabi k sodelovanju KEMIJSKEGA TEHNIKA (lahko pripravnik) Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo izobrazbo kemijske smeri - da je zdravstveno sposoben za delo z živili Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prijave z dokaznim gradivom o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: MERCATOR - MLEKARNA KRANJ, d.o.o., Smledniška cesta 1, 64000 Kranj. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. Obnova ceste v Lipniški dolini Odločno vztrajanje pri programu Predstavniki krajevnih skupnosti in poslanci iz Lipniške doline vztrajajo (v imenu krajanov), da se dosledno spoštujejo vsi sklepi izpred dveh let glede obnove ceste Kamna Gorica, Radovljica, 11. junija - Dvakrat ta teden so se sestali predstavniki in poslanci iz petih krajevnih skupnosti v Lipniški dolini zaradi obnove ceste; prvič v ponedeljek zvečer v Kamni Gorici, drugič pa v sredo popoldne v Radovljici skupaj s predsednikom izvršnega sveta, predstavniki občinskega organa za urejanje prostora in Cestnega podjetja Kranj. Na obeh sestankih pa so nedvoumno in odločno poudarili, da glede obnove oziroma izpolnitve dolgoletnih obljub po ureditvi te ceste ne mislijo odstopati od opredelitve izpred dveh let, ko je občinska skupščina že sklenila, da se cesta obnovi od Radovljice do Podnarta in da obnova poteka fazno na štirih odsekih. Nesporno je, da je dveurna opozorilna zapora ceste v Lipniški dolini 15. maja "sprostila takšne in drugačne zavore", da se stvari glede ceste do takrat niso prav razumele, premikale in premaknile. Tako glede projektiranja oziroma postopkov, kot glede osnovnih opredelitev in utemeljitev, da ceste ni moč pri proračunski delitvi enačiti z enakimi merili kot ostale, so ocene in utemeljitve postale vsebinsko bolj razdelane in tako tudi že nekaj časa pospešeno poteka predvsem iskanje "denarne" formule, da se z deli začne. Predsednki KS Kamna Gorica Janez Cengle je v sredo na sestanku poudaril, da ne gre za to, da bi v dolini vztrajali pri otvoritvi obnovljene ceste, marveč pri začetku del. Ker pa, kar je treba priznati, potekajo pospešno že nekaj časa večstranski dogovori občine in občinskega upravnega organa z republiko, s Cestnim podjetjem, z Republiško upravo za ceste, in prihaja do nekaterih datumskih odstopanj pri teh pogovorih, dogovorih in nalogah, bodo v Lipniški dolini dosledno in pozorno sledili vsem dogajanjem. Pozorni bodo tudi na vse pogodbene opredelitve, ker ne želijo biti zaradi formalnosti tako ali drugače izgigrani. Obnova ceste je bila opredeljena na potezu Radovljica - Pod-nart in pri takšni, fazni, tudi vztrajajo. Kakršnikoli kompromisi so zato izključeni; veljajo le skupno dogovorjene opredelitve. "Če je že današnji sestanek (sreda) prestavljen za pet dni od prvotne opredelitve, potem ni prav, da danes ni tukaj predstavnika Republiške uprave za ceste," so poudarili predstavniki Lipniške doline. Verjamejo, da dogovarjanja niso enostavna, vendar jih je treba na vseh ravneh pospešiti, saj čas teče, v dolini pa se že slišijo očitki, za kakšno ceno so vodstva KS oziroma poslanci pristali, da stvari ne premikajo. Če ena zapora ni bila dovolj, lahko postavijo tudi 142 pff grad na celotni trasi, se slišij0 govorice, so omenili na sestanku v sredo. Vendar pa so predsednik tf" vršnega sveta in predstavnik' komiteja za urejanje prostor* ter Cestnega podjetja pojasnil'-da pospešeno delujejo na vsen ravneh, in zato gre verjeti, d* bodo do 17. junija razčiščen* tako tehnična, izvajalska in na podlagi podpisanih pogod 'n finančnih rešitev vsa ključn* vprašanja, ki bi omogočila W letos začetek del. Še ta mesec, je bilo rečeno, so izgledi, bi *e lahko začela pripravljalna delčki bi potekala po posameznih, skupno dogovorjenih fazah, A. Žalar [TRS 0 ¥ I MTJ Turistično-kulturna prireditev v Besnici 5. mednarodna razstava psov Pomerili se bodo harmonikarji Skoraj tisoč prijavljenih Najboljši na Gorenjskem prvenstvu se bodo uvrstili na tekmovanje v Ljubečni. Besnica, 11. junija - Po tekmovanju pred tremi tedni, ko je Turistično društvo v Besnici v kranjski občini pripravilo srečanje harmonikarjev od Besnice do Jamnika, bosta v nedeljo pred osnovno šolo v Besnici Turistično društvo Besnica in KUD Jože Papler iz Besnice pripravila prvo Gorenjsko prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. Prireditev, za katero se je prijavilo že blizu 40 nastopajočih, se bo začela ob 14. uri, že ob 12.30 pa bodo v telovadnici osnovne šole v Besnici odprli razstavo glasbil raznih izdelovalcev, predvsem harmonik. v nedeljo popoldne v Besnici pred šolo in v njej zanimiva kulturno-turistična prireditev. Tekmovalci z diatoničnimi harmonikami se bodo pomerili z dvema skladbama, razdeljeni pa bodo v štiri starostne skupine. Najboljši, ki jih bo ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Slavka Avsenika -mlajšega in bodo zbrali potrebno število točk, se bodo uvrstili na 12. polfinalno tekmovanje za zlato harmoniko v Ljubečni. Sicer pa bodo vsi nastopajoči tekmovalci v nedeljo v Besnici dobili priznanja in praktična darila prireditelja. V programu bodo nastopili tudi Moški nonet iz Goriških Brd, Folklorna skupina KUD Mali vrh iz Besnice, citrašica Urška Sušnik in Moški pevski zbor KUD Jože Papler iz Besnice. Glavni pokrovitelj nedeljske prireditve je Merkur Kranj, prireditev pa bo vodil Boris Kopitar. Po tekmovanju in kulturnem programu bo veselo rajanje z žrebanjem nagrad, ki so jih prispevali sponzorji. Če pa bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo. • A. Žalar Kranj, 11. junija - Kinološko društvo Naklo bo v soboto in nedelj0 na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma priredilo že peto< tradicionalno mednarodno razstavo psov vseh pasem. V soboto bo na programu ocenjevanje lovskih psov in hrtov, v nedeljo pa vseh drugih vrst. Oba dneva bo ob 15. uri nastop šolanih psov, ob 16. ur> pa sprevod prvakov in podelitev nagrad. Že ob lanski prireditvi ob 700-letnici pod naslovom Pod besniško voščenko so tako kulturni kot turistični delavci poudarili, da je Besnica nedvomno kljub bližini industrijskega Kranja, kraj, ki ima vse pogoje (od neokrnjene narave naprej) za razvoj turizma. "V iskanju izvirnosti in dogajanj, ki bi spodbujala turizem, smo se zato tudi prijavili na razpis za prireditelja področnega prvenstva za polfinalno in finalno mednarodno tekmovanje, ki bo letos že dvanajstič po vrsti za zlato harmoniko v Ljubečni. Izbrani smo bili za prireditelje Gorenjskega prvenstva in tako smo tokrat prireditelji srečanja, kakršnih je bilo do zdaj že več na Gorenjskem, začetek pa je bil pred več kot dvajsetimi leti pravzaprav že na Pokljuki. Naš cilj pa je, da bi bilo to tekmovanje poslej tradicionalno v okviru prireditev Pod besniško voščenko" je pred nedeljsko prireditvijo povedal predsednik organizacijskega odbora in Turističnega društva Besnica Miha Sušnik. Sodeč po programu bo tako V dvanajstih letih obstoja in uspešnega delovanja Kinološkega društva Naklo, ki ga po dveh mandatih zdaj tretjič vodi spet Janez Bartol, je mednarodna razstava, ki bo v soboto in nedeljo na prostoru Gorenjskega sejma, že peta po vrsti. V mednarodni koledar prireditev so jo prijavili že lani, pripravljati pa so jo začeli organizatorji, ki imajo že vrsto izkušenj, takoj po letošnjem občnem zboru. "Po Evropi, pa tudi v Ameriko in Rusijo, smo poslali 12 tisoč prijav in čeprav je tokrat odziv nekaj manjši, kot pred dvema letoma, ko se jih je prijavilo več kot 1300, smo zadovoljni prijetno presenečeni. Skoraj tisoč (934) prijav smo dobili iz 134 evropskih držav za tako rekoč vse pasme. Zato bosta obe prireditvi v soboto kvalitetni in za ljubitelje štirinožnih prijateljev nedvomno zelo zanimivi. Zagotovili smo tudi mednarodno udeležbo sodnikov. Še posebej pa vabimo vse na ogled ob 15. uri, ko bo oba dneva nastop šolanih psov, po njem pa sprevod prvakov in podelitev nagrad," je pred dnevi zadovoljen nad odzivom iz Evrope in sveta na prireditev v državi Sloveniji (kljub negotovim razmeram na območju nekdanje Jugoslavije) povedal predsednik organizacijskega odbora in naklanskeg* društva, ki ima 320 članov, Janez Bartol. Sicer pa Kinološko društv? Naklo po dejavnostih že nek*J časa izstopa med številnimi kj' nološkimi društvi v Slovenij1, Tako imajo v društvu 12-čla11' sko reševalno enoto, ki delujev okviru občinskega štaba Cl* vodi pa jo mednarodno prizfl*' na strokovnjakinja Julka K<>' renčan. Organizirajo tudi vzre' jo in vzgojo psov in letos imaj0 v šoli 60 psov. Mednarodn0 priznana je tudi njihova tekmO' valna vrsta, ki je prav zdaj 113 mednarodnem prvenstvu v Nemčiji. Najmanj štirje pa b0' do letos člani slovenske repfe' zentance na svetovnem prvef stvu, ki bo septembra v Lju' bljani. • A. Žalar PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM! Pravica močnejšega nad pravicami? Prošnja za pomoč ali bolje rečeno kar klic v sili je bilo sporočilo, ki smo ga dobili minuli teden. Poklicala nas je Mojca Po-lak z Bleda in razložila, da se na obali Blejskega jezera na Mli-nem dogajajo milo rečeno čudne stvari. Dve leti imajo Polakovi (ime je znano tudi po izdelovanju čolnov) dovoljenje za privez in oddajo malih lesenih čolnov za rekreacijo. Ko so dejavnost začeli opravljati, je bilo prvo leto nekaj mesecev vse v redu. Z blejskimi čolnarji ni bilo zapletov in celo vzajemno so si ponmagali. Ko pa so se odločili, da bodo čolne oddajali sami, se je začelo zapletati. Zato so si v bližini na kraju, kjer je bil pomol porušen, na podlagi dovoljenja, začeli urejati pristan za čolne. Pa je bil marca lani nenadoma porušen. Še več manjših zapletov je bilo potem lani, jeseni pa so se lotili temeljite ureditve priveza. Zima je dela prekinila in ko so marca letos nameravali nadaljevati, so bila opravljena dela spet razrušena. Da bi se izognili zapletom, so jim v krajevni skupnosti določili izgradnjo pomola v zalivčku v kostanjevem drevoredu. Toda zgodba seje ponovila. Kar so prejšnji petek in soboto naredili, je bilo čez noč spet vse razrušeno. Mojca Polak pravi, da gre morda za zavist, hkrati pa v razmerah, v kakršnih so, zdaj tudi za Klic v sili, za razumevanje, pomoč, pravno zaščito... Za zdaj je namreč uradne (od občinskih organov in krajevne skupnosti dane pravice) obvladovala (kot kaže) pravica močnejšega...?! • A. Ž. Šaljiva pošta - Na Vrtu pod trto Društva upokojencev v Kranju s prizadevni člani prireditvene komisije v društvu v soboto popold^ pripravili tradicionalno prireditev pod naslovom Šaljiva pošta. V ^ dil jo je Ivan Petrič. To je bila že četrta oziroma peta prireditev p° tem naslovom v zadnjih dveh letih, sicer pa so v društvu že letos p' pravili osem različnih družabnih srečanj in drugih prireditev, sobotnem srečanju pa je za veselo razpoloženje skrbel tudi trio W| toda Praprotnika, ki ga sestavljajo Metod Praprotnik - harmonik j Tone Mlakar kitara in solo, Valentina pa igra bas kitaro in poje ter napoveduje. - (až) - Foto: J. Cigler PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR begunci v Medvodju nad Tržičem Daleč od toplih krajev ^edvodjc, 10. junija - V nekdanji armadni stražnici in gozdarskem domu > Medvodju pri Jelendolu prebiva 44 beguncev iz Bosne. To ie le del nesrečnikov, ki so našli streho nad glavo v tržiški občini, tjudje iz toplejših krajev se težko navajajo na oster gorenjski zrak, Se bolj pa pogrešajo toplino domačih ognjišč. Veselje ob vsakem obisku. 19 let živi v Jelendolu, radi pomagata pri kuhi Ana Mujanovič in njena hčerka Jasminka iz okolice Modrice; Jasminka je dijakinja 3. letnika usnjarske šole, njena prijateljica Adira Salkičević iz /avidovičev pa je predčasno zapustila 2. letnik gozdarske šole. Osnovnošolci Ankica, Hajrija in Hajrudin i/ Modrice, Danijela i/ Mostarja pa Dragana in Vedran iz Lju-buškega pogrešajo pri igri prijatelje, ki so odšli pred dnevi. Begunce v nekdanji karavli zmotimo med klepetom ob kavi. Ni tako sladka, kot bi bila doma, pa vendar najdejo tudi trenutke skupnega veselja. Večini prebivalcev iz okolice Mo- V Tržiču so že pred sprejemom republiških navodil izbra-dve lokaciji za begunce. Seseda so morali postoriti marsi-kaj za ureditev nekdanje straž-n'ce in delavskega centra Gozdnega gospodarstva v Medvodju in pripraviti vse posebno v počitniškem domu Panorama na Ljubelju. Za to so Porabili okrog 700 tisoč tolarjev, nas je seznanil Drago Fic-|0, ki vodi koordinacijsko sku-P'no za delo z begunci v Tržiču. Njene člane smo v sredo zjutraj našli pri enem rednih plovnih dogovorov, ki potekajo že dober mesec. Zvedeli ^o, da so od 8. maja sprejeli *0l osebo. Pred dnevi je na la-s(no željo odšlo iz tržiškega begunskega centra 35 ljudi zaradi hrepenenja po domačih krajih. Jako je sedaj v Medvodju 44 "eguncev, na Ljubelju 76 in v domu tržiškega Gradbinca 46. * slednji objekt so naselili begunce, katerih svojci iz občine n'so mogli več preživljati do-^a. Ker je takih zahtev še ved-n° nekaj, najbolj kočljive primere rešujejo sproti glede na *asedenost begunskega centra. Pohvalili so tudi pripravljenost domačinov za pomoč beguncem. Obenem so prosili, naj darovanega blaga ne nosijo sa- v center, ampak ga raje oddajo organizaciji Rdečega križa ali Centru za socialno delo. Bonboni za rojstni dan Med vožnjo v Medvodje je ^eter Meglic iz tržiškega štaba 2a civilno zaščito pripovedoval 0 življenjskem utripu begun-s*ega centra, v katerem ne mo-reJo ponuditi pravega udobja. a večina ljudi to z razumevanjem sprejema. Da bi lažje premagali težave psihične narave, je nadzor beguncev v Medvod-jah prek javnih del prevzel Janez Debevc. Njega to dopoldne še ni bilo, vendar so ga željno pričakovali. Tudi našega obiska, čeprav kratkega, so se vsi razveselili, še posebej otroci. Zanimanje za žogo je v hipu splahnelo in s prvimi vprašanji starejšim se je tudi mladim razvezal jezik. Dijana iz vasi Gabela pri Čapljini mi je zaupala, da je 27. maja praznovala svoj 5. rojstni dan. Torte sicer ni dobila, a so bili tudi bonboni sladki. Z njo sta še 9-letni brat Robert, ki kot odličnjak pogreša šolo, pa 11-letni Andrej, ki je prve prijatelje našel ob šahu. Njihova mati, Marinka Jurković, je doživela usodo mnogih žena, ki so z otroki zbežale na varno. Že 10 dni nima novic o svojem možu, niti o bratu, ki je v vojski, pa o svoji mami in sestri. Tesnoba, prepletena z veseljem Žalostnih zgodb o tegobah izgnanstva bi lahko našteli vsaj toliko kot ljudi okrog nas. Pa niso nad ničemer potožili. Samo hladnemu zraku se še niso prav privadili, ker prihajajo iz toplejših krajev. A tam so počeli toliko stvari, ki jih tukaj ne morejo! Če so v centru nekako izolirani od vsakdanjega življenja, bi si želeli vsaj prebrati kakšen svoj časopis. Odrasli se zamotijo z raznimi opravili, od kvačkanja do pranja in pomoči v kuhinji. Kuharici Ljubici Ponjavić, ki že Malo domačnosti so v sobo nekdanje stražnice prinesli tudi medvedki; na levi je družina Musulin, mama Anka in otroci Beti, .loško, Nela in Dušica. Foto: S. Saje ^cenjeni življenjski stroški Hrana najbolj draži potrošne košarice Ljubljana, 8. junija - Strokovna služba Svobodnih sindikatov Slovenija ki se na podlagi podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko ukvarja z računanjem življenjskih stroškov, je spet postreglo z Hlnbvejsirai podatki. Povprečni stroški tričlanske delavske družine 0 maja znašali 98.852 tolarjev, minimalni 57.660 in najnujnejši mc-ečni 37.187 tolarjev. Štiričlanska delavska družina pa bi za pokritje Povrečnih stroškov potrebovala 119.728 tolarjev, za minimalne ■797 in za minimalne mesečne stroške 44.447 tolarjev. , V mesecu dni, od aprila do maja, so se cene življenjskih potreben dvignile za 7,1 odstotka. Mesec dni predtem je bilo povečanje za eč kot polovico manjše. Posebej zaskrbljuje hitra rast cen hrane (7,5 dstotka) in pijače (7,3 odstotka). Pod drobnogledom pa vidimo, da g še bolj od povprečja porasle cene zelenjavi (13,9 odstotka), sadju -•3 odstotka), mesu (10 odstotkov) in ribam (8,6 odstotka). Manj pa 0 rasle cene mleku, maščobam, sladkorju. ^ V primerjavi z lanskim decembrom so se košarice podražile od . -7 do 58,5 odstotka. Najhitreje se dražita minimalni mesečni koša- .'c,< V kateri hrana predstavlja več kot 57 odstotkov (pri tričlanski rUžini). oziroma 59 odstotkov (pri štiričlanski družini). V primerja- J s koncem leta 1991 se je delež hrane v sestavi košaric povišal za aya odstotka. • D. Ž. Če se bomo slikali, še žogo odložimo, so pripravljeni begunski otroci iz gozdarskega doma; med njimi so tudi Jurkovičevi iz okolice Čapljine. starja se je najbolj priljubila mala Minela, s katero so prejšnji teden proslavili njen drugi rojstni dan. Mati Nada Jovano-vič ima s seboj še 9-letno Dani-jelo in 11-letnega Ednesa, mož Dobrivoj, Srb po rodu, pa se bori na strani bosanskih terito-rialcev. In še en družinski praznik odkrijemo! Družina Musulin - mati Anka pa otroci Beti, Joško in Nela se vesele 8. rojstnega dne njihove Dušice. Tako bo spet en dan lepši za vse. Kot pohvalijo v en glas pred našim odhodom, niso našli prijateljev le med sabo, ampak jim prinašajo veliko dobrote iz doline tudi Metka Ivnik, Peter Meglic in njihov zvesti spremljevalec Janez. • Stojan Saje \ Tudi tako majhne ribice bodo dobre za kosilo, pravi kuharica Ljubica, ki ji pomaga Ana Mujanovič. Krvodajalska akcija v Škofji Loki Konec tega meseca bo krvodajalska akcija v Škofji Loki. Na odvzem krvi vabijo 26., 29. in 30. junija. Ob nedavno minulem tednu Rdečega križa in dnevu krvodajalcev se Rdeči križ Škofje Loke javno zahvaljuje vsem aktivistom te organizacije in mnogim krvodajalcem za darovano kri, ki rešuje življenje in vrača zdravje. V škofjeloški občini je več kot 4000 krvodajalcev. Delež teh na število prebivalcev Škofjo Loko po pravici uvršča med vrhove humanosti v Sloveniji. MALA ANKETA Vrtec ali stara mama? Mladi starši nimajo veliko izbire, kdo bo varoval njihove otroke, ko bodo v službi. Izkušnje kažejo, da se polovica staršev odloči za vrtec, ostala polovica pa poskrbi za individualno varstvo, najpogosteje pri starih mamah. Pri tej odločitvi navadno odtehtajo okoliščine, ne denarne možnosti. Povprašali smo nekaj staršev, kdo varuje njihove otroke in koliko jih to stane. fmapr Nataša Kav- wr, čiž: >>0ba moja otroka, stara sta šest in tri leta, hodita v vrtec. Lahko bi zanju zagotovila tudi možnost privatnega varstva, vendar je vrtec kar v redu in tamkajšnjemu varstvu zaupam. °es pa ni ravno poceni. Zad-nJi znesek, ki sem ga plačala *a oba, je bil okrog 10 tisoč tolarjev.« Tone Kraj- ger: »Zaenkrat sta sinova, stara štiri in dve leti in pol, še v varstvu pri starih starših. Jeseni bomo starejšega vpisali v vrtec v Šenčurju, mlajši pa bo še kako leto pri stari mami. Za ceno se še nisem zanimal, menda pa niso ravno nizke.« Ani Kle-menčič: »Mojega dveletnega sina zaenkrat še varuje tašča, ki v pokoju neznansko uživa pri tem početju. Morda bo šel v vrtec pri petih, letih, dotlej pa nama z možem bolj ustreza individualno varstvo. Veliko sva namreč zdoma, pa nama medtem ni treba skrbeti, kako je z otrokom.« Marta Pan- I gršič: »Za dohodek, ki ga trenutno zaslužim, je oskrbnina v vrtcu že kar draga. Nazadnje me je stala pet tisoč tolarjev, ker še nisem prosila za znižanje. Toda vrtec z vsemi krožki in dejavnostmi otroku res veliko da, tako da sem se lani z veseljem ponovno odločila, da bo Matjaž še eno leto v mali šoli, čeprav je bil jeseni že pogojni obveznik za šolo. Sicer pa smo v vrtcu napravili že pravcato osemletko. Pred sinom je štiri leta hodila v vrtec tudi starejša hčerka.« • D. Z. Žle-bir, foto: G. Šinik DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Razporejanje začasnih presežkov Vprašanje: Zaradi začasnega pomanjkanja dela v podjetju sem prejel odločbo o razporeditvi na nižje delo / nižjim osebnim dohodkom, pri čemer pa je * pravnem pouku pisalo, da pritožba ne /adrži izvršitve sklepa. Ali je vse to sploh zakonito? Odgovor: Eden izmed ukrepov /.i reševanje t.i. začasnih presežkov (prenehanje potreb po delu delavcev za manj kol 6 mesecev) je tudi začasna razporeditev na nižje delovno mesto. C« pustimo ob strani vprašanje načina določanja konkretnih začasno presežnih delavcev (upoštevanje delovne uspešnosti in strokovne izobrazbe, delovne dobe in socialnih razmer) je treba v zvezi s takšnim načinom reševanja obravnave problematike opozorili zlasti na naslednje: 1. Iz razloga začasnega prenehanja polreb po delu je mogoče delavca razporediti le na delovno mesto, ki navzdol ne odstopa več kot za eno stopnjo strokovne izobrazbe. Glede na zakonsko dikcijo je odločilna stopnja strokovne izobrazbe, ki je predpisana za delo na delov nem mestu in ne dejanska strokovna izobrazba delavca. 2. Če se delavec razporedi v drugo organizacijo ali k delodajalcu, je treba po našem mnenju tudi v tem primeru razporeditve predhodno skleniti poseben sporazum organov upravljanja obeh organizacij oz. delodajalcev, s katerim je treba med drugim uredili tudi vprašanja, kje je delavec v tem času s delovnem razmerju. 3. V zvezi z osebnim dohodkom določa zakon samo varovalko glede višine osebnega dohodka. OD prerazporejenega delavca mora biti namreč najmanj 20 odstorkov višji od nadomestila OD. ki bi ga delavec prejemal za čas čakanja na delo. Nesprejemljivo bi seveda bilo. če bi bili določeni enaki OD za delo kot za »nedelo«. 4. Pravni pouk, po katerem pritožba ne zadrži izvršitve odločbe je lahko sporen. Zakon med taksativno naštetimi tovrstnimi primeri res navaja tudi »začasno razporeditev na drugo delovno mesto, če gre za nujne primere«. Ali je pri vas dejansko šlo za takšen nujen primer, pa je vprašanje. Do pomanjkanja dela lahko res pride nenadoma in nepredvideno, vendar pa temu običajno ni tako. Če je začasno prenehanje potreb po delu mogoče predvideti vnaprej, je takojšnja izvršljivost odločb, izdanih delavcem v tej zvezi, neutemeljena. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Srečanje upokojencev treh dežel - Zveza upokojencev Koroške prireja v petek in soboto, 26. in 27. junija, prijateljsko srečanje upokojencev teh dežel na območju Alpe - Jadran v Podkloštru. Družabno srečanje ob glasbi in plesu bo pod šotorom za dva tisoč ljudi. Zbor skupin bo od 10. do 11. ure na parkirnem prostoru v Podkloštru, zatem sprehod po okolici, kosilo (plačljivo le v šilingih), ob 13.30 pa program, ki bo trajal vse do 17. ure. Srečanju se bodo pridružili tudi člani Društva upokojencev Kranj in ostalih društev v občini. Odhod v Podklošter bo v petek, 26. junija, ob 7. uri, izpred kina Center. Prijavite pa se lahko v ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Izlet V Logarsko dolino - V četrtek, 18. junija, prireja kranjsko društvo upokojencev izlet v Logarsko dolino. Odpeljali se bodo ob 6. uri izpred kina Center. Vodnika Metka in Jože Šparovec priporočata dobro obutev in planinsko opremo, ker se bodo povzpeli tudi v hribe, in sicer do Matkovega kota, Skalnega ostenja in Mrzle gore in na znameniti Škaf. Diabetiki vabijo v slovensko Primorje - Društvo diabetikov Kranj vabi člane in svojce na izlet v slovensko Primorje. Odpravili se bodo v soboto, 20. junija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Ogledali si bodo Koper, Portorož in Piran, v Izoli pa se bodo ustavili v počitniškem domu upokojencev, kjer bodo kosili in se kopali. Prijave in vplačila sprejema blagajničarka v diabetini ambulanti Zdravstvenega doma Kranj. TURISTIČNO DRUŠTVO PREDDVOR ORGANIZIRA kmečko ohcet v Preddvoru PETEK, 26. JUNIJA 1992 ob 10. uri sprejem parov na Brdu ob 15. uri sprejem parov v gostišču Zaplata v Tupaličah ob 17. uri prikaz fantovščine in dekliščine ob jezeru Črnava ob 19. uri »likof« in družabna prireditev na dvorišču Dvor v Preddvoru (vodi jo Mito Trefalt) SOBOTA, 27. JUNIJA 1992 ob 10. uri poroka v hotelu Hrib v Preddvoru s programom ob 15. uri cerkvena poroka v farni cerkvi ob 17. uri »šranga« in ohcet na dvorišču Dvor Zahvaljujemo se vsem sponzorjem: GORENJSKI GLAS t UNION LJUBLJANA • HOTEL KOKRA BRDO • ŽIVILA • HOTEL BOR GRAD HRIB TER V KRANJU: AGROMEHANIKA, TRGOVINA GRADBENEGA MATERIALA DOM ŽABNICA, GOSTIŠČE ZAPLATA GORENJSKA OBLAČILA, IBI, KOMUNALA, KOKRA MERKUR, MERCATOR MLEKARNA, MERCATOR IZBIRA, MERCATOR KMETIJSTVO, LOVSKA DRUŽINA STORŽIČ, PLA NIKA, PPC GORENJSKI SEJEM, ..... RTC KRVAVEC, SAVA TRIGLAV KONFEKCIJA, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ŽIVILA NAKLO. ŠKOFJA LOKA: ŠEŠIR, KROJ, ODEJA, LTH, JELOVICA ISKRA ŽELEZNIKI, KMEČKI TURIZEM ZAPLOTNIK, RATITO-VEC ŽELEZNIKI, MELODIJA MENGEŠ, TOSAMA DOMŽALE, ALMIRA RADOVLJICA, ETIKETA ŽIRI, MARMOR HOTA-VLJE, TERMOPOL SOVODENJ, ZLIT, BPT, FRUCTAL AJ DOVŠČINA. GORIŠKA BRDA, MERCATOR - POSLOVNA SKUPNOST LJUBLJANA Elektro Gorenjska javno podjetje za distribucijo električne energije objavlja javni razpis za ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM najugodnejšemu ponudniku. Poslovni prostori se nahajajo v pritličju in v kleti poslovno stanovanjske stavbe na Kranjski c. 7, Radovljica in sicer na atraktivni lokaciji platoja avtobusne postaje Radovljica. Neto tlorisna površina pritličja je 181,70 m2, neto tlorisna površina kleti pa 164,90 m2. V pritličju je mogoče urediti tri oz. štiri lokale s pomožnimi prostori v kletni etaži. V kletni etaži je mogoče urediti še dva lokala, od katerih bi bil eden primeren za opravljanje servisne dejavnosti, lokal v zunanji kleti pa bi bilo mogoče urediti kot prodajni prostor. Poslovni prostori se oddajajo za čas 10 let z možnostjo podaljšanja. Interesenti naj v pisnih ponudbah: - opišejo dejavnost, ki jo nameravajo v prostoru opravljati, - podajo predlog preureditev, - navedejo višino mesečne najemnine, ki so jo pripravljeni plačati na m2 v najem vzetega poslovnega prostora, - opredelijo časovno obdobje, za katerega bi bili pripravljeni plačati najemnino vnaprej. Ponudbe za najem poslovnih prostorov bo sprejemala Elektro Gorenjska, p.o. Kranj, Poslovna enota Žirovnica, Moste 2 a, Žirovnica in sicer 15 dni od dneva objave. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom je mogoče dobiti na sedežu Poslovne enote Žirovnica v Mostah 2 a, tel. št.: 801-215 int. 36. Na Poslovni enoti v Žirovnici si je mogoče ogledati tudi Idejni projekt za preureditev KN Radovljica. Interesenti imajo možnost ogleda poslovnih prostorov in sicer v petek, 19. junija 1992, ob 10. uri. O izboru najugodnejših ponudnikov bodo vsi sodelujoči obveščeni v 15 dneh po zaključku javnega razpisa. GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA, p.o. KRANJ, Oldhamska c. 4. objavlja prosti delovni mesti za 1. KV GASILCA, 1 delavec 2. GASILSKEGA TEHNIKA, 2 delavca Pogoji za zasedbo: pod 1. - IV. stopnja izobrazbe, 2 leti prakse, pod 2. - V. stopnja izobrazbe, 2 leti prakse. Prednost imajo kandidati mlajši od 25 let s stalnim bivališčem v.Kranju ali bližnji okolici. Delo je izmensko. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov: Gasilsko reševalna služba Kranj, Oldhamska c. 4, Kranj, sprejemamo 8 dni po objavi. PLANIKA KRANJ, Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. razpisuje 30 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ za 2-letno šolanje na STOGŠ Kranj za poklic šivalec zg. delov obutve. Kandidatke naj pošljejo vloge do 30. 6. 1992 oz. naj jih osebno prinesejo v kadrovski oddelek. Vloga naj bo izpolnjena na obrazcu SPN - 1. 6 0 Z D N 0 GOSPODARSTVO K R A N J n. sol. o. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE SEKTORJA ZA UREJANJE GOZDOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka šola gozdarske smeri - 5 let delovnih izkušenj Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Staneta Žagajja 27, v roku 15 dni po objavi. SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ, ZUPANČIČEVA 22 razpisuje vpis v program TRGOVEC ZA POKLIC PRODAJALEC - izobraževanje ob delu. Pogoji za vpis so: - končana osnovna šola - starost nad 18 let Kandidati morajo oddati prijavo (obr. 1,20), rojstni list in spričevalo o končani osnovni šoli v tajništvu šole, najkasneje do 30. 6. 1992. Turistično društvo Preddvor razpisuje najem stojnic na prireditvi »KMEČKA OHCET V PREDDVORU« Vsi zainteresirani naj pismeno vlogo pošljejona naslov: Turistično društvo Preddvor, Preddvor 4a, 64205 Preddvor 4= TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED L|ubl|.n.k< 4 Razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA trgovskega podjetja ČIP Bled Pogoji: 1. visokošolska izobrazba ali 2. srednješolska izobrazba 3. obvladanje dela z ljudmi, znanje komuniciranja s poslovnimi sodelavci, poznavanje predvsem splošnih trendov v trgovini 4. znanje vodenja komercialnega dela trgovskega podjetja ČIP Bled Prošnje pošljite v 14 dneh po objavi na naslov ČIP Bled, Ljubljanska c. 4, 64260 Bled. SVET CENTRA ZA SOCIALNO DELO KRANJ na podlagi 22. in 26. člena statutarnega sklepa Centra za socialno delo Kranj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO Za direktorja Centra je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - ima visokošolsko izobrazbo socialne, sociološke, psiholog ške, pedagoške ali pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo navedene smeri in pet let delovnih izkušenj na področju socialnega dela. - ima strokovni izpit - je državljan Republike Slovenije - ima organizacijske in vodstvene sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Razpisni komisiji Sveta Centra za socialno delo Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj, z oznako »za razpis«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. vabi k sodelovanju delavke za dela in naloge »šivanje zg. delov obutve« Poskusno delo je 30 dni in bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Zaželena je 2-letna strokovna izobrazba na STOGŠ Kranj. Kandidatke naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku. TO KOS Tržič p.o. Organizira v svoji tovarniški prodajalni na Deteljici pri Tržiču PRODAJNO AKCIJO S popustom od OD 8. - 20. 6.1992 15-50% in ugodnimi plačilnimi pogoji boste lahko kupili razno poljedelsko orodje in vrtno ročno orodje iz proizvodnje TOKOSA ter njegovih tujih partnerjev. Posebni popust namenja T0K0S svo|im kupcem tudi za razne rezilne dele za kmetijsko mehanizacijo. IZKORISTITE POSEBNO PRILOŽNOST: T0K0S DETELJICA PRI TRŽIČU, 8. 6. - 20. 6. 1992 TOVARNIŠKE CENE IN DODATNI POPUSTI! kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice tel.: 064/81-952 Prodajalna OPREMA Mengeš tel.: 061/737-006 AKCIJSKA PRODAJA V JUNIJU električna kosilnica \I z nitko SAMO 6.440,- SU/ GOTOVINSKI POPUST RADIATORJI AKLIMAT MALI GOSPODINJSKI APARATI Gorenje- KERAMIČNE PLOŠČICE Pozor! Na vse blago (razen enega artikla) ob nakupu z gotovino nad 6.000,- SLT -10 % POPUSTA! NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Spremenjen program Vile Bistrica ! KULTURNE PRIREDITVE OSTANEJO, TODA... Tržič - Tržičani se že nekaj časa srečujejo s prostorskim problemom za organiziranje kulturnih prireditev. Čedalje večjega števila kvalitetnih izvajalcev (domačih in gostov) ne spremlja ustrezna »infrastruktura«. Ob dotrajani kinodvorani, polovico leta neuporabnem tržiškem paviljonu, ob pretesni tržiški knjižnici in ob za večje prireditve neustreznih prostorih osnovnih šol, ni prostora, kamor bi povabili zlasti kvalitetnejše izvajalce. Možnosti pa so se pokazale Za kulturne prireditve v Vili Bi-Strica, katere upravljanje je Pjed dvema letoma prevzela troška občina. In dejansko je Vi-'a Bistrica postala eno od °srednjih prizorišč kulturnih PHreditev. Gre za izredno lep 0rjjekt, postavljen v naravno °kolje, nekoliko odmaknjen od Centra Tržiča. Sezidala ga je leto _ 1939 družina Gassner, po v°jni je bil nacionaliziran, last-p>ki so se preselili v Francijo, jn ker menda ni dedičev, bo Vito verjetno ostala v tržiški lasti, preteklo jesen je Skupščina ob-*'ne Tržič razpisala ponudbo Za najem Vile Bistrica, med prijavljenimi kandidati se je ob-^'nskirn poslancem zdel naju-streznejši Marko Bedina. Zlasti Zato, ker je njegov koncept Predvideval organizacijo prire-"'tev (seminarjev in kulturnih Prireditev) na visoki ravni ob le sPremljajoči gostinski dejavno-Osnovna želja skupščine je b'la ohraniti reprezentančni značaj Vile Bistrica in je ne sPremeniti v zgolj ali pretežno gostinski objekt. Nudila je zahtevnejše oblike seminarjev z ^pžnostjo prenočevanj. Pripra-vUenih je bilo tudi nekaj uspešen in kvalitetnih kulturnih pri-j"editev (literarni večer s pesnikom Lukom Paljetkom, koncert Harfa-flavta). Z Markom Bedino smo bili dogovorjeni za podrobnejšo Predstavitev koncepta kulturah prireditev v Vili Bistrica, Pnslo pa je do menjave najem-n,ka in tako smo za pogovor (ob obljubi podrobnejše predstavitve kulturne dejavnosti Vile Bistrica) zaprosili Darka Mežka, direktorja založbe Slovenska knjiga, ki je zdaj prevzela objekt v upravljanje. Pri pogovoru je sodeloval tudi Dušan Podrekar, ki naj bi prevzel ravno organizacijo kulturnih prireditev. Zakaj tako nenadna menjava najemnika Vile Bistrica? D. Meiek: Finančne težave z upravljanjem Vile Bistrica so pripeljale Marka Bedino do tega, da nam je predlagal finančno sodelovanje. Slovenska knjiga je na to pristala s pogojem, da ima v Vili večinski delež, ker gre za različne pristope k upravljanju objekta, smo spoznali, da je bolje, če objekt upravlja le en najemnik in smo pač Marku Bedini ponudili odpravnino. Seveda pa nameravamo z njim še sodelovati, prav na področju kulture. V čem so bistvene razlike med vašim in med konceptom prejšnjega najemnika? D. Metek: Gre za majhne razlike. Koncept Marka Bedine je dober, vendar je potrebna močna dodatna dejavnost, ki finančno omogoča kulturo. Tu< mislim zlasti gostinsko - turistični del. Kulturne prireditve so v Vili Bistrica že zaživele, bile so na visoki kakovostni ravni in bile so dobro obiskane. Kaj boste spremenili? D. Mežek: Prva naša naloga je usposobiti (predvsem s prenovo kuhinje in toaletnih pro- SVINČENI VOJAK Lutkovna igra po Andersenu Svinčeni vojak na XXII. srečanju slovenskih lutkarjev v Rušah. Eno izmed lutkarskih voditeljskih načel Vladimirja Roos-Sa je tista oblika mentorstva, ki že meji na samozanikovanje svoje voditeljske vloge, spodbujajoč lutkarske sodelavce k njihovi lastni kreativnosti pri oblikovanju lutkovne predstave. Predstava postane svojevrstno skupinsko delo tudi pri režiji in •ternara celo pri fabuliranju, saj namesto Andersenovega Sta-r,oyitnega kositrnega vojaka dobimo povsem nov naslov pravice, kar ni nujno ravno mentorjev delež. To si lahko razložijo tako, daje osnovno sporočilo pravljice doživeto in podano PftČ v tem času, z oblikovanjem vlog in pomenov prav danes, *° mnoga surova dejanja preglasijo in zatemnijo svoje vzroke 'n tudi posledice, da jih največkrat komaj slutimo in si jih tež-*° predstavljamo. ji. Te slutnje so včasih povsem negotove in težko izrazljive. j\i»hovo izrekanje in socializiranje je zahtevnejše opravilo, kot bl bilo naštevanje zgolj golih desjtev, s katerimi je naša zavest Zasuta iz množičnih občil. V tem zna biti vloga umetnosti, tudi 1'edališke, tudi lutkarske, da izoblikuje jasnejše predstave na-|wslutenj, sanj, domišljije, ki jih Čas sicer preganja, uničuje, .a je človek brez njih oslepel, posurovel, pohabljen, brezdušen ln S tem tudi nesvoboden, ne odloča o sebi, o svoji usodi in ^vojem svetu. Za takšna izrekanja bi izvedbeno gotovo zadošča neka individualna in avtoritarna režiserjeva odločitev. A Pfj tem bi bili sodelavci le izvajalci ene same volje,ki ne bi bila Njihova skupinska volja, pač pa kolektivistična, ne njihova r°dna ampak orodna. . Odločitev ene same volje je lahko nesporna, vsaj za ožje plovno okolje, ali tudi širše, za neko festivalsko ali strokovno Presojevalsko okolje. Vendar je res tudi to, kot je primer voja-*0v, ko smo že ravno pri Svinčenem vojaku kranjskih Lutk čez ,esto, da vojna ni samo vojna generalov, ali samo vojna voja-0v, kot neke zmanipulirane mase ljudi. Lahko bi govorili ne arno o individualnem doživljanju vojne, pač pa o pravi(h) in-'vidualni(h) vojni (vojnah). Moja vojna, moje razmerje do °jne tako skozi kreativno izrekanje prehaja iz svoje potisnje-j °sti v zgolj intimo in zasebnost v oblikovanje javne zavesti in av°ega produktivnega razmerja do vojne, ob prepuščenosti .as'lju, strahu pred njim, vse tja do razlike med podrejanjem ,er zaukazanostjo obnašanja ljudi in njihovo samoodločitvijo 01 samorealizacijo njihove proste volje. V tej zvezi lahko razumemo odmaknjeni položaj mentorja ovne skupine. Lahko domnevamo njegovo namerno vzpo-avljeni enakopravni položaj znotraj vseh nastalih položajev Pr' Predstavi. Tako nujno pridemo tudi do drugačne igre od ti-e> ki bi jo sami pričakovali, in s tem do razumljive drugačno- sti ^ na različnih ravneh njenega nastajanja. To spet ne pomeni, U 2vesto kopiranje literarne predloge ne bi omogočilo dobre estave. Vendar drugačnosti ne narekujejo samo določene ■j 'etske zahteve. Sooblikuje jih tudi čas, v katerem te razlike Rajajo. To pomeni, da so temu času nemara tudi potrebne, v °^8oče pri razreševanju njegovih dilem, in da na ta način sot- storov) gostinski del dejavnosti, nakar sledi natančen plan dejavnosti kulturnih prireditev. Seveda se bodo vseskozi odvijale poroke, tu nameravamo obogatiti sam poročni obred, več pozornosti bomo namenili modnim revijam, seveda vse v povezavi z gostinskim delom ponudbe. Ker še ni znan lastnik, so vse velike investicije problematične in bodo stvari zato tekle postopoma. Čemu boste namenili največ pozornosti? D. Podrekar: Del kulturne dejavnosti bo potekal v podporo založbi Slovenska knjiga, tu mislim zlasti na predstavitve novih knjig, predstavitve pa bomo ponudili tudi drugim založnikom. Vila Bistrica ambientalno ne ustreza prireditvam množičnega tipa - kako boste ustvarjali, pogojno rečeno, elitizem, s t.i. visoko umetnostjo, ali boste morda prireditve zapirali za ozek krog povabljenih ali morda s ceno vstopnic? D. Mežek: Različno. Na vsak način bomo ohranjali ponudbo visokega ranga, vabili bomo izvajalce na zahtevni ravni in temu primerno bomo zahtevali ustrezen odnos samih obiskovalcev - da se ne pojavijo npr. v kavbojkah ali celo v trenirki. Kulturne prireditve bodo kombinirane z gostinskimi storitvami, se pravi, da bo v ceno večerje vključena vstopnina za kulturno prireditev. Če bo kulturna prireditev organizirana brez gostinske pobnud-oe, bo ustrezno visoka cena vstopnic. Predvidevate morda tudi prireditve na prostem - v izredno lepem preddverju ali na vrtu Vile Bistrica? D. Mežek: Naša prva akcija je organiziranje visoke šole kuhanja, seveda bomo ob primernem vremenu ponudili tu pripravljeno hrano obiskovalcem in vmes bomo organizirali kulturne prireditve. D. Podrekar: Na vsak način bomo pri organizaciji kulturnih prireditev sodelovali tudi s tržiškim muzejem in drugimi kulturnimi ustanovami in organizacijami. Katera bo prva kulturna prireditev pod vašim vodstvom? D. Mežek: Na to vprašanje bi težko odgovoril, ker je prej potrebno urediti najnujnejšo infrastrukturo. Pred jesenjo se tu kulturne prireditve verjetno ne bodo odvijale. Smiljana Knez r'Jo ta čas Franci Zagoričnik GROBELJSKO GLASBENO POLETJE Groblje - Prihodnji teden 16. junija bo v izjemni Grobeljski cerkvici pri Domžalah, znani po Jelovškovih freskah, prvi iz letošnjega programa koncertov Mednarodnega festivala komorne glasbe. Osem koncertov, kolikor jih je predvidenih v letošnjem programu prireditve, ki jo organizira Gallus Carniolus d.o.o. iz Lukovice, se bo zvrstilo vsakih štirinajst dni tja do konca septembra. V dvaindvajsetih letih obstoja si je ta poletna glasbena prireditev pridobila ne samo zvesto občinstvo, pač pa tudi sloves viso-kokvalitetnega glasbenega dogajanja. Zato je vsakič v programu tudi nekaj izjemnih glasbenih nastopov. Prvi koncert nove grobeljske sezone bo uvedel Komorni orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta in s solistoma Tomažem Lorenzom in Volodjo Balžalorskim. Prvi tuji gost se bo predstavil 30. junija in sicer 25-članski zbor The Phi-lippines Madrigal Singers z duhovnimi pesmimi, madrigali, mednarodnimi in filipinskimi ljudskimi pesmimi. Eden največjih vio-lončelistov Heinrich Schiff se bo ob spremljavi pianista Acija Bertonclja predstavil 4. julija. Ansambel Trubae Revalienses iz Estonije bo nastopil 21. julija. Iz Prage prihaja gostovat Panocha kvartet in sicer 4. avgusta. Koncert Komornega orkestra Sloveni-cum s solistom violinistom Primožem Novšakom (Vivaldi: Štirje letni časi) bo na sporedu 8. septembra, 15. septembra pa bo nastopil Komorni orkester Tartini pod vodstvom Stojana Kureta in s solistom Stankom Arnoldom, trobenta. Grobeljski koncerti se bodo zaključili 22. septembra s koncertom Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. • L. M. JUBILEJ ZBOROVSKE PESMI Kranj - V soboto, 6. junija, je Mešani pevski zbor SVOBODA praznoval visoko obletnico organiziranega zborovskega petja v Stražišču. Temelje je postavil z moškim zborom leta 1952 znani in takratni glasbeni pedagog v Stražišču - Edo Ošabnik, ki so se mu ob tej priložnosti, ob njegovi 80-letnici, pevci tudi primerno zahvalili. V tej sestavi je zbor pel skoraj 31 let, od jeseni 1983 pa so uspešno rešili kadrovske probleme s preimenovanjem v mešani zbor. Kulturno poslanstvo zbora je kmalu preraslo domače okvire, saj je zbor navezoval stike tudi navzven in se danes ponaša z mednarodno priznano akcijo sprejeto v program ALPE JADRAN, to je sodelovanje 4 pevskih zborov: iz Brežic, Prošeka, Železne Kaple in Stražišča, ki bo jeseni že jubilejno, dvajseto na Koroškem. Program jubilejnega koncerta je bil izbran premišljeno, s pravo oceno zmogljivosti pevcev in sestavljen tudi iz preizkušenih vsebin preteklih sezon. Zato so bile vse pesmi interpretirane vseskozi intonančno čisto, z dobrim okusom za pevsko frazo in interpretacijo vsebine. Z vidika programske pestrosti, pa je še posebej pohvalen nastop zbora v kar treh formacijah: kot mešani, moški in ženki, kar si lahko privošči le malokateri mešani zbor; ter sodelovanje dveh plesnih parov iz ljubljanske plesne šole Urška. Tako pestro zastavljenih in dobro izvedenih zborovskih programov si lahko samo želimo tudi sicer, ne samo ob jubilejih. Priznanje gre torej zborovodkinji Bredi Prašnikar, ki zbor vodi že štiri leta, kot tudi prizadevnim pevcem, organizatorjem in sponzorjem. Pevsko vztrajnost smo nagradili tudi s podelitvijo Gallusovih značk in v imenu ZKO Kranj, zboru iskreno čestita-mo tudi s tega mesta. Mihae, ptojbes KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Otrok in in ekologija. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo plastik in slik Marjana Zidane-ka. Ob otvoritvi bosta s krajšim koncertom nastopila mezzoso-pranistka Melita Jelen in pianist Primož Kerštajn. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta do 20. junija vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto od 9. do 13. ure, v nedeljo od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši so na ogled orig. ilustracije akad. slikarja Miroslava Šupute. V avli skupščine občine Radovljica razstavlja Anton Plemelj slike na temo Osamosvajanje, vojna in demokracija v Sloveniji. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava akad. slikarja Jurija Kalana. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke. V galeriji Fara razstavlja fotografije Petra Petač. V Mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja Iztok Kavčič iz Žirov. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega muzeja je do konca junija na ogled razstava panjskih končnic (razen ob ponedeljkih). Ob razstavi vrtijo tudi video kaseto o slovenskih panjskih končnicah. V galeriji ZKO -knjižnia Ivana Tavčarja bo v torek, 16. junija, ob 19. uri otvoritev razstave rezbarskih in vžiganih lesenih izdelkov Jožice in Jožeta Zepiča. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavljata slikar Vinko Hlebš in fotograf Sandi Cufar. Zbirke muzeja so odprte vsak dan od 8. do 15. ure. KAMNIK - V arboretumu Volčji potok je na ogled stalna zbirka skulptur Janeza Boljke. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠKI TEDEN - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 20. uri v okviru Malega gledališkega festivala ob zaključku sezone ponovili Fevdeaujevo komedijo DO-RE-MI-FEY-DEAU. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bodo petdesetič zaigrali E. Albeeja KDO SE BOJI VIRGINIJE NVOOLF. Vse za izven. KRANJ: PROMENADNI KONCERT - Pihalni orkester občine Kranj pod vodstvom Branka Markiča bo imel danes, v petek, ob 17. uri promenadni koncert na Maistrovem trgu. KRANJ: ISKRAŠT POJEJO - Mešani pevski zbor Iskra bo danes, v petek, ob 20. uri nastopil v dvorani kranjske Gimnazije z letnim koncertom slovenske ljudske in umetne pesmi. PODNART: KONCERT - Moški pevski zbor Podnart prireja jutri, v soboto, ob 20.30 uri svoj 27. letni koncert v Domu Kulture v Podnartu. Sodeluje tudi Glasbena šola iz Radovljice in Otroški pevski zbor podružnične šole iz Ovsiš. Podnartovški zbor pod vodstvom Egija Gašperšiča bo imel koncert tudi danes, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu na Boh. Beli. PODBREZJE: PREDAVANJE - Predavanje o zgodovini Tabora od turških časov do danes z diapozitivi in drugimi prikazi bo jutri, v soboto, ob 20. uri v Kulturnem domu Podbrezje. ŠKOFJA LOKA: GROHARJEVA ŠTIPENDIJA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 20. uri podelili Groharjevo štipendijo in odprli likovno razstavo akad. slikarja Jurija Kalana iz Železnikov. V otvoritvenem programu sodelujeta sopranistka Vera Mlejnikova in kitarist Uroš Lovšin. ŠKOFJA LOKA: ORGELSKI KONCERT - V župnijski cerkvi sv. Jurija bo jutri, v soboto, ob 19.30 orgelski koncert, na katerem se bo predstavilo deset slušateljev Orglarskega tečaja pri teološki fakulteti v Ljubljani. Na programu so dela Francka, Mozarta, Bacha in drugih. SORICA: GROHARJEV TEDEN - Z otvoritvijo slikarske razstave Milojke Bozovičar se jutri, v soboto, v Sorici začenja 5. Groharjev teden. V nedeljo, ob 10.30 bo nastopil Mešani pevski zbor Lubnik, ob 16. uri pa Škofjeloški oktet z gosti. KAMNIK: KONCERT - Na renesančnem dvorišču gradu Za-price bo danes, v petek, ob 20.30 koncert Mešanega pevskega zbora Titan Kamnik in Tunjiškega okteta. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v Frančiškanski cerkvi v Kamniku koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. Solista bosta Tomaž Lorenz, violina in Volodja Balža-lorskv, violina. LJUBLJANA: KONCERT ZA BEGUNCE V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo jutri, v soboto, ob 22. uri solidarnostni koncert za begunce. Nastopajo Rade Šerbedžija, Ratko Polič, Vlado Kreslin, Zoran Predin in Jani Kovačič. Izkupiček koncerta se namenja Rdečemu križu Slovenije. .VRI PftRAOOVEKA! ^ Ca*atjmdom Ijtojonasobota. 13 M*>B9?.ob 22uh HUMANITARNI KONCERT ZA BOSNO IN HERCEGOVINO GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Kdo pije, kdo plača Včasih o financah kaj dosti nismo govorili, kar je razumljivo, saj jih plansko gospodarstvo pravzaprav ne pozna. V tržnem gospodarstvu so srce vsakega podjetja, kar mnogi naši podjetniki že dobro vedo, bolje rečeno občutijo vsak dan. Toda ne le v podjetjih, jinance so srce države, ki želi imeti trdno valuto, ki želi svojo veljavo v svetu graditi na gospodarski moči. Sedanja finančna vročica mlade slovenske države, ki gradi tržno gospodarstvo, je zato razumljiva. Pričakovali smo lahko, da bo ob zamenjavi vlade prišlo marsikaj na dan, saj je bistvo večstrankarskega sistema v tem, da drug drugemu gledajo pod prste. Toliko bolj, ker stvarno ni bilo moč pričakovati, da bi Peterletova vlada v dveh letih razrešila vse probleme in ker je bilo v času osamosvajanja marsikaj dovoljeno. Tako velikih problemov in takšnega nereda nismo pričakovali, že javno govorijo nekateri ministri, ministrski predsednik Drnovšek pa je naravnost dejal, da so državne jinance katastrofalne, da vlada nered, da ni pregleda po posameznih ministrstvih, v proračunu pa so luknje, ki jih je Peterletova vlada krpala z najemanjem tujih posojil. Napovedal je revizijo celotnega proračuna, saj morajo dobro vedeti, kakšne so razmere, da bi lahko vlekli ukrepe ekonomske politike. V kratkem torej lahko pričakujemo popravke proračuna, saj denimo vanj ni bilo vključeno odplačevanje starih posojil, ker bojda ministrstva teh podatkov niso dostavila, ko so krojili letošnji proračun. Samo ugibamo torej lahko, ali so to napravili zaradi nevednosti ali namenoma, računajoč, da jo bodo že kako zvozili, saj verjetno niso računali, da bodo morali tako hitro zapustiti ministrske stolčke. Vse skupaj je še najbolj podobno sprenevedanju, kajti le kdo verjame, da nihče ni vedel za najemanje tujih posojil, žalostno je, da je javno to prvi povedal novi finančni minister Gaspari, ko so ga še pred izvolitvijo prvič povabili pred televizijske kamere. Sprenevedava je tudi izkoriščanje zamenjave vlade, ki se je izcimilo v povišanju plač v negospodarstvu (tudi poslancem) in v zapletu pri izplačilu pokojnin, ki je dobil oznako vdora v monetarni sistem. Težko je namreč verjeti, da so bile doslej vse finančne transakcije v kvadratu SDK-SPIZ-banke-proračun takšne, kot bi morale biti. Dovolj zgorna je navsezadnje tudi Kopačeva neizvolitev, saj je težko verjeti, da gre zgolj za nagajanje. Nemara pa se ga tudi mnogi poslanci bojijo, ker je priznan strokovnjak za davčni sistem ? Mar ne bi bilo prav, da bi javnost pred televizijskimi kamerami napela oči, ko bodo v parlamentu sprejemali zakon o privatizaciji, mar ne bi bilo prav, da bi jasno povedali, kdo je proti in komu potemtakem ustreza privatizacijski nered? Nekje je pač treba začeti z odgovorom na vprašanje, kdo pije in kdo plača in prav bi bilo, da bi začeli v državnih financah, da bi se tudi v parlamentu začeli preštevati v smislu, kdo deluje v smeri blagostanja slovenskega naroda in kdo ne. IZ GOSPODARSKEGA SVETA | Delavci niso krivi za redukcije (STA) Delavski svet Elektra Slovenije je v torek, 9. junija, sklenil, da ni razlogov za uvedbo disciplinskih ukrepov proti delavcem zaradi redukcij 5. in 6. februarja letos. Skupina petih, neodvisnih strokovnjakov bo pomagala pri izdelavi pravil za ravnanje v podobnih energetskih razmerah. Najboljša slovenska vina na Dunaju Slovenski vinogradniki in vinarji se prvič predstavljajo na dunajskem sejmu Vinova, ki poteka od 11. do 15. junija, sodeluje 16 slovenskih pridelovalcev vina s skupno 64 vzorci. Predstavitev so pripravili s sodelovanjem Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo ter z Ljubljanskim sejmom. Slovenska vina v tujino slabo poznajo, promocija pa je toliko bolj pomembna, ker doma vse težje gredo v denar dobra in s tem draga vina, zato naj bi jih vsaj približno četrtino izvozili. Prav v Avstriji, kjer je letna poraba vin na prebivalca narasla na 29 litrov, narašča povpraševanje po suhih vinih, čedalje bolj iskana pa so rdeča vina, prav takšna pa pridelujejo pri nas. Dober položaj makedonske elektronske industrije (STA) V Makedoniji izdelujejo sami že večino delov za distributivne sisteme v elektrogospodarstvu in PTT mreži, izdelujejo pa jih tudi za izvoz. Nizozemski družbi Philips izvaža elektronske dele, izvoz je dosegel 46 milijonov dolarjev, sodelovanje pa nameravajo še poglobiti. Med makedonskimi tovarnami, ki delajo s pomočjo tujih vlaganj, sta tudi tovarni Euro-profili iz Prilepa in Video inženiring z Ohrida, ki več kot 70 odstotkov izdelkov prodata na nemški trg in na druga zahodnoevropska tržišča. V tovarni Rade Končar v Skopju že imajo najsodobnejšo tehnologijo za proizvodnjo aparatov za varjenje in avtomatizacijo, večji del proizvodnje je namenjen izvozu, saj si tako zagotovo deviz za uvoz materiala. Rudniki in Železarna Skopje pa so začeli s proizvodnjo vodnih in elektronskih tehtnic s širokimi možnostmi uporabe. Za proizvodne programe s področja elektronike in avtomatik se že zanimajo poslovni partnerji iz Južne Koreje. Maja porabili 9 odstotkov elektrike manj V Sloveniji smo maja porabili 671 milijonov kilovatnih ur elektrike, kar je 9 odstotkov manj kot maja lani: veliki porabniki (tri slovenske železarne, tovarna aluminija Kidričevo, tovarna dušika Ruše) so porabili 146 milijonov kilovatnih ur oziroma 3,2 odstotka elektrike manj, v kar pa ni vštetih 30 milijonov kilovatnih ur elektrike iz Srbije za Kidričevo. Še bolj se je zmanjšala poraba elektrike pri distribucijskih porabnikih, saj so iz prenosnega omrežja prevzeli 525 milijonov kilovatnih ur OZiroma 10 odstotkov elektrike manj kot maja lani. Slovenske elektrarne so proizvedle 729 milijonov kilovatnih ur oziroma 6,S odstotka elektrike manj kot maja lani, vodne elektrarne za 12.7 odstotka več, saj je jedrska elektrarna zaradi remonta stala. Banki SKB sanacija ne bo potrebna, saj svoje probleme lahko razreši sama Do triinpolkrat višje anuitete stanovanjskih posojil SKB bo ponudila podjetjem za 25 milijonov mark deviznih posojil, izdati pa namerava tudi blagajniške zapise v markah. Ljubljana, 9. junija - Na novinarski konferenci je vodstvo banke SKB predstavilo rezultate in poslovne novosti, nedvomno pa bodo v prihodnjih dneh največ razburjenja povzročile revalorizirane anuitete stanovanjskih posojil, ki bodo dvainpolkrat do triinpolkrat višje kot dosedanje. Zamrznjene so bile od avgusta lani, v banki pa pravijo, da so preračunani v marke zneski približno enaki kot tedaj. Seveda so medtem plače realno krepko padle, zato so v banki pripravili posebno ponudbo, ki naj bi ljudem pomagala odplačati stanovanjska posojila. Posojilojemalci bo pisma s pojasnilom, kako so jih izračunali nove anuitete stanovanjskih posojil prejeli po 15. junija, vsebovalo bo tudi podrobna pojasnilo, kako jim banka lahko pomaga pri odplačilu stanovanjskega posojila. Anuitete so določili na podlagi stanja glavnice z 31. maja letos, za prevrednotenje so uporabili mesečne stopnje rasti cen v Sloveniji- Popust naj dobijo posojilojemalci, ne sklad Anuitete stanovanjskih posojil od lanskega avgusta niso povečevali, ker so bile plače zamrznjene in so se realno zmanjšale, je dejal direktor banke Ivan Nerad. Njihova stanovanjska posojila so ugodnejša kot v drugih bankah in približno polovico cenejša, kot so posojila za podjetja, vendar pa stroške kapitala lahko pokrije le 12,5-odstotna obrestna mera, zato posojila ne morejo biti ce- nejša. Posegla bi lahko država, s stanovanjskim skladom se sicer še niso dogovorili, predlagajo pa 25-odstotni popust za posojilojemalce, ki bi posojilo poplačali z gotovino ali z vrednostnimi papirji. Sodijo, da bi morali biti tega deležni posojilojemalci in ne sklad, kjer kot vse kaže, mislijo drugače. Tudi Ljubljanska banka jim še ni odgovorila, če je svojim varčevalcem pripravljena omogočiti, da z zamrznjenimi devizami poplačajo stanovanjsko posojilo v SKB. Možnosti za tiste, ki ne bodo uspeli pri skladu Banka ponuja več možnosti za lažje odplačevanje stanovanjskega posojila tistim, ki ne bodo uspeli na razpisu stanovanjskega sklada, kjer se jih je prijavilo približno 5 tisoč, je povedal namestnik direktorja Franjo Bizjak. Mesečne anuitete bodo lahko znižali s pomočjo vezanih sredstev, s katerimi bodo lahko tudi odplačali del dolga ali pa pripisali neplačane obresti glavnici in s tem podaljšali dobo odplačevanja. Nove pogodbe oziroma dodatke k njim bodo lahko sklenili posojilojemalci, ki se bodo odločili za nespremenljive, 9-odstotne obresti, ki se bodo odločili za devizno klavzulo, ki bodo z vezanimi sredstvi ob najemu poplačali del posojila ali ki bodo z gotovino ali vrednostnimi papirji poplačali del posojila. Kakšen je odgovor Zveze potrošnikov, na torkovi tiskovni konferenci še niso vedeli. Pri vrhu po uspešnosti SKB je imela v letošnjih prvih treh mesecih 183 milijonov tolarjev dobička, obseg poslovanja je povečala za 5 odstotkov. Vrednost njihove delnice, ki kotira na borzi, je porasla za 30 odstotkov. Devizna pozicija banke znaša 130 milijonov mark. Bilanco za lansko leto je pregledala revizijska hiša Co-opers & Lvbrand Deloitte iz Londona in ugotovila zelo majhna, predvsem metodološka odstopanja. Direktor Nerad je dejal, da je tuja revizija potrdila, da je SKB po uspešnosti pri vrhu med starimi bankami, da rezerve in kapital zadoščajo za pokritje vseh tveganj, da lahko banka sama ra- V SKB so pripravljeni pod določenimi pogoji obnoviti jamstvo za obveznice Mebla. Direktor Nerad je dejal, da bi morala nova Meblova podjetja (po reoganizaciji) solidarno jamčiti za obveznosti in podjetij, skleniti po bi morali novo pogodbo med novogoriško banko in Me-blom o odkupu obveznic. V tem primeru se bodo obveznice Mebla ponovno pojavile na dražbah Ljubljanske borze. zreši probleme tako s podjetji kot z občani in tako ne bo potrebna sanacija. Devizna posojila Novost banke SKB so devizna posojila za uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in blaga za široko potrošnjo v višini 25 milijonov mark, po evropski tržni obrestni meri, za dobo enega leta. V markah bo tudi nova emisija blagajniških zapisov, za dobo enega meseca v nominalni vrednosti 15 milijonov mark, najmanjši apoent bo znašal 5.000 mark. Kupila jih bodo lahko podjetja in občani, prav bodo prišli obrtnikom, ki potrebujejo marke. SKB že nekaj časa ponuja potovalne čeke v hrvaških dinarjih, prek hrvaške Trgovačke banke, kar je po oceni vodstva banke zanesljivejša pot kot lastni čeki. • M. Volčjak Ukrepi OZN proti Srbiji in Črni gori odsevajo v gospodarstvu Najbolj prizadeti v Jelovici Škofja Loka, 11. junija - Ko je Varnostni svet OZN sprejel ukrepe proti Srbiji in Črni gori, je tudi Slovenija kot članica OZN prevzela vse obveznosti po določbah o prepovedi gospodarskih in drugih odnosov s t.i. Združeno Jugoslavijo. Škofjeloški izvršni svet je v torek skušal oceniti, kaj pomeni prenehanje uvoza blaga iz Srbije in Črne gore ter izvoza na ta dva trga za domače gospodarstvo. Po podatkih SDK je lani Tucjj v Njku jih zaradi ukrepov škofjeloško gospodarstvo pro- 0ZN ne bo bolela glava. Janu- imajo nezapadlih terjatev do srbskih kupcev za skoraj 1,2 milijona mark. Škofjeloški izvršni svet je na republiško vlado naslovil pred- log, naj bi za podjetja z več kot desetino prodaje na trgih Srbije in Črne gore uvedla določene kompenzacijske ukrepe, pri' stojna ministrstva pa so seznanili tudi s škodo, ki jo bodo imela podjetja zaradi prepovedi gospodarskih odnosov s Srbijo in Črno goro. • H. Jelov-čan dalo v Srbijo in Črno goro 4,5 odstotka proizvodnje, za katero je iztržilo 598 milijonov tolarjev. Gre za posle osmih podjetij: Terma, LTH - Orodjarne in livarne, Nika, Elektromotorjev, LTH, Jelovice, Gorenjske predilnice in Alpine. Letos je s Srbijo in Črno goro po anketi, ki so jo opravili v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj, trgovalo še sedem podjetij. V Termu so v petih mesecih prodali v Srbijo blizu tri odstotke izdelkov v vrednosti pol milijona mark oziroma 100.000 mark na mesec. Izpada prodaje ne bodo mogli v celoti nadomestiti z drugimi trgi, saj gre za posebne izdelke, ki izvozno niso zanimivi. Prav te dni naj bi iz Črne gore dobili aluminijsko folijo, vredno 600.000 mark, potrebno za dvomesečno proizvodnjo izolacijskih materialov, vendar so se morali nakupu odpovedati. Pravijo, da ne bo težko surovine dobiti drugje. Očitno bo gospodarska blokada huje prizadela LTH-jevo Orodjarno in livarno v Vincar-jih. Podjetje proda v Srbijo povprečno desetino izdelkov, na mesec zanje iztržijo po 100.000 mark. Trenutno je v skladiščih ostalo 40 ton odlitkov, vrednih 15 milijonov tolarjev. Manj težav bodo imeli v ho-taveljskem Marmorju. Tu so zadnji dve leti prodajali v Srbijo povprečno od dva do pet odstotkov proizvodnje, letos so prodajo na ta trg povsem ustavili. Iz Srbije so uvažali le še malenkostne količine surovin. arja in marca so v Srbijo prodali za vsega 309.689 tolarjev izdelkov, aprila in maja tja ne prodajajo več. V Alpetourovem Podjetju za mednarodni in domači transport ocenjujejo, da jim bo zaradi ukrepov OZN izpadlo devet milijonov tolarjev (180.000 mark) bruto prometa oziroma petnajst odstotkov vsega mesečnega prometa. V tej oceni so zajeli tudi promet za Makedonijo. V LTH na Trati so letos na območjih Srbije in Črne gore za hladilno opremo in rezervne dele iztržili približno pet odstotkov celotne vrednosti prodaje, za to pa so kupovali reprodukcijski material. S prekinitvijo kupoprodajnih in finančnih odnosov jim je propadel posel za nakup 20.000 kilogramov bakrenih cevi v vrednosti 11,4 milijona tolarjev ter prodaja 300 zamrzovalnih skrinj in 36 skrinj za sladoled. Ker so cevi pričakovali vsak čas in so bile narejene po naročilu, v LTH pričakujejo zastoje v proizvodnji in zakasnitve pri dobavah hladilne opreme. Pravijo, da bodo druge cevi iz Nemčije uspeli dobiti šele v dveh mese-ctt. Vsekakor pa bodo ukrepi najbolj prizadeli škofjeloško Jelovico. Podjetje je od januarja do aprila letos prodalo v Srbijo za dobrih 3,8 milijona mark izdelkov: januarja za 1,3 milijona, februarja za blizu 1,2, marca za 744.000 in aprila za 550.000 mark. To predstavlja kar 35 odstotkov njihove celotne prodaje. V enakem obdobju Minister za turizem in gostinstvo na Brdu Premalo učinkovito obveščanje Brdo pri Kranju, 9. junija - Na svojem prvem srečanju s predstavni' ki sedme sile je minister za turizem in gostinstvo mag. Janez Sir* spregovoril o nekaterih vidikih razvoja slovenskega turizma, P° lanski katastrofalni sezoni. Po prvih razgovorih, ki jih je novi minister opravil s predstavniki turističnih organizacij, je izrazil določen optimizem, vendar pa je najprej potrebno zagotoviti normalne ekonomske pogO' je poslovanja, skupaj s politiko normalnih obrestnih mer. Turistično gospodarstvo se je znašlo v precepu dezorganizacije med prehodom v tržno ekonomijo. Mnoga turistična podjetja so za lastno financiranje najemala draga posojila, ki pa so v letih, ko Je bila turistična žetev precej manjša, postala pravo breme. Mag. Janez Širše je poudaril, da bi morali v Sloveniji razvijati tudi oblike celoletnega turizma, s čimer bi zapolnili tako imenovano mrtvo sezono med zimskim in poletnim časom. Novinarji so opozorili na problem premalo učinkovitega jn' formiranja in koordinacije med ministrstvom, novinarskimi hišami in drugimi turističnimi subjekti. Informiranje tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini bi moralo biti predvsem hitrejše-Akcija za izdelavo koncepta celovite predstavitve SlovenUe' vključno z znakom, ki ga bo verjetno ponazarjal lipov list (akcij3 z lipovim listom in sloganom Slovenija moja dežela, je po začetnih uspehih zamrla), je že v teku, ministrstvo pa za jesen načrt^' je tudi program usposabljanja različno zahtevnih kadrov za del? v turizmu. Zagotovitev ustreznih kadrov v turističnih organizad' jah, naj bi bila tudi eden od pogojev za pridobivanje novih PoS?h jil, ki jih bo odobrila vlada. Sicer pa naj bi s sanacijo turistični"1 organizacij, ki so se zaradi slabih turističnih sezon znašla v g'0' boki krizi, povečali njihovo ceno, da pri privatizaciji ne bi priš'° do poceni razprodaje. . .h Minister Širše je omenil tudi načrte za odprtje samostojn' turističnih predstavništev Slovenije, predvsem v sosednjih državah, nekaj pa naj bi jih delovalo tudi v okvirih turističnih ag*1* cij. Svoje naj bi k boljši predstavitvi Slovenije in pripravam & turistično sezono prispevalo tudi dosledno spoštovanje delity dela med ministrstvom, zbornico in Turistično zvezo, še zlasti naslednjem letu, ko bomo imeli v Sloveniji leto turizma. Ministrstvo za 'urizem pričakuje, da bo letošnja turističn sezona boljša od lanske katastrofalne, zato bo ne glede na dolz' no svojega mandata sprejemalo tako kratkoročne kot tudi dolgo ročne ukrepe, ki naj bi Slovenijo naredili turistično deželo. • ^ ' Gregorič C. ZAPLOTNIK Dr. Ludvik Toplak Sedanje obrestne mere so oderuške, oderuštvo pa je kaznivo dejanje "V Evropi velja zadnjih dvesto let pravilo, da dejanska obrestna mera ne sme biti večja od povprečne profitne stopnje. Pri posojilih med državljani ne sme presegati šest odstotkov, pri gospodarskih posojilih osem odstotkov in pri zamudnih obveznostih dvanajst odstotkov. Obrestne mere, ki so višje od teh, veljajo za oderuštvo. Civilnopravno so pogodbe, ki vsebujejo določbe z oderuškimi obrestmi, nične; kazenskopravno pa je oderuštvo kaznivo dejanje." Ljubljana, 9. junija - Dr. Ludvik Toplak, poslanec Slovenske ljudske stranke in predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, je v poslanski pobudi zahteval od Peterletove vlade, da bi pripravila in skupščini predložila nov zakon o obrestni meri, s katerim bi celovito rešila problematiko obresti. Ker tega vlada ni storila, je dr. Toplak sam pripravil osnutek zakona in ga skupaj s še nekaterimi poslanci Slovenske ljudske stranke vložil v skupščinski posto-pek. Kaj vas je k temu spodbudilo? "Razlogov za to je več, pomembni pa so predvsem štirje. Prvi: Področje obresti je pri nas tako neurejeno, da nam povzroča številne pravne in ekonomske nejasnosti. Trdim, da so sedanje obrestne mere nevzdržne in da vsebujejo vse elemente oderuških obresti. Oderuštvo, pri katerem nekdo izrablja stisko drugega in si pridobiva nesorazmerno premoženjsko korist, je povsod po svetu kaznivo dejanje. Posledice so take, da se tistemu, ki je prejel preveč, z oderuštvom pridobljena korist zapleni in vrne tistemu, ki je plačal preveč. Oderuštvo je tudi po našem kazenskem zakonu kaznivo dejanje, vendar je med nami in drugimi ta razlika, da ga naša država tolerira. Pravnofilozofsko pa je oderuštvo še vedno oderuštvo - in si-Cer ne glede na to, ali ga država Pnznava ali ne. Drugi: Naši zakoni, ki urejajo področje obrestnih mer, temeljijo na nekdanji zvezni Markovičevi zakonodaji in monetarni politiki, ki je delala za interese beograjskega finančnega "vrha". To pomeni, da se jugoslovanska logika v bistvu zadržuje tudi pri nas. Tretji: ^e gospodarstvo plačuje višjo obrestno mero, kot je njegova Profitna stopnja, se zasužnjuje, 'zkorišča in siromasi. Da do tega ne bi prihajalo, so države v rnonetarno politiko "vgradile" mehanizme, ki ne dovoljujejo, da bi bila obrestna mera višja °d povprečne profitne stopnje gospodarstva; zagotovile pa so tudi subvencioniranje obrestne rnere v tistih dejavnostih, ki so °ianj akumulativne. To je model, od katerega v Evropi v 2adnjih dvesto letih ni bilo odstopanja, in tudi predpogoj za t°, da sploh lahko merimo gospodarsko učinkovitost. Če so obrestne mere višje od povprečne profitne stopnje v gospodarstvu, spodbujamo nedelo °z. rentništvo. Živeti od obresti namreč pomeni živeti od nedela. Denar se ne splača investirati, ampak ga je bolje posojati, saj posojanje daje višje profitne stopnje kot vlaganje v gospodarske naložbe. Za nacionalno gospodarstvo je to slabo, saj zavira investiranje in ustvarjanje nove vrednosti, s tem pa tudi posodabljanje, širitev dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest. In četrti razlog: Zakon smo napisali zato, ker ga niso tisti, ki so za to plačani. Čeprav smo vladi dali poslansko pobudo in v skupščini sklenili, naj vlada v tridesetih dneh pripravi osnutek zakona, pa tega ni storila." Pri vsem tem ne gre samo za obrestne mere, ampak tudi za vprašanje provizij pri posredovanju denarja. Tudi te so pri nas zelo visoke. "Evropski in svetovni standard za posredovanje kapitala oz. za to, da finančni posrednik najde posojilo, je 0,2 odstotka od glavnice. Pri nas so bile pred dvema letoma tovrstne provizije v Ljubljani en odstotek, v Mariboru dva; kasneje, ko se je število finančnih svetovalcev povečalo in so se medsebojno povezali, pa so precej porasle. Skupščinska komisija za zaščito družbene lastnine je bila seznanjena s primerom, ko so si posredniki "vzeli" štiri odstotke od glavnice za prve tri mesece posojila in tri odstotke za vsako nadaljnje trimesečno podaljšanje oz. skupno trinajst odstotkov na leto. V Mariboru so mi povedali, da so bile provizije za posredovanje kapitala v nekaterih primerih tudi 24-odstotne. Komisije je dobila tudi nekaj pritožb, da imajo odgovorni ljudje nekaterih bank in družbenih podjetih, ki raje denar posojajo, kot da bi ga investirala, zasebna finan-čno-svetovalna podjetja, prek katerih pobirajo nenormalno visoke provizije." Ob tolikšnih obrestnih merah in provizijah za posredovanje kapitala je bolje denar posojati in ga V javnosti je že bilo slišati ocene, da se visokih obrestnih mer ne da znižati na horuk, temveč le s sanacijo bank in da bi administrativno določanje obrestne mere naredilo več škode kot koristi Kako bi te ocene komentirali? "Ker je politika obrestnih mer zelo pomemben del ekonomske Politike, vse razvite države, tudi tiste, ki imajo popoln trg kapitala, obrestne mere nadzorujejo in jih navzgor omejujejo. Pri nas je to še toliko bolj potrebno, ker imamo monopolno ponudbo posojil. Če bi tujci lahko pri nas prosto ponujali denar, bi se prilagajali tržnim možnostim; če pa bi naši državljani lahko prosto najemali denar v tujini (to zadnje čase poskušajo), bi bile razmere tudi precej drugačne. Direktor tuje banke v Sloveniji mije povedal nekako takole: "Zelo smo zadovoljni. Nikoli in nikjer nismo dosegali takih dobičkov, kot jih zdaj dosegamo v Sloveniji. Prilagajamo se tržnim možnostim, ne bomo pa jih spreminjali v svojo škodo." Kaj k temu dodati? Pričakovanja, da bo monopolni trg sam uredil obrestovanje denarja, so zelo iluzorna. Nasprotno: to, kar se uvaja pri nas, je anarholiberalizem, ki bi ga lahko našli le v kateri od latinskoameriških držav. Sanacije bank ni brez sanacije gospodarstva, pomemben pogoj za sanacijo gospodarstva pa so obrestne mere, kakršne pdzna domala ves Svet. Sanacija bank ne more potekati z oderuštvom, ker je oderuštvo - kriminal." In kolikšne obrestne mere predlagate? "Predlagamo takšne, kakršne veljajo v Evropi v zadnjih dveh stoletjih. Za državljane naj bi bila obrestna mera največ šestodstotna, za gospodarstvo največ osemod-stotna, za zamudne obveznosti pa dvanajstodstotna. Za nepogodbene obveznosti (na primer - za odškodnino pri poškodovanju avtomobila) naj bi se dotlej, dokler se stranke ne bi dogovorile drugače, obračunavala šestodstotna obrestna mera, za zapadle javne obveznosti, kot so davki, prispevki, carine, takse in kazni, pa bi veljale 12-odstotne zamudne obresti. To je standard, ki velja v Evropi, razlike med posameznimi državami so le plus ali minus 0,25 odstotka. Da bi preprečili previsoke "stroške" pri posredovanju posojil in umetno zrežirano pobiranje denarja, predvidevamo v petem členu tudi največ enoodstotno letno provizijo od vrednosti glavnice." (ob predpostavki, da je to razmerje tudi realno), bi morala mirovati tudi vrednost glavnice (veliki R bi moral biti nič). S tem, ko priznavamo kot osnovo za veliki R povprečni porast cen v preteklem mesecu, dajemo proizvajalcem in trgovcem možnost, da pričakovani porast cen v naslednjem mesecu vračunajo v cene, da povišujejo cene in povzročajo novo inflacijo. Indeksiranje velikega R na podlagi povprečne rasti drob-noprodajnih cen v preteklem mesecu je ukana na mikroeko-nomski ravni; primeri, ko se vrednost glavnice ravna po eskontni stopnji Banke Slovenije, pa ukana na makroekonomski ravni, ki politbirokraci- Urednikova beseda Današnje Odprte strani začenjamo z intervjujem z dr. Ludvikom Toplakom in sicer o obrestih, ki davijo tako zasebnike kot firme. V sredici objavljamo zanimivo pričevanje dr. Alojzija Pau-lina o usodi Franckovega grunta iz Podbrezij in pogovor Marije Volčjakove z direktorjem Plave Lagune v Poreču. Škofjeloški borci nadaljujejo polemiko z J ožetom Dežmanom o Janovi knjigi Odstrte zavese. Na zadnji strani pa je zapisano, kaj je o razmerah na Hrvaškem povedal dr. Ivica Račan. Z njim se je pogovarjal Jože Košnjek. Za naprej pripravljajo Odprte strani gorenjski člani Slovenskih krščanskih demokratov in mladi intelektualci. Leopoldina Bogataj "obračati", kot ga vlagati v katerokoli dejavnost. "Vsekakor. To je tudi razlog, da gospodarsko prestrukturiranje poteka zelo počasi in da ni novih naložb in novih delovnih mest. Ko smo se zadnjič na eni od bank v Sloveniji pogovarjali o teh vprašanjih, je eden od podjetnikov povedal, da ima približno milijon mark kapitala, ki pa ga raje posoja, kot da bi ga investiral. In le zakaj bi ga vložil? Še pred nedavnim so bile, na primer, zamudne obresti za obrtnike, ki niso plačali davkov, več kot osemtisočod-stotne!" Kaj predlagate z zakonom o obrestni meri? "V prvem členu predlagamo ureditev velikega R oz. revalorizacijo glavnice v skladu z realno vrednostjo med ECU-jem in tolarjem. Čeprav tečaj marke že nekaj mesecev miruje, se veliki R spreminja vsak mesec, ker se ravna po povprečnem porastu cen v preteklem mesecu. To je čista prevara na račun kreditojemalcev. Če razmerje med marko in tolarjem miruje Pri nas so obrestne mere višje od povprečne profitne stopnje. Kako velik je ta razkorak? "Povprečna profitna stopnja v svetovnem gospodarstvu je sedem- do osemodstotna, v kmetijstvu je povprečna petodstotna, v industriji osemodstotna, v trgovini in v ostalih terciarnih dejavnostih 15-odstotna. Dejavnostim, ki ne dosegajo povprečne profitne stopnje gospodarstva (kmetijstvu, na primer), države pomagajo z regresiranjem obrestne mere in s pokrivanjem razlike do povprečne stopnje. In kako je pri nas? Obrestne mere so nekajkrat višje od povprečne profitne stopnje. Marca, denimo, je bila realna obrestna mera, preračunano na vse leto, kar 46-odstotna. Kaj to pomeni, ni treba posebej poudarjati. Če industrija, ki lahko dosega povprečno sedem- do osemodstotno profitno stopnjo, plačuje 33-odstot-no realno obrestno mero, kot je bil to primer prejšnji mesec, mora razliko (okrog 25 odstotkov) nekje vzeti ali pa se zadolžiti. In ko se zadolži in se posojilo preoblikuje v lastninski delež, postane industrija last banke." ji in polittehnokraciji omogoča politični volontarizem. Da bi to preprečili, v prvem členu zakona predlagamo, da se glavnica revalorizira s spremembo srednjega tečaja ECU-ja Banke Slovenije od dneva nastanka obveznosti. Ker Banka Slovenije srednji tečaj ECU-ja le obje-kivno ugotavlja, ne pa ga določa, odpade vsaka možnost samovoljnega političnega volon-tarizma ali izigravanja." Zakon vsebuje "rešitev" tudi za primere, če bi bile dogovorjene in plačane obresti višje od dovoljenih. "Sedmi člen zakona določa, da so pogodbene določbe, ki so v nasprotju z obveznimi določili zakona, nične. Vse zahtevane, dogovorjene ali plačane obresti, ki presegajo z zakonom do- voljeno mejo, se štejejo za oderuške in so po kazenskem pravu kaznivo dejanje. Že plačane obresti, ki se štejejo kot protipravno pridobljena korist, se zaplenijo in pripadajo državi, ki jih na zahtevo vrne dolžniku." Kakšna je za zdaj usoda zakona? "Stara in nova vlada sta do zakona zavzeli negativno stališče, prav tako tudi Ljubljanska banka in nekateri direktorji drugih bank. Banka Slovenije se doslej o njem še ni konkretno izjasnila. Poslanci, univerzitetni profesorji, finančni strokovnjaki in gospodarstveniki, s katerimi sem se doslej pogovarjal, zakon hvalijo. Direktorji nekaterih podjetij doslej niso upali povedati svojega dobrega mnenja o zakonu v navzočnosti direktorjev bank, ampak so zato, da bi se izognili morebitnim neprijetnostim ob izplačilnih dnevih, raje molčali in povedali svoje mnenje po telefonu ali ob drugi priložnosti." In zakaj so pri nas obrestne mere tako visoke? "Visoke so zato, ker jih toleriramo. Človeška požrešnost ne pozna meja, še posebej v razmerah, ko odpovedo vse moralne zavore. Ker so pri nas -očitno - odpovedale, je potrebna dosledna pravna norma: zaščita ljudi pred oderuštvom". Ali je posledica visokih obrestnih mer tudi dokaj dobra socialna varnost zaposlenih v bankah? "Tudi. Banke so ta mesec plače povečale za 60 odstotkov. Ob tem se sprašujem, kdaj jih bodo lahko za enak delež tudi v tekstilni in usnjarski industriji, kdaj v železarstvu..." Ali niso evropske obrestne mere tudi eden od pogojev za vstop Slovenije v Evropsko skupnost? "Pogoj za pridruženo članstvo v Evropski skupnosti je, da obrestne mere v državi, ki kandidira za to, niso več kot dva odstotka višje od povprečja treh držav skupnosti z najnižjimi obrestmi. V deželah Evropske skupnosti velja za komercialna posojila do osemodstotna obrestna mera, prav takšno pa predvidevamo tudi z osnutkom zakona." ALOJZ PAULIN Usoda gorenjskega grunta v dveh stoletjih! Mislim, da se ne motim, če rečem, da smo bili tudi prebivalci Vojvodine Kranjske konec 18. stoletja tik pred popolno germanizacijo. Rešil nas je Napoleon z "Ilirijo oživljeno". Zgleda, da smo v "Krstu pri Savici" zgubili lastno plemstvo z eno izjemo: Grofje Christallnigg - do začetka 20. stoletja na Koroškem - se edini lahko štejejo kot potomci prvotnega karantanskega plemstva. Meščanstva nismo imeli. Zlasti na naših zahodnih narodnih mejah je bilo nekaj trdnih, zavednih kmetij. Poleg kmetovanja so se ukvarjali z gostilničarstvom, prevozništvom, trgovino. Med prvimi, če ne prvi, je tako trgovino registriral Aleš Paulin, roj. 1822 po domače Franck, v Podbrezjah leta 1848. Za tiste čase res lepo domačijo vidimo na sliki iz petdesetih let prejšnjega stoletja. V lepem spominu jo je ohranil Avgust Senoa, ko je leta 1857 potoval kot maturant iz Kranja na Prešernov grob (Karanfil sa pjesnikova groba.). Fr. Šuklje se spominja tega začetnika vinske trgovine na Slovenskem kot sledi: Nekaj o vinski trgovini v Sloveniji Kedo jih še pozna, krepka možaka na naši podobi? Skoro bi dejali, da sta to utemeljitelja slovenske vinske trgovine. Oni veliki postavni mož z resnim možatim obrazom, pristen Gorenjec v narodni noši, slanvi Pavlin, po domače "Francek" iz Podbrezja in zraven njega, s kozarcem v roki, šegavi Tina Šturm iz Polič! Prijatelja sta bila, ozko združena v trgovinskih poslih in v življenju. Vedno sta hodila skupaj kupovat vino na Hrvaško in Hrvatje, tudi tisti, ki "Kranjcev" nikakor ne marajo, so z velikim spoštovanjem sprejemali ta dva gorenjska kupca, znana po svojem poštenju, a tudi po solidnosti "našpikanih " listnic, ki sta jih jemala seboj na pot na Hrvaško. Kaj posebno sta se vjemala in dopolnjevala, Francek in Tina! Prvi, molčeč in težak, obdarovan z finim okusom za vinsko presojo, drugi pa z namazanim jezikom, kateremu se trdovratni prodajalec naposled vendar ni mogel ustaviti! In Tina Šturm je povedal vsakemu svoje ter se kar nič ni "žiniral", niti v visokoaristokratski družbi ne! Pripoveduje se o njem sledeče: Kupila sta bila v Jaški vino pri graščakinji grofici Erdody ter sta bila povabljena na obed. Pri mizi v sredi priletna grofica, na obeh straneh vrla naša Gorenjca. Obed je pri kraju, a predno se poslovita, obrne se Šturm še do plemenite dame z dobrohotnim nasvetom: "Pa še nekaj, gnadljiva grofica, pustite vino le lepo na miru, nič ne "pančati", to razumeva midva veliko bolje kakor Vi" -Oba veljaka že zdavno krije hladna zemlja, toda hiši še stojita trdni in našla sta zlasti na Kranjskem dokaj posnemovalcev svoje trgovinske reelnosti. Še imamo na Kranjskem v vinski trgovini, kije precej povsod drugod v rokah "izvoljenega ljudstva ", skoraj same poštene domače tvrdke. Da le nekatere navedemo: Petra Štepica v Šiški, Mejača in Vode ta v Komendi in še nekaj drugih. "No, nekoliko poti sem vama že prihranil! Kot sem rekel, na Brezjah se me pa le spomnita. Tole imej ta pa za pot." V materin cekar je porinil zavojček, ki ga je prinesla natakarica in kot blisk zginil v vežo. "Veste, to je gospodar, "je razložila materi in se odsmejala, midva sva pa sama ostala na cesti. Mati od začudenja še spregovoriti ni mogla. "Kaj vam je pa dal?" me je premagalo. Radovedna pa je bila tudi mati. Boječe je odvila - in pred nama sta zadišali dve veliki klobasi, poleg njih - kopica "žemelj". "Joj, to je pa dober človek"! je izkolcala mati in zdelo se mije, da ji je po licu zdrknilo dvoje solz. Nemški napad na Jugoslavijo 6. aprila 1941 ob štirih zjutraj je razbil naš patriarhalni red. Srčno si je star mož želel poraza Nemcev. Toda prišlo je drugače, pri nas je zmagala komunisti-čno-stalinistična revolucija. Ze je videl, da bo stoletja staremu kmečkemu Franckovemu rodu vzeto ne le premoženje, vzet bo tudi rojstni dom. Od žalosti, ki je prišla v hišo (besede župnika Vondraška, češkega misionarja, na Slovenskem, ki je Alojza Pau-lina poročil in pokopal), je mož 18. febraurja 1946 umrl. V tihem protestu mu je 3 kilometre dolg sprevod Gorenjcev izkazal globoko spoštovanje. Vinsko trgovino je že pred vojno zelo uspešno vodil sin Alojza, Aleš, rojen 1896. Poleg trgovine in kmetije je bil tudi največji go-jitelj eksotičnih ptic v Evropi. Toda prišli so vojni in še težji povojni časi. Slovenska vlada je sklenila, da je treba Franckov rod izkoreniniti in to 20 metrov pod zemljo, kot je rekel na "masovnem sestanku" v Podbrezjah njen odposlanec Stane Kavčič. Zapeli so procesi. Sodnik Kitek (Kranj) je rekel Alešu Paulinu: "Vem, da ste nedolžni, a jaz vas obsoditi moram" in ga obsodil poleg zaplembe premoženja na 12 let zapora. 363 vaščanov Podbrezij se je s podpisi izreklo, da je posestvo pokojnega Francka kmečko posestvo in ne velepose-stvo, le 6 - od tega trije predvojni komunisti in trije "slovenski fantje", so bili za to, da se nacionalizira kot veleposestvo. Njih beseda je obveljala. Nalog slovenske vlade je bil izpolnjen, Franckov rod naj se izkorenini 20 metrov pod zemljo. Sod, v katerega je bil vgraviran verz: Tina Šturm iz Poljč in Aleš Paulin, Franck iz Podbrezij; 19. stoletje. Franckova domačija v 19. stoletju. Manj ugodno v narodnem oziru je na slovenskem Štajerskem. Tam so velike vinske tvrdke še v nemških rokah, Bouvier, Furst, Pfiemer, dalje Pugel & Rossmann so Nemci, od Slovencev poznamo skoro edinega Petovarja iz Ivanjkovcev, ki bi se "na debelo" v večjem stilu bavil z vinsko trgovino. Ni čuda, saj tam niso imeli za vzglede takih veljakov, kakor sta bila na Kranjskem Aleš Pavlin in Tina Šturm! Tudi začetke posojilništva najdemo pri Francku v Podbrezjah, katero se je nekako nadaljevalo po članu tega,rodu (dr. Fran Pavlin in dr. Ciril Pavlin) v Ljubljanski kreditni banki, predhodnici Ljubljanske banke in Papirnici Vevče, ki je bila že v postko-munistični dobi prodana tujcem. V sorodstvu najdemo misionarja v Severni Ameriki v svaštvu prvega in edinega slovenskega feldmaršala in predsednika prve slovenske vlade v njeni zgodovini. Sin Aleša, Alojz roj. 1865 je s pomočjo arhitekta Bloudka leta 1914 zgradil prvi betonski stog v zgodovini, vpeljal lucerno, peso in druge poljščine na Gorenjsko, dobil priznanje za vzorno sadje-rejstvo in lepo nego gozdov. Danes so gozdovi, sadovnjaki uničeni, rojstni dom ruševina (glej sliko). Znan je bil po dobrodelnosti. Tudi po 20 klošarjev (brezdomcev) je dnevno v hiši dobilo prenočišče, večerjo in zajtrk. Jan Plestenjak piše o njem v sestavku "Romar", da je povabil njega in mater na zapravljivček in ju peljal del poti, ko sta romala peš na Brezje, ju pogostil in dal s sabo popotnico rekoč: Starejšim Gorenjcem še znana Alojz (+ 1946) in Aleš (+ 1976) Paulin Prvi betonski stog To je naredila v 40 letih nacionalizacija iz nekdaj trdne slovenske kmetije "Le pij me vsakteri, a bratec poprej moč nog in možgan si premeri, potem pa kozarce si štej!" ki ga je napisal Simon Gregorčič ustanovitelju trgovine Alešu Paulinu, ko je kupoval na Goriškem, je šel neznano kam. Po 100 letih je ta najstarejša vinska trgovina Slovenije in Jugosla; vije prenehala obstajati, Franckov rod je moral zapustiti rodflj dom. Le-ta je prešel najprej v roke UDBA-e, kjer je bil zaprt tudi poznejši nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik, skoraj doma-čin tega kraja. Internacionalnemu komunizmu je s pomočjo si?' venske vlade uspelo podreti steber slovenstva, ki se je stoletja upiral germanizaciji. Zakon o denacionalizaciji naj bi storjene krivice posameznikom in povzročene škode narodu popravil, a jih v sedanji obliki ne bo. Zlasti uporaba komunističnega dednega zakona je popolnoma neumestna. Kot je prof. dr. Peter Glavič ugotovil za okolic? Maribora, bo 70 odstotkov zemlje prišlo v nemške roke, ne da hi naš narod dobil odškodnino za škodo povzročeno med vojno p? Nemcih (vojna škoda!). In pod črto je tako, da bodo koristniki zakona potomci bivših stalinistov in ljudje, ki so samo na papirju potomci razlaščencev. Praznih rok bodo pa šli tisti, katerim bi razlaščenci volili svoje imetje, če bi ga mogli in smeli. Le-ti bi vzp?' stavili nazaj trdne slovenske kmetije, ne pa "razprčkali" zemlj0 med "dobičkarje denacionalizacije". Glejte, da se sedanja denacionalizacija skupaj s privatizacijo ne bo sprevrgla v novo krajo. Moda in kvaliteta p dNORaima ® SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! IZJAVA TEDNA PROF. DR. FRANCE BUČAR: JESENIČANI SO BOHINJCE ZVIŠKA GLEDALI... Nekako takole je dejal gospod prof. dr. France Bučar, predsednik skupščine Republike Slovenije, ki se je ljubeznivo odzval našemu povabilu in se udeležil novinarskega večera na Pristavi v Ja-vorniških Rovtih: »Veste, sam sem Bohinjec. Bohinjci in Jeseničani pa smo bili že od nekdaj nekako povezani. Železarska tradicija je bila doma tudi v Bohinju, saj so številni Bohinjci hodili na delo v Železarno na Jesenice. In na Jesenicah so bili Bohinjci kar nekako dol potlačeni, Jeseničani so jih gledali nekako zviška...« • D. S. KONKURENCA, DA SE BO KAR KRESALO VRHNIŠKA PEKARNA V KRANJU Kranj, junija - Prav danes, v petek, 12. junija, točno opoldne, bodo za hotelom Jelen v Kranju odprli še eno Žitovih vrhniških pekarn, enajsto po vrsti, in tako bo Pekarna Vrhnika s svojim kruhom, pecivom, slaščičarskimi izdelki in tortnim dekorjem pokrivala poleg dela Ljubljane, vse Notranjske in Primorske do Kopra, še del Gorenjske. Njen cilj je z manjšimi pekarnami priti čim bliže potrošniku, vsem tistim, ki si želijo dobrot iz njihove pekarne. Gorenjci vrhniški kmečki kruh s sezamom, ki mu pravijo tudi Jernejev kruh, poznajo z nekaj sejmov - nazadnje smo se za njihov kruh pulili to pomlad na obrtnem sejmu v Kranju. Kot nam je povedal direktor Pekarne Vrhnika Andrej Košak, bodo Kranjčani lahko danes pokušali vse, kar se peče pod njihovo firmo. Sicer pa bo kranjska vrhniška pekarna odprta vsak dan od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Kam po rogljiček, štrukeljc ali žemljico za zajtrk, zdaj vemo! • D. Dolenc ŠUŠLJA SE... KDO BO DIREKTOR SLOVENSKIH ŽELEZARN? Iz neuradnih, a dobro obveščenih krogov je pricurljala vest, da bo novi direktor Slovenskih železarn nihče drug kot... dr. Andrej Ocvirk. Tej neuradni pricurljajoči vesti so nekateri zaploskali, drugi pa še kar naprej in naprej trmasto vztrajajo, naj bo direktor vsaj enkrat nekdo, ki izhaja iz slovenskih metalurških strokovnih krogov! • D. S. Profesor dr. France Bučar se je udeležil našega novinarske jja večera na Pristavi v Javorniškem Rovtu. naša gostja je bila tudi predsednica jeseniškega izvršnega sveta Jesenice ^■na Klinarjeva. Oba sta vztrajala od začetka do konca, saj *rno bili skupaj s krajevno skupnostjo Javornik - Koroška ?ela dobri gostitelji: imeli smo pester program, obilo glasbe lr> tudi domačih dobrot, ki so jih napekle gospodinje iz Ja-yomiškega Rovta, ni manjkalo. D. S. - Foto: Peter Kozjek Saj ni res, pa vendarle je - Pod tako rubriko bi nedvomno sodila fotografija Petra Kozjeka, ki je tole velikansko kurje jajce posnel v Križah, v gostilni» Pr' Jak'«. Kura, ki ga je znesla, se je pošteno potrudila, saj jajce, ki bi mu na Slovenskem težko našli par, tehta kar 18 dekagramov. Kuri čestitamo, če je rekord sploh preživela... • D. S. BODIMO PREVIDNI! V AVTOBUSIH JE EKSPLOZIV! Slovenija meji na krizna žarišča in razumljivo je, da preko njenih odprtih meja pljuskajo raznorazne stvari. Bilo bi pravzaprav čudno, če ne bi tudi Slovenija na ta ali oni način doživljala vojnih grozot Balkana. Samo eden izmed primerov! Grozljiv jel V Slovenijo trumoma prihajajo brezdomci, begunci iz Bosne in Hercegovine. Bežijo v avtobusih preko slovensko - hrvaške meje. In tako so begunci bežali z nekim avtobusom, v katerega je voznik namestil eksploziv: za primer, če bi avtobus zajela četniška banda, bi aktiviral in avtobus bi enostavno razneslo. Ta avtobus se je v Zagrebu pokvaril in v Zagrebu se je po popravilu zamenjal tudi voznik. Novi voznik je avtobus z begunci usmeril v Slovenijo. Prejšnjega voznika, ki je namestil eksploziv, je morda zapekla vest ali kaj, da je obvestil slovensko policijo, da je v tem in tem avtobusu, ki potuje po Sloveniji, eksploziv. Kriminalisti so takoj začeli z obširno akcijo in našli avtobus - kje? Ob meji. Na Jesenicahl K sreči so bili menda v mehanični delavnici v Zagrebu toliko prisebni, da so eksploziv že v Zagrebu odstranili. Kaj pa, če ne bi, če, če.... Vsekakor je ta vojna grozljiva: vozniki nameščajo eksploziv v avtobuse, samo, da ne bi sami in potniki padli v okupatorjeve roke! Po drugi strani pa je strašno spoznanje, da ti avtobusi potujejo tudi po Sloveniji! Zato ne ostane nič drugega kot: pozor, previdnost na vsakem koraku in ob vsakem pojavu !• D. S. Slovenci na štirih kolesih (5) Vozila SPS Brdo Servis za protokolarne storitve na Brdu pri Kranju ali pa kar ves kompleks Brdo je v zadnjem času dvignil nemalo prahu. Kot vsaka spodobna servisna organizacija imajo tudi na Brdu svoj avtopark. Zanimali so nas torej konji, vendar enkrat za spremembo tisti pod motornimi pokrovi. Na Brdu premorejo nekai več kot deset vozil, med osebnimi sta dva daihatsu charada, nekaj katrc, petica in celo renault 19. Imajo tudi vvartburga karavan, nekaj kombijev, za interno uporabo pa tudi starejšega bnd roverja. Sicer pa za približno 130 zaposlenih avtomobilov niti nimajo pretirano veliko. V R E M E Oblačno Vremenoslovci nam za vikend napovedujejo oblačno vreme s padavinami. PREBERITE BORCI IZŽVIŽGALI KRANJSKEGA ŽUPANA PO LEPI CESTI - NATO PA MIŠJA LUKNJA ANSAMBEL TONIJA ISKRE GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI NAGRADNA KRIŽANKA ZADETEK V PETEK Oblačenje skozi čas - Dijaki kranjske srednje tekstilne in obutvene šole, ki so konec tedna sodelovali na sejmu za otroke in mladino podjetja Gregor v Kranju, so pripravili imenitno modno revijo. Prikazali so lastne izdelke in bili tudi sami svoji manekeni. Dokazali so, da eno in drugo dobro obvladajo. Posebej zanimiv pa je bil prikaz oblačenja skozi čas, od pradavnine do danes, od živalskih kož do elegantnih brokatnih oblačil... - Foto: P. Kozjek PREDSEDNIK SI POSTREŽE KAR SAM Ob torkovem obisku v kranjski vojašnici so slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu hoteli prinesti kosilo k mizi, češ da je to predlagal vojaški vrh. Predsednik je skromno odvrnil, da si generali to lahko privoščijo; on je bil v vojski le navaden dese tnik, zato si bo postregel kar sam. In res je stopil v vrsto k delil nemu pultu, kjer vsak dan sprejemajo hrano tudi vojaki! S. S. -Foto: S. Saje NOVO V KINU BUGSY Glavne vloge: VVarren Beaftv, Annette Bening, Harvev Keitel, Ben Kingslev, Elliott Gould in Joe Mantegna Benjamin "Bugsv" Siegel je prišel v Los Angeles vodit mafijske posle na zahodni ameriški obali in sredi štiridesetih postal znana oseba tudi v Hollywoodu Najbolj se je proslavil z Las Vegasom, saj je sredi puščave zgradil igralnice, ki so do danes prinesle že na milijarde dolarjev. Bugsv je bil neusmiljen morilec in se je, če je priložnost zahtevala, brez pomisleka lotil tudi drugih priročnih poslov, kot sta izsiljevanje ali zastraševanje, imel pa je eno slabost. Ime ji je bilo Virginia Miti (igra jo Annette Benning), bila je nepomembna hollv vvoodska starleta, ki pa je imela nad Bugsvjem Sieglom nenavadno moč in je povzročila njegov propad. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 12. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 10.30 10.30 11.20 11.50 12.00 12.06 16.06 16.15 16.20 16.50 16.56 17.00 17.10 19.06 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.25 21.30 22.20 22.46 22.48 22.50 1.40 Video strani Program za otroke Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka Ko je pomlad: Pazi na otroka, ponovitev igrane serije Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Gospodarska oddaja: 10.000 obratov, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP W. M. Thackerav: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka EPP Ex libris TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EPP, Video strani Sova Roseanne, ameriška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka. Vsiljena poteza, nemški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Video strani 15.40 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka 17.05 Goeteborg: EP v nogometu: Nizozemska : Škotska, prenos 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.05 EP v nogometu: SND - Nemčija, prenos 22.20 Večerni gost: Marko Modic 23.10 Umetniški eksperimentalni program: Studio Ci-ty 0.10 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.59 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Tiso-čena Amerika, španska risana serija 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu: Plavanje 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 On in ona, ponovitev humoristične serije 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Sedem nas je, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Plamenica 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Morje 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vi in vaš video 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.05 Filmska noč 0.15 Noč živih mrtvecev, ameriški barvni film 1.50 Stari divji zahod, ameriški barvni film 3.15 Poročila 3.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.00 Video strani 16.10 Mlečna cesta, ponovitev francoskega filma 17.50 Znanstveni forum 19.30 Dnevnik 20.10 EP v nogometu: SND - Nemčija, prenos iz Norce pinga 22.06 Po vojni, angleška nadaljevanka 23.00 Lovska sezona 0.10 Nedotakljivi, ameriška čb nanizanka 1.00 Gardijada 2.30 Košarka: NBA liga, finale - prenos 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Ciklus najboljši komedijantski par 12.00 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Kultura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.45 Kdo je spaki-ral romantiko, dokumentarni film 21.15 Smrtonosne igre, ameriški barvni film 22.46 Filmski režiserji, dokumentarna oddaja (Martin Scorsese) 23.15 A Shop - Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.05 čudovita leta 10.00 Šolska TV 10.30 Vedno ne more biti kaviar, ponovitev nemško francoskega filma 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske vezi: Prvikrat 14.00 Batman: Razkritje 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Nekoč je bila ... Amerika 15.30 Am, dam. des 16.06 Šest milijonov se- SLOVENIJA 1 SOVA Vsiljena poteza, nemški barvni film Lucas je nekdanji pianist, ki se je naveličal koncertiranja in zato sprejme nehvaležno vlogo ženinega spremljevalca. Njegova žena Alice je uspešna arhitektka in trenutno vodi dela na velikem projektu v Berlinu. Ob njenem delu se Lucas postopoma izgublja, njegovi stiki z ženo postajajo vse bolj površni in njegova edina ljubezen je hčerkica. RENAULT • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE. SPOJLERJI, PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25-27 kunde: Sem in tja 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit zer 18.00 Čas v sliki 18.05 čudežna leta: Hej ljubica 18.30 Leteči zdravniki: Kdor drugemu jamo koplje ... 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Evropski policisti: Diamanti z neba 21.20 Pogledi s strani 21.30 In Sa-vannah se smehlja, ameriški film 23.10 Šport 23.30 Veliki rop v Min-nesoti, ameriški vestem 0.55 Petro-celli: Smrtni rodeo 1.40 Čas v sliki/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska pano-ama 12.45 1000 mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 15.45 Kronski dragulj, angleška nadaljevanka 16.30 Life sense - Zveza za preživetje 17.00 EP v nogometu: Nizozemska -Škotska 19.00 Lokalni progam 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.10 EP v nogometu: ZND - Nemčija 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Nedotaknjena in skrivnostna Zgornja Avstrija 23.30 Avstrijci pri documenti, Kut Kocherscheldt 23.45 M - Mesto išče morilca, nemški film 1.30 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila - 14.30 - Novice. EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 • Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 920 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi -18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda - 16.10 -Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.06 - Glasbena delitacija - Grand Funk Reilroad -17.46 - Radio Bomba - 18.50 - Napoved sporeda za soboto - 19.00 -Slovo - I. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan -14.40 - Zrcal ce, zrcalce ... - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje Radia Slovenija -16.00 19.00 - Zadetek v petek -19.00 - Odpoved programa - KINO 12. junija CENTER prem. amer. gangst. melodr. BUGSY ob 17.30 in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI TRENUTEK ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. rom. kom. MANEKENKA ob 20. uri LAZE amer. krim. film STRELJAJ, DA UBIJEŠ ob 19. uri ĆEŠNJICA amer. film JEZUS IZ NA-ZARETA II. ob 21. uri RADOVUICA amer. kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 20. uri Mednarodni kviz v knjižnici Kolumb in odkritja novih svetov Ob letošnjem Evropskem tednu knjige je ustanova STIF-TUNG LESEN iz Mainza pripravila mednarodni kviz Kolumb in odkritja novih svetov. V organizaciji, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki, se je v to akcijo vključila tudi Slovenija oziroma vse občinske splošnoi-zobraževalne in šolske knjižnice v republiki. Kviz sestavlja devet vprašanj, ki so vezana na letošnjih 500 let, kar je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Sprašujejo o pomembnejših osebah in dogodkih v času od konca 15. do konca 16. stoletja. Namen kviza niso le odgovori, pridobljeni po najkrajši možni poti (enciklopedije in leksikoni), ampak predvsem branje tovrstne literature in pridobitev širšega znanja o pomenu, tudi ali predvsem z negativnim predznakom, odkrivanj in osvajanj neznanih svetov. Kviz naj bi reševali učenci višjih razredov osnovnih šol in dijaki nižjih razredov srednjih šol s pomočjo šolskih knjižničarjev in učiteljev zgodovine in zemljepisa ter člani pionirskih oddelkov pri osrednjih knjižnicah. V pionirskem oddelku Osrednje knjižnice občine Kranj bodo učenci lahko reševali kviz tri mesece - od junija do vključno 25. avgusta. Predvidevamo, da bodo učenci pri izpolnjevanju vprašalnikov potrebovali pomoč knjižničarjev, zato smo določili ure, ko se lahko reševalci brez zadrege obrnejo na kateregakoli delavca Pionirskega oddelka. Vse informacije dobijo v knjižnici. Kviz ima tekmovalni značaj. 1. septembra bomo izvedli občinsko žrebanje, razen tega pa bodo vsi sodelujoči lahko izžrebani za mednarodno nagrado. Pripravili smo razstavo literature, ki se ne dotika le dobe Kolumba in odkritja Amerike, ampak posega na širše področje raziskovanj, odkrivanj in osvajanj novih svetov. Z razstavo bi radi pokazali tudi na uničujoče posledice, ki so jih ta sicer pogumna pionirska popotovanja povzročila med avtohtonim prebivalstvom, predvsem na ameriški celini. Ne gre zanemariti tudi žalostnega dejstva, da je mogoče potegniti vzporednico med takratnimi osvajanji in današnjimi grozljivimi dogodki na tleh bivše Jugoslavije. Neli Tomšič Novinarski krožek se predstavi Bližal se je 28. maj. To je bil za našo šolo pomemben dan. Obiskovalcem smo predstavili šolske dejavnosti. Tudi naš krožek se je predstavil. Predstavili smo se v učilnici slovenščine. Razred smo pred prireditvijo primerno okrasili. Na tablo smo nalepili naše najboljše spise in pesmice. Med njimi so bile risbice, povezane s to temo. Obiskovalce je privabljal plakat, ki smo ga učenci izdelali sami. Po naših idejah je učiteljica izdelala še drugi plakat. Na njem smo razložili, kako nastaja pesem. Vsakemu obiskovalcu, ki je stopil skozi široko odprta vrata, smo prebrali nekaj pesmi. Nekateri smo pisali o čustvih, drugi o domačih živalih, tretji so si izbrali svojo temo. Obiskovalci so bili navdušeni. Večina nas je pohvalila. Med njimi sta bila tudi nekdanji in sedanji župan Gorij. Tovarišica nam je za boljše razpoloženje prinesla bonbonov. Nina Zvan in Tina l reve, 5. r. OS Gorje Čistoča Umazanija nas bo zadušila. To se sicer sliši smešno, vendar je čista resnica. Umazane reke, onesnažen zrak, divja odlagališča smeti... Vse to so pasti, v katere se bomo ujeli. Znanstveniki, televizija, časopisi nas opozarjajo na čistočo, mi pa ostajamo na njihova opozorila gluhi in veselo "svi-njamo" naše okolje. Le toliko pazimo, da nas ne odkrije bližnji sosed, ki bi v nas zbudil občutke slabe vesti. Koliko dni, mesecev, let še? Katja Sitar, 5. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Moj razred Rad hodim v šolo. Moj najboljši prijatelj je Andrej. Je suh in vesel. Najboljši učenec je Jaka. Lepo bere. V razredu se dobro počutim. Prostor je svetel in prijeten. Učita nas tova-rišici Milka in Marija. Najraje imam matematiko. Je zanimiva in kratkočasna. Janez Kleč, 1. a r. OŠ Kokrica AVTO MEHANIKA D0NK0 PredoslJelU 64000 Kranj Tel.: 241-208 Obveščamo cenjene stranke, da poleg avtomehaničnih storitev na osebnih vozilih in kombijih Ford, Opel, Renault, Mercedes diesel, VW in Zastava, opravljamo še: - montažo in centriranje gum - pranje motorjev pri avtomobilih in traktorjih - manjša kleparska opravila in varjenje V zalogi imamo avtomobilske dele znamke Ford, cene konkurenčne! (14 % nižje od umih postavk 0Z) Se priporočamo! Obisk iz Avstrije V petek, 15. maja, so našo šolo obiskali gostje iz Avstrije. Najprej so si ogledali vrtec, šolski sadovnjak in vrt. Ob prihodu v šolsko avlo jim je Andraž Sajovic za dobrodošlico zaigral na harmoniko, Polona Ropret pa jim je ponudila kruh in sol. Oba sta bila oblečena v narodni noši. Učenci smo pripravili tudi kratek program. Aleksandra Zibelnik jih je pozdravila v Za konec - ogled predora nemščini, s sošolcem Borutom sva recitirala pesem Wir sind Kinder einer Erde, pevski zbor pa je zapel tri pesmi. Gostje so bili zelo navdušeni. Učenci tretjega razreda so zaigrali prisrčno igrico o vrtnici ter metuljih, čebelah, vetru in soncu, ki so ji bili v težkih trenutkih vedno na strani. To pa je bil tudi ves program, ki smo ga pripravili učenci. Naši gostje so si ogledali še druge prostore v šoli. Upam, da so gostje odšli iz preddvorske šole z lepimi vtisi. Anka Naglic, 6. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor 4.a razred osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah, ki ga vodi razredničarka Branka Ščap, je letos uspešno opravil štiri eksperimentalne projekte, pri katerih so otroci nadvse uživali. Tako so mladi osnovnošolci na vse mogoče učne načine spoznavali zdravilna zelišča, turizem, energijo in promet. V tem učnem programu so aktivno sodelovali tudi starši, ki so takšen pouk, kjer otroci na neposreden in samoiniciativen način spoznavajo naravo in družbo, podpirali in ki si zato želijo, da bi z njim šola nadaljevala. 28 učencev Branke Ščap si je minuli teden ogledalo tudi karavanški predor, kar je bilo za mlade še posebno doživetje. Na karavanškem predoru so jih izjemno lepo sprejeli Matjaž Dolši-na, Marjan Drolc, Jože Mernik in Igor Potočnik, ki so jim povedali vse, kar jih je zanimalo. Ogledali so si ploščad in delo carinske ter drugih služb, nazadnje pa so jih popeljali še na avstrijsko stran. Otrokom je seveda ostal najbolj v spominu dresiran pes, ki carinikom pomaga pri iskanju mamil. Bili so hvaležni vsem, posebej tudi Zvonetu Suvaku, ki jih je na predor popeljal le za simbolično ceno.# D. S. Približujejo se počitnice in poletje - Narisala Ana Bulat, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka MIDEA d.O.O. Žiri Novovaška c. 5, 64226 Žiri Tel.: 064/691-742 IŠČEMO OSEBE: - ZA ORGANIZACIJO KOMERCIALNIH STORITEV - ZA PISARNIŠKA OPRAVILA - ZA TERENSKE KOMERCIALNE STORITVE PONUDBE PRIČAKUJEMO PISMENO ALI PO TELEFONU ČIMPREJ! PRODAJA PROIZVODOV IZ OPUŠČENIH PRODAJNIH PROGRAMOV. Cene so nižje 30 % do 50 %. SAMO junija v prodajalni DOM Naklo. ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Domači zdravnik Izšlo je Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico Bezeg cvete Pri založniškem podjetju MATRICA v Celju je v zbirki Zdravo življenje pred kratkim •zšla drobna knjižica z naslo-vom "Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico", ki so jo napisali Kristina Čater, višja fiziotera-Pevfrka, mag. Aleš Demšar, dr. rned. specialist ortoped in fizia-ter ter prim. Vilibald Vengust,, dr. med., specialist ortoped. Razveselili se je bodo vsi, ki jih Mučijo bolečine v križu in v hrbtenici in jim grenijo življenje. Knjižica je opremljena z nazornimi risbami telovadnih vaj za razgibavanje obolele hrbtenice pa tudi z vajami za zdravo in zazdravljeno hrbtenico. "Bolečina v križu je eden naJpogostejših znakov, da z našo hrbetnico ni vse v redu," je v uvodu v knjižico zapisal prim. dr. Janez Zajec. "V številnih knjigah, tudi poljudnih, ki jih imamo v slovenskem jeziku na razpolago, smo vedno pogrešali jasna, natančna in kratka navodila, kaj lahko vsak od nas naredi sam za sebe in kako se bo tudi pozneje, ko se bo napada bolečin v križu rešil, varoval oz. obvaroval ponovnih napadov teh težav. Zato pričujočo publikacijo štejemo med prepotrebne priročnike, ki bodo zelo prav prišli vsakemu od nas, tako tistemu, ki se je z bolečino v križu v svojem življenju že srečal, kot tistemu, ki tega znaka še ne pozna, a se želi pred temi težavami obvarovati." Na voljo je torej priročnik, ki bi ga moral imeti vsak "hrb-teničar", pa tudi vsak fiziotera-pevtski ali podoben kabinet v Sloveniji. Knjiga je že v knjigarnah, lahko pa jo naročite direktno na Mavrico, Galusova 2, Celje, stane pa 420 tolarjev. In še droben nasvet Takole svetuje Slavica P. s Kokrice pri Kranju: Madeže od olja ali masti vedno najprvo operem v detergen- *u za pomivanje posode, nato pa normalno operem. Varčno ravnam z detergentom za pomivanje posode tako, da ga polovico zalijem s kisom. Tudi posoda se hitreje suši in se 'epo sveti. Moda Mešani vzorci Moda je muhasta in za letošnje Poletje si je vtepla v glavo, da bo kar najbolj različna. Predvsem v vzorcih. En kos oblačila naj bi bil sicer v enakih barvah, toda različnih vzorcev. Tako si bomo lahko omislile recimo "tod.ro bluzo, ki bo sicer poticana z belimi krogci, pikami, toda rokavi bodo pepita, črtasti-.. In podobne poljubne kombinacije. MliGAMII.K 3% moderni interien prodajno mesto Titov trg 5, Kranj tel.: 222-177,222-171 - zaradi prenove prodajnega mesta odprodajamo eksponate kuhinj po tudi do 50 % znižanih cenah - posebna ponudba uvoženih artiklov B0SCH, BLAUPUNKT, NESC0 (bela tehnika, TV, HI-FI) - stoli, mizice in ležalne postelje za kampiranje GOTOVINSKI POPUSTI, PRODAJA NA OBROKE Delovni čas od 9.-12. in od 15. - 19. ure, sobota 8.-12. ure PRI SEtKKKjl _okrepčevalnica 9w marlja Slfrer, kranj, tltov trg 17, tel.: 222-456 DA NE BOSTE SITNI, AMPAK SITI Ste prepričani, da imamo Gorenjci dobre prehrambene navade? Raziskave kažejo, da vedno manj ljudi zajtrkuje, saj kar preskočijo v mastne malice. Želodec pa v jok, nekaj let kasneje pa še njegov lastnik. Nervoze, nevroze, slaba počutja in podobne nevšečnosti so znane posledice. Veseli smo bili, ko smo izvedeli, da se v GOSTILNI ŠIFRER v tej smeri nekaj dogaja. Tam so se namreč odločili, da bodo postregli Gorenjcem z zajtrki različnih vrst. Pod geslom DOBRO JUTRO, GORENJCI IN G0RENJKE, DOBRODOŠLI NA ZAJTRK pri ŠIFRERJU, vabijo od 7. ure naprej v nedrje svojega lokala. Gorenjski, slovenski, dunajski, angleški, ameriški, mehiški in otroški zajtrk ob beli kavi ali čaju so pravi začetek za uspešen dan. Tudi mi vam svetujemo. Privoščite si zajtrk pri Šifrerju, da boste šli v službo SITI in ne SITNI. Bezeg je tako zdravilen, da se mu lahko odkrijemo, pravijo stari ljudje. Kajti zdravilen je prav ves: cvet, njegove zrele jagode, lubje, listje mladike in korenine. Cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgove-ga cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se začne potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Čeprav učinek toplote tudi nekoliko vpliva na potenje, so prav pri čaju iz bezgovega cvetja ugotovili, da imajo snovi, ki jih vsebuje čaj, daleč večji vpliv na potenje in da zadošča že srednje topel čaj, da povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskemu kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrla-tinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Cvetje bezga hitro sušimo in ga spravimo v dobro zaprte posode. Sušimo ga v senci in na zraku, sicer rado splesni. Čaj iz cvetja: čajno žličko poparimo s 1/4 l kropa, po nekaj minutah precedimo in pijemo čez dan po požirkih. Ocvrto bezgovo cvetje Cele kobule (brez uši) potopimo v cvrtnjakovo testo - naredimo malce gostejše testo kot za omlete - in cvremo tako, da plava v masti. Ocvrte odcedimo in po želji potresemo s sladkorjem. Odlična večerja ali samostojna sladica! Bezgov sirup 3 l prekuhane in ohlajene vode prelij čez 300 kobulov bezgovega cvetja. Vodi primešaj 60 g citronske kisline in 5 limon (limone prerezi na pol, izcedi sok v vodo in dodaj tudi lupine izcejene limone. Vse dobro premešaj, pokrij in pusti stati 36 do 48 ur. Po 48 urah precedi čez cedilo in nato še skozi gazo. Dodaj 3 kg sladkorja in mešaj, dokler se sladkor ne stopi. Takoj polni v dobro umite steklenice (najbolje je, da jih umite še v močno ogreti pečici nekaj minut steriliziramo) in čvrsto zapri z metalnim pokrovčkom. Tako pripravljen bezgov sok bo držal tudi več let. Moda po naše Belo bo modno tudi letošnje poletje. Lahko je kombinirano z vezeninami, domače modne kreatorke pa predlagajo idrijske čipke. Nekaj izredno lepih modelov, kjer se vam bo zagotovo utrnila kakšna dobra ideja, si lahko te dni ogledate na razstavi idrijskih čipk v zasebni galeriji B EVI S A v Kranju na Koroški cesti. I -_I - J I i? I ■—I svečana Ženska IN MOŠKA oblačila 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. LASTNIKI GOZDOV! ODKUPUJEMO LES NA PANJU PLAČILO V 5 DNEH PO SKLENITVI POGODBE INFORMACIJE TEL: 064/211-986 064/211-987 Trgovina obvešča cenjene stranke, da imamo ponovno v zalogi: - SVILENE TRENIRKE otroške, ženske, moške od 2.700.- - 3.600.- - DOLGE ŽENSKE BLUZE IZ VISKOZE 2.900. - MORNARSKI PULOVERJI IZ GARNA 2.500. - OTROŠKE KAVB0JKE od 1.500.- dalje - BERMUDA HLAČE od 400,- do 740. - OTROŠKO PERILO od 150.- do 200. • ŽENSKE SP. HLAČKE od 200 - do 250. - ŽENSKE SP. MAJE 280. - MOŠKE SP. HLAČE 250. - MOŠKE SP. MAJE 280. - OTROŠKE. MOŠKE IN ŽENSKE NAVADNE IN STRECH KOPALKE - ALI STAR COPATE od ŠTEV. 28 - 46 V TREH BARVAH NAKUP V VREDNOSTI NAD 5.000 SLT LAHKO PORAVNATE V DVEH OBROKIH. ZA OBISK SE PRIPOROČA »KAJA«, Likozarjeva 15, Kranj, telefon 064-216-764 SOBOTA, 13. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Izbor 8.30 Angleščina Follovv me 8.50 Radovedni Taček: Polž 9.00 Lonček, kuhaj: Polenta z go bicami 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 14.00 Večerni gost - Marko Modic, ponovitev 14.55 Video strani 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Idealist, slovenski film 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Križkraž 21.35 S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.53 Napovednik 22.55 EP, Video strani 22.56 Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Diana, angleška nadaljevanka Šesti mož proti Alcatrazu, angleški film Nočne ure, 11. epizoda ame riškega varietejskega programa 2.15 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani 14.30 21. slovensko tekmovanje mladih glasbenikov, reportaža in zaključni koncert 16.10 Sova, ponovitev, Roseanne, ameriška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka 18.00 Prisluhnimo tišini 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Videomeh, 71. oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Žur, 1. del francoskega filma 22.15 Portorož: Poglej in zadeni, prenos finala 23.30 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola: Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Kaj se mi dogaja? program za otroke 11.05 Pod nebo, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Me je kdo iskal? 12.50 Risanka 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta, 2/5 del opere 14.00 Poročila 14.05 Mali lord Fauntleroy, ameriški ČB film 16.00 Poročila 16.05 Hrvaška revija, doku mentarna oddaja 16.45 Turbo Li-mach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Ivica Propadalo 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Njen alibi, ameriški barvni film 21.40 Usode: Pričevanje obsojenega sodnika 22.10 Da prijetno mine čas 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Filmski maraton z nadaljevanko 0.20 Dokler se ne snideva spet, 4. - 6. del ameriške nadaljevanke 2.50 Poročila 2.55 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 16.00 Košarka: NBA liga, finale: Chicago - Port-land, posnetek 17.30 Zgodovina risanega filma 18.00 Rokomet: Hrvaško prvenstvo, finale 19.30 Dnevnik 20.10 Dežela orlov, angleška dokumentarna serija 21.00 Zgodba z naslovne strani 21.30 Pri Huxtablovih 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Polnočni klici 23.50 Hit Depo 2.20 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 35 mm, oddaja o filmu 10.45 Smrtonosne igre, ameriški barvni film 12.15 A Shop 19.00 Kanalizator show 19.30 Rola-nje s hobotnico 20.00 Dober večer, risanke 20.07 Dnevno informativni program 20.30 Intervju s Slavojem Žižkom 21.00 Junaki na rolki, ameriški barvni film 22.40 Videogrom 0.00 Konjeniški turnir, reportaža 1.30 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina za začetnike 11.00 Črni gusar, ameriški film 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 čas v sliki SLOVENIJA 1 17.10 Idealist, slovenski barvni film Gre za portret idealista, učitelja, ki pride v zagatno okolje Blatnega dola, pa sprva še ne ve, da se bo zlomil kot žrtev provincializma krajevnih veljakov s svojimi drobnjakarskimi, da ne rečemo strankarskimi interesi. Martin Kačur je v slovenski literaturi lik, ki ga pozna vsak srednješolec. 13.10 Srečanje z naravo 13.40 Brez tebe je tema, nemški film 15.20 Glasbena skrinja 15.30 Jaz in ti 15.35 Šest milijonov sekund 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Erichova zmešnjava 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Leteči zdravniki: Ogenj na krovu 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Denar ali jetra, nemški film 22.15 Zlata dekleta: Burne počitni ce 22.10 Čas v sliki 22.20 Šport 23.35 Manhunt - Mesto lovi morilca, ameriški film 0.10 Čas v sliki 0.15 Večerja vključno z zajtrkom, italijanski film 1.50 Poročila/Ex li-bris 2.00 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 12.45 1000 mojstrovin 12.55 Leksikon umetnikov 13.00 Šport 15.05 Slovesnost za Arthurja Schnitzlerja 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kolumb in doba odkritij 17.45 Kdo me hoče - živali iščejo dom 18.00 Čudovita leta: Težave s selitvijo 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gala Sevillana 80 let Gorske reševalne službe Ljubljana, 12. junija - Jutri, 13. junija 1992, ob 9. uri bo v dvorani skupščine Slovenije na Šubičevi 4 v Ljubljani svečana seja Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Po slavnostnem govoru ob 80-letnici delovanja bodo podelili priznanja zaslužnim članom te organizacije. Poldrugo uro pozneje bo sprejem za goste v preddverju skupščinske dvorane.• S. Saje 1, RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi -12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.56 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - Izvolite, vstopite prosim -17.45 - Zakladi Tržiča - 18.40 -Zelena budilka - 18.55 - Napoved sporeda za nedeljo 19.00 - Slovo - L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca -15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 - Razvedril no popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 18.00 - Novice - osmrtnice -19.00 - Odpoved programa KINO 13. junija CENTER amer. gangst. melodr. BUGSY ob 18.30 in 21. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ak cij. thrill. SMRTONOSNI TRENUTEK ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA prem. franc. akcij. kom. OPERACIJA PAŠTETA ob 19. in 21. uri RADO VUICA amer kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 18. in 20. uri HUMOR NEDELJA, 14. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 8.10 9.00 10.36 11.06 11.30 12.00 12.05 12.10 12.40 13.05 14.10 14.35 15.55 16.00 16.56 17.00 17.10 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.55 Napovednik 22.58 EP, Video strani 23.00 Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej-skega programa Diana, angleška nadaljevanka 0.10 Video strani Video strani Program za otroke, ponovitev Klobučniki na srečanju v Borovljah, prenos iz Avstrije Renu Bassi v plesih iz Indije Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila EP, Video strani Ljudje in zemlja Videomeh, ponovitev Video strani EBU drame za otroke: Ljubezen in slaba riba, ponovitev Heroin, ponovitev francoskega filma Napovednik J. Raspail: Kranj Patagonije, francoska nadaljevanka Poslovne informacije TV dnevnik Arsene Lupine, ameriški film (čb) Novosti založb: Prelistajmo skupaj TV mernik Risanka Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, šport. Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija TV Dnevnik, Vreme, šport 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.50 Video strani 12.00 Sova, ponovitev; Murphv Brovvn, ameriška nanizanka; Diana, angleška nadaljevanka 13.15 Napovednik 13.20 Športna nedelja; Luzerne: Veslaška regata, prenos; Malmoe: EP v nogometu: Francija - Anglija, prenos 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Video-godba 20.30 Primer Furlan, dokumentarna oddaja 21.00 Aleksa Šan-tič, nadaljevanka 21.55 Plesni nokturno: R. Rossini-V. Dedovič: Tatinska sraka 22.05 EP v nogometu: Švedska - Danska, posnetek 23.56 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Dobi, 1. del španske risane serije 10.00 Poročila 11.05 Matematika narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 16.00 Poročila 17.20 Pvgmalion, angleški film 18.50 Tom in Jerry kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta 20.10 Hrvaška v svetu 20.40 7/7 21.00 Sedma noč 22.30 TV dnevnik 22.50 Šport 23.05 Nevv Age, oddaja resne glasbe 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Horoskop 0.15 Poročila 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 12.20 Video strani 12.30 Veslanje: Mednarodna regata, finale (Ž) 13.25 Veslanje: Mednarodna regata, finale (M) 17.05 EP v nogometu: Francija - Anglija 19.30 TV dnevnik 20.05 EP v nogometu: Danska -Švedska 22.05 Odletel bom, 2. del ameriške nadaljevanke 23.00 Avtomobilizem: Formula 1 za VN Kanade 0.00 Jazz 0.30 Zabava vas Dave Allan 1.00 Košarka: NBA liga, finale 3.30 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje: Tropska vročica 10.00 Ženska z dvema obrazoma, ponovitev ameriškega barvnega filma 13.10 Video grom 19.00 Konjeniški turnir 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.05 Nagradno žrebanje Kanala A 21.20 Intervju s Slavojem Žižkom, ponovitev 21.45 Odrešitelj, hrvaški barvni film 23.15 Konjeniški turnir, finale TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 10.15 Univerzum: Začasni raj 12.00 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Čudovita leta 13.35 SLOVENIJA 1 14.35 Heroin, francoski barvni film Ded je posestnik s prvo in zadnjo besedo pri hiši. Vnuk se zaplete v prekupčevanje z mamili. Ko ded to odkrije, vzame stvari odločno v svoje roke. Skrita mamila uniči, vnuka pa zapre v klet, da bi ga zaščitil. Gangsterji nikakor nočejo prepustiti zadnje besede trmastemu starcu. Hočejo ga ustrahovati: zažgejo mu senik, pobijejo živino, porežejo gume na avtomobilih. Toda mož ne popusti. Tudi s policijo noče sodelovati. Obračun z gangsterji mu je stvar časti, ki jo hoče urediti v družinskem krogu. Harry in sin, ameriški film 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Leteči zdravniki: Dve materi in otrok 19.30 Čas v sliki 19.45 Sporna vprašanja 20.15 Moselbruck 21.05 Iz sence, britanski film 22.45 Vizije 22.50 Spusti vajeti, italijanski film 0.10 Čas v sliki/ Ex libris 0.20 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Otroški vvurlitzer 9.30 Pan-Optikum 10.15 San Anto-nio, ameriški vestem 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Nabadanje sodčkov 15.00 Športno popoldne 16.15 Klub za seniorje 17.00 Šport: EP v nogometu 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport. Formula I za VN Kanade 22.00 Čas v sliki 22.10 Šport: EP v nogometu 23.40 Petrocelli: General ima sovražnike 0.25 Čas v sliki/1000 mojstrovin MEGAMILK 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP -17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.35 - Nedeljski pogovor s kmetijsko zadrugo Križe -11.06 - Potuj z menoj - 11J25 - Modni kotiček - 11.40 - Planinski šopek - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel - 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila - 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Nedeljski pogovor z ... - 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slovo - L RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.00 - športne novice -10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 14. junija CENTER amer. gangst. melodr. BUGSY ob 18.30 in 21. uri STORŽIĆ amer. trda erot. NAJBOUŠA UČITEUICA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI TRENUTEK ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA franc. akcij. kom. OPERACIJA PAŠTETA ob 19. in 21. uri RADOVLJICA amer. kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 20. uri Včasih se resno sprašujem, kaj neki je s temi mojimi soro-jaki Slovenci narobe, da ob koncu pomladi in poleti domala sploh ne gledajo nacionalnega programa TV Slovenija - razen TV Dnevnika in vremena pa včasih športnih poročil. Razumem kmete in večje podeželske vrtičkarje, da čez dan migajo in komaj čakajo, da dol ležejo. Nikakor pa ne razumem meščanov, da zjutraj samo skomignejo z rameni, ko ognjevito načenjam debate o včerajšnjem TV programu: »A si včeraj gledal, a?«- »Nisem in - me tista tvoja Žarišča in javne tribune tudi nič ne brigajo!« Tako me redno spravljajo v globoko žalost, saj domala ni nikogar več - razen profesionalnih kritikov - s komer bi lahko usekal kakšno konstruktivno o naši TV. Čuden narod! Drago plačuje ves nacionalni program, na koncu pa ga niti gleda ne! Če pa v trgovini plača kakšen nagnit krompirček ali smrdljivo hrenovko, pa naganja tak vik in krik, da se kar bliska in vsi inšpektorji tega sveta naj bi goljufive trgovce kar odrli, če ne še kaj hujšega. Meni, ki TV zadeve redno plačujem, pa ni do tega, da bi ga TV po svoje sračkala. Če je že naša nacionalna televizija svetovni unikum in pobira na- TEMA TEDNA Crna luknja ročnino ne glede na to, ali ima enega gledalca ali celo dva, naj tudi uraduje tako, da bo meni se dopadlo in bo meni všečno. Zavedam se torej, da glede na lastne bridke izkušnje o TV negledanosti tokrat polemiziram le s peščico bralcev, a kljub temu je treba nekaj reči o nekaj oddajah, ki so se odvijale zadnje čase. Poljudnoznanstvena japonska nadaljevanka o vesolju je bila krasota! Meni, ki sem seveda totalni laik o vesoljskih .zadevah, so namreč kar oči lezle iz jamic, toliko so mi japonski producenti povedali o galaksijah in kozmosu. Oddaja je namreč dokazala, kako smo v resnici prah in pepel, neki organizemčki, neki kozmični nič, ki se bo v nič raztreščil tisti hip, ko bo neskončni in samozadostni kozmični mehanizem, ki deluje po svojih zakonitostih, prišel v določeno fazo. Pif! Pa bo Zemlja nič! In ker kljub vsemu kot črvi-ček - človeček zemeljsko mislim, mi je ob oddaji venomer prihajal v misli naš promocijski minister, ki je njega dni resno izjavil, kako da nas ob razglasitvi suverenosti Marsovci gledajo! Bože! Kakšen Mars! Na bilijone galaksij - vsak dan jih odkrijejo še kakšen nov bilijon, za totalno kozmično temo pa niti prodrli še niso - je tedaj usmerjalo rešpetine naravnost v Slovenijo. Da umreš, še preden te požre vesoljska črna luknja! - In če ob tem, da ti ob takih astronomskih spoznanjih, da smo totalni nič en slovenski minister povsem seriozno servira planetarno, kozmično pomembnost in razsežnost, ne padeš koj pod mizo, te dol vrže domača produkcija. Javna tribuna o drogah je bila oni dan res skrbno pripravljena - to je pa tudi vse! Moderator je bil publiko pošlihtal po sklopih: vsak je iz svojega predalčka na njegov klic čivknil, kar je čivk- niti treba bilo:......Dokler te nekajurne duhamorne moralke ni vznemiril mladi mož, rekoč, da s takimi javnimi prezentaci-jami uradnih mnenj in stališč žagajo vodo, kajti narkomanije se je treba lotiti pod delovnim geslom: Živeti z narkomanijo. In je nato morala samozavestni moralki o drogah takojci jako padla. Tako, da tistim gledateljem, ki so že v začetku oddaje švignili v posteljo, ni treba žalovati, kajti tisti, ki smo vztrajali, smo bili zamorjeni. Še dobro, da je koj v naslednji dan v tak dolgcajt od dolg-cajta usekala senzacija o vdoru v slovenski monetarni sistem, da je nastala huda monetarna črna luknja. Potem se je po TV preklala vsa Slovenija, kdo je kriminalec in kdo ni. Prava figa freska! Kaj pa je to kaj takega: vdreti v moneto! Meni se to dogaja vsak mesec - da vdrem v lastno moneto in nastane taka črna luknja, da me preganja pol banke. Kupi ti s svojo moneto en čisto navaden modroc, pa se ti bo prikazal takšen vdor, da je ob njem vesoljska črna luknja mišji drekec... • D. Sedej PRIJAVITI KRESOVE Ven in ven slišimo, da v tej mladi slovenski državi ni nobenega pravnega reda in da gre vse več ali manj na hojladri! Kar pa nikakor ni res! Zadnjič smo se na moč razveselili dejstva, da je tudi prižiganje prvomajskih kresov nujna stvar upravnega postopka. Za vsako prižiganje kresov je namreč potrebno imeti dovoljenje pristojnega upravnega organa. Kar je lepo in prav, če pomislimo na požarnovarnostni vidik, malo manj pa prižigalce prvomajskih kresov navdušuje dejstvo, da prižig suhih vej ali avtomobilskih gum tozadevno ni zastonj. Za prijavo je namreč treba odšteti kakšnih 500 slovenskih tolarjev! PARKIRIŠČE NI ODLAGALIŠČE Na Jesenicah so se odločili, da korenito poračunajo z vsemi tistimi, ki puščajo svoja neregistrirana in odslužena vozila kar na parkiriščih sredi mesta! Na policijski postaji so ugotovili, da je samo v treh mestnih skupnostih na parkiriščih reci in piši kar 35 takih vozil! Zdaj se pripravljajo na akcijo, da bodo na stroške lastnikov odpeljali vsa taka vozila na smetišče. Zavedajo se sicer, da je med temi vozili tudi kar precej takih, ki jih lastniki zaradi pomanjkanja denarja ne morejo registrirati, ampak red je red. Parkirni prostor je namenjen parkiranju in ne garažira-nju starih in neregistriranih osebnih avtomobilov! Z 210 KILOMETRI NA URO - PA KAJ! Menda so oni dan zasačili voznika, ki je drvel skozi karavanški predor s celih nič več ali manj 210 kilometri na uro! Popolnoma nič čudnega! Če ste do danes že privarčevali toliko denarja in se vrgli v strošek 90 avstrijskih šilingov, kolikor stane vožnja skozi karavanški predor, vam ni treba čisto nič »gruntati«, kdaj na pot, da v predoru ne bo gneče. Nikoli je namreč ni! Zato je voznik, ki je dirkal skozi predor, samo izkoristil prazno dirkalno stezo, saj mu ne zadaj in ne spredaj in ne nasproti ni privozila živa duša. Kar zamislite si, kako krasno je užival!* D. S. BORCI IZŽVIŽGALI GOSPODA ŽUPANA Na proslavi ob 50-letnici Gorenjskega in Koroškega odreda, ki se je je v Kranju udeležilo zares veliko ljudi, je množico proslavljajočih in številne domače in tuje delegacije pozdravil - kot se »gepira« - tudi Vitomir Gros, kranjski župan. Hotel pozdraviti - bi morali zapisati. Ko je namreč gospod župan stopil za govorniški oder in hotel povzeti pozdravno besedo, je množica vzvalovila. Slišale so se zavijajoče sirene, pa žvižgi pa mahanje z rokami in nogami pa s palicami in vzkliki: »Gros. kje imaš banane« in podobne neslanosti, ki bi jih pač težko pričakovali od priletnih gospodov in gospa. In čeprav je gospod Gros povedal, da je bil tudi njegov ata partizan, ampak ne tukaj, ni popolnoma nič pomagalo! Prizor se je odvijal na način: Udri po siromaku govorniškem! Zares si je težko predstavljati, kaj so si mislile številne tuje delegacije in ugledni tuji gostje. Kaj takega pač ne doživi! na vsaki proslavi - da bi bil namreč sam gospod župan iz-žvižgan! In to ne od kakšnih mladostnih huliganskih prena-petežev, ampak od priletne strukture prebivalstva... Ah, ubogi gospod Gros! Če te ni, te kritizirajo, če si, ti žvižgajo! Predvolilna bo pa res težka!• D. S. Grafiti, grafiti - Grafitomanija je zajela tudi Slovenijo. Ta, v na; ši socialistični preteklosti manj razširjen pojav, dobiva take ali drugače razsežnosti tudi po Gorenjskem. Včasih so grafiti prav imenitni in zelo zgovorni, tale grafit, ki se je pojavil v športni dvorani na Bledu pa ravno ni najbolj estetski in težko, da bi imel tudi kakšno sporočilno vrednost. D. S. - Foto: Peter Kozjek NE ZAMERITE, AMPAK RES STE NA BALKANU Nebodigatreba z Jezerskega se nam je oglasil takole: »15. maja ste objavili članek Za čebelnjak lokacijsko in gradbeno dovoljenje?!? pod naslovom Ne zamerite, ampak res ste na Balkanu. Oglejte si, prosim, tole priloženo fotografijo. Jezerjani smo zatrdno verjeli, da bo to čebelnjak, kot je lastnik parcele zatrjeval. Sedaj pa je ta čebelnjak vikend in kozolec poleg njega drvarnica! Lepota pa takal Ta čebelnjak je na najlepšem in na najbolj sončnem pobočju na Jezerskem in si ga lahko ogledate ob cesti, 500 metrov naprej od hotela Kazina. Ta čebelnjak je trn v srcu Jezerja-nov, saj je precej domačinov tedaj iskalo gradbeno dovoljenje in so jih dobili - na živi skali, brez možnosti za kakšen vrtiček ob hiši. Vikende pa lahko gradijo na idiličnih prostorčkih - seveda, saj vemo, kdo ima denar zanje...« Čebelnjak - trn v srcu Jezerjanov REPORTAŽE Ko lokalna cesta postane gradbišče Po lepi cesti, potem pa— v mišjo luknjo! Blejska Dobrava - Krajani Blejske Dobrave že dve leti zaman opozarjajo, da cesta ne more biti gradbišče. Železniški nadvoz je kot mišja luknja. Da bi jim cesto kdo opral? Kaj pa še! Avtocesta, ki jo gradijo od Hrušice do Vrbe, je prav gotovo najbolj prizadela prebivalce Blejske Dobrave. Prizadela tako, da so kmetom morali nadomestiti odvzeto zemljo ali plačati zanjo odškodnino, vse prebivalce Blejske Dobrave pa predvsem tako, da imajo že ves čas gradnje nenehne preglavice s cesto. Dobravce je doletelo to, da je njihova lokalna ali regionalna cesta naenkrat postala gradbišče in gradbišče, na žalost, tudi dolgo ostala, čeprav je bil ob začetku gradnje trden dogovor, da bodo tovornjaki vozili po lokalni cesti samo v začetku gradnje. Kajpak! Vozijo še danes! O problemih, s katerimi se že ves čas izgradnje avtoceste srečujejo vsi prebivalci Blejske Dobrave, smo se pogovarjali s krajani: Janezom Čopom, Fran-cijem Srpčičem in Slavkom Pantarjem. Na Blejski Dobravi v začetku gradnje avtoceste niso mogli mimo problema odvzetih in nadomestnih zemljišč ter melioracij. Enajst dobravskih kmetov, ki proizvajajo tržne presežke, je bilo upravičeno nezadovoljnih. Pritoževali so se tudi tisti lastniki zemljišč, ki niso kmetje. Pogovori so potekali in potekali... Janez Čop Franci Srpčič Danes so zemljišča večinoma odkazana, ni pa še uradnih zaznamkov, za kar je zadolžen jeseniški Dominvest. Ta dve leti ni bil zmožen urediti zadev tako, da bi bili vsi danes zadovoljni, saj nekateri sploh še nimajo prepisov v zemljiški knjigi. Vendar pa je resnici na ljubo treba povedati, da so zemljišča na Blejski Dobravi večinoma urejena, sanirana, da je veliko zemljišč v boljšem stanju, kot so bila prej. Dobravsko polje se ureja, sredstva za komasacije so bila namensko porabljena in je danes dovolj travnatih kmetijskih površin za živinorejo. Manj zadovoljstva pa je z lokalno cesto in železniškim nadvozom od Lipe proti Blejski Dobravi! Če ste le naključni popotnik in terena ne poznate, vas vožnja od Lipe proti križišču pri železniškem nadvozu lahko temeljito preseneti. Od Lipe naprej vas bo vodila naravnost imenitna cesta do podvoza, potem... Potem pa se vam bo nadvoz zazdel kot kakšna mišja luknja. Tudi laiku je lahko jasno: po idejnem projektu so nekaj zgradili na pol! Zgradili so cesto do nadvoza, potem se pa na hitro umaknili. Mladi razstavljajo Jesenice - 22. maja so v Doliku na Jesenicah odprli razstavo likovnih izdelkov osnovnošolcev sedmih osnovnih šol občine. Za to tradicionalno razstavo odberejo okoli 100 likovnih izdelkov, ki so nastali pri pouku in likovnih krožkih. 27. maja pa so razstavili likovne izdelke VIZa v Kosovi graščini. K obema razstavama so letos povabili tudi otroke z druge strani meje, iz Furlanije - Julijske krajine in s Koroške. Odzvali so se Korošci, ki so na Jesenice poslali okoli 300 likovnih izdelkov. Otvoritve se je udeležilo kar precej staršev, otrok in učiteljev z druge strani Karavank. Z avstrijske strani je sodelovalo kar devet šol. Za prihodnje leto pa se bodo verjetno dogovorili za izmenjavo razstav dveh šol z obeh strani meje na samih šolah, saj je tako lahko več priložnosti za neposredne stike. In res je bilo menda tako! Železniško gospodarstvo je bilo že na licu mesta pripravljeno, da nadvoz po načrtu in projektu poglobi in razširi, nato pa naj bi zmanjkalo denarja in delavci so morali oditi. Posledice so jasne: na Blejsko Dobravo ali na Kočno ter proti Bledu danes v tej smeri ne more priti noben večji avtobus ali gradbena »hruška«, recimo. Veliko problemov ima že tovornjak, da se stlači skozi tisto mišjo luknjo, zato ubirajo poti kar preko polja na Lipcah! m Slavko Pantar Lokalno cesto na Lipce in na Blejsko Dobravo so v začetku gradnje prekopavali in prekopavali, v nobenem primeru pa je niso vzdrževali! Investitorji so obljubljali, da bodo poškodbe popravili in cesto ohranjali v takšnem stanju, da se bodo po njej vaščani lahko vozili, a od obljub ni bilo prav nič. Še več: ob sušnih dnevih se je tako prašilo, da se ni nič videlo, ob deževnih dneh pa lastniki avtomobilov skorajda niso prepoznali, tako umazani so bili po eni sami vožnji do Jesenic. Cestno podjetje Kranj je samo stalo ob strani, jeseniški Kovinar, ki je prav na račun ceste dobil nov avtomobil za pranje cest, pa se je dolgo obotavljal, da se je z avtomobilom za pranje na Dobravi sploh prikazal. Vaščani so se torej vztrajno morali voziti po makadamu in po njivah, kajti njihova lokalna cesta je bila namenjena kamionom z gradbišča in je gradbišče tudi ostala. Škode, ki so jo Do-bravci utrpeli zaradi voženj, jim nihče nikoli ne bo povrnil. Menda bi bil pa res že skrajni čas, da se jih investitorji usmilijo vsaj tako, da držijo besedo in ustrezno uredijo železniški podvoz tako, kot so jim obljubljali....« D. S. Osmošolec Blaž Vehar državni prvak v kemiji Fant desetletja Škofja Loka, 9. junija - Za Blaža Veharja z Godešiča je ravnateljica osnovne šole Cvetka Golarja na Trati Mara Potokar dejala, da je "fant desetletja". V šoli je sicer veliko učencev, ki z znanjem močno "štrlijo" iz povprečja, vendar pa je Blaž Vehar izjemen po svoji vsestranskosti; je državni prvak v znanju kemije, na tekmovanju iz matematike je med najboljšimi slovenskimi osmošolci osvojil drugo mesto, v angleščini je bil peti, dobro se je izkazal tudi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika. Blaž Vehar ni nikakršen "za-štekan" tip, "piflar", nasprotno, med sošolci, ki vrstnike s takšnim značajem običajno izločijo, je zelo priljubljen, vsi sc^ se z njim veselili uspehov. Je skromen, pripravljen tudi za običajna pobalinstva, rad igra tenis. Da je tako dober učenec, odličen vseh osem let osnovne šole, mu je bolj prirojeno kot s težavo priborjeno; bister je, radoveden, vztrajen, rad se poskuša v vsem. Prizna, da za osnovno šolo ne žaluje pretirano. Pač, za prijateljskimi vezmi, ki so jih stkali v razredu, tudi učitelje bo ohranil v lepem spominu, vendar ga zdaj čakajo nova spoznanja, tega se veseli. Prijavil se je na šentviško gimnazijo, kam bo krenil kasneje, bo lahko razmišljal še štiri leta. Morda na kemijo? Blaž Vehar o številnih tekmovanjih, ki se pred koncem šolskega leta vrste tako rekoč dan za dnem in se jih udeležu- jejo praviloma taisti učenci (kdor je dober, je dober povsod), pravi, da jih je preveč. Nič čudnega, če nekateri vrstniki ob tem doživljajo hude duševne travme. Sam jih je dokaj dobro prenesel, ni imel kakšne posebne treme. O nalogah, ki so jih reševali pa je dejal, da so bile precej zahtevne. • H. Je-lovčan Zahrbtni napadi na gospo Wang Ai Ping? Gospa bo najela tuje izvedence! V našem časopisu smo že večkrat kar obširno pisali o gospe ™ang Ai Ping in njeni metodi zdravljenja tudi zato, ker se je njenega zdravljenja udeleževalo tudi izjemno veliko Gorenjcev. Verjamemo, da tekoče spremljajo dogodke o gospe, ki so jo zadržali v Sloveniji, zato objavljamo tudi poziv oziroma mnenje predstavnika Qi gong metode Wang Ai Ping za Slovenijo Rudija Klariča. Rudi Klarič pravi, da je, potem ko je dokazala zdravilne učinke svoje metode, avtorica doživela presenetljivo število zahrbtnih "apadov preko sredstev informiranja, sproženih s strani finančnih s'užb, zdravstva, policije in tožilstva. Gospa Wang Ai Ping si je takoj, ko ji je bila omejena svoboda, v2ela čas za analizo celotnega dogajanja. Ugotovila je, da je gonja Proti njej in njenemu delu organizirana z njej nerazumljivim, vsekakor pa Sloveniji ne ravno koristnim namenom. Vse obtožbe proti njej so bile na ravni govoric. Nihče ni predložil nikakršnega dokaza, da bi njena metoda komurkoli škodila, obstaja pa izjemno veliko dokazov, da je njeno delo izjemno koristno za zdravje. Več kot tisoč podpisov, s katerimi ji udeleženci izrekajo podporo, je samo eden izmed dokazov za učinkovitost njene metode. Gospa se sprašuje, kakšna je odgovornost in morala tistih, ki so s svojo gonjo na osnovi osebnega prepričanja in brez vseh dokazov mnoge Slovence prestrašili.. Gospa pričakuje od Slovenije korekten in hiter postopek, ker bo sicer prisiljena zahtevati, da jo pravno zastopajo tuji pravni in finančni izvedenci. Dokazala bo, da se Slovenija do nje ne obnaša kot pravna država in da so bile grobo kršene njene človeške pravice. Slovencem pa priporoča, naj si z njeno metodo še naprej krepijo voljo, samozavest in čisto pozitivno energijo in s tem - zdravje.* D. S. PONEDELJEK, 15. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.40 9.55 10.50 11.06 11.20 11.40 12.00 12.06 12.50 16.35 16.46 16.50 16.56 17.00 17.10 17.10 17.36 18.00 18.06 18.36 19.10 19.17 19.25 19.30 20.00 20.40 20.45 21.26 23.00 23.25 23.28 23.30 23.30 0.15 1.00 Video strani Program za otroke Pinka potepinka, lutkovna igrica Čarobna vrtavka, 2. oddaja W. M. Thackerav: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke TV mernik, ponovitev Forum, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Poročila TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Obleka J. Bevc: Ko je pomlad: za spanka Andreja, igrana serija EP, Video strani Obzorja duha, ponovitev Divji svet živali: Yellowstone pod ničlo, angleška poljudnoznanstvena serija Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče Mednarodna obzorja: Brezdomci v Sloveniji EPP Podelitev nagrad Corcom '92 M. Mazzini - M. Zupančič: Operacija Cartier, TV film TV dnevnik. Vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova Diana, angleška nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.20 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 9. oddaja ameriškega varietejskega programa, Diana angleška nadaljevanka 16.35 Športni pregled 17.05 Goete-borg: EP v nogometu: škotska -Nemčija, prenos 19.10 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik 20.05 Noerrkoeping: EP v nogometu: SND Nizozemska, prenos 22.10 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Kriminal 23.10 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Plamenica, ponovitev 9.30 Jaz, lutkar: Ladislav šosteric 9.45 Mala kinoteka: Čebelica je rojena in kako je Ana kupila kruh, risana filma 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutro fon 11.35 Pri Huxtablovih, ponovitev 12.00 Točno opoldne poročila 13.00 Hrvaška v svetu 13.30 7/7, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Odletel bom, ponovitev 2/15 dela ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Silas, nemška mladinska nadaljevanka 16.00 Po ročila 16.05 Malavizija 17.00 Bese de, besede, besede 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 S. Kolar: Samo ali nismo? TV drama 20.35 Marie Octobre, francoski film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.25 Video strani 15.55 Košarka: NBA liga, finale: Chicago - Port-land 17.05 EP v nogometu: Škotska - Nemčija 19.30 TV dnevnik 20.05 EP v nogometu: Nizozemska - SND 22.05 Sedem nas je 23.00 Popolna tujca 23.30 Gabrijelov ogenj 0.20 Električni kavboj 0.50 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Filmski režiserji, ponovitev dokumentarne serije 11.00 Junak na rolki, ameriški barvni film 12.35 A Shop 19.15 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Smrtonosni pogled, ameriški barvni film 22.50 Dance Session, oddaja o modernem plesu 23.30 Vreme 23.32 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Raji živali 10.30 Denar ali jetra, ponovitev nemškega filma 13.00 Čas v sliki 14.10 Batman 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson 15.30 Am, dam des 16.05 Leto mačete 16.30 Ding, SLOVENIJA 1 21.35 Operacija Cartier, slovenski TV film Življenje delavcev v malem industrijskem mestu se odvija med tovarno, gostilno in spalno barako. Vsak išče nekaj, kar bi mu pomagalo iz dolgočasja. Egon obožuje parfum Cartier, Selim sanjari o Nastassji Kin-ski, Ibro pa o lepi Ajši, ki jo vsak dan srečuje na kosilu v menzi, a se ji ne upa približati. Egon je od vseh najbolj samozavesten in iznajdljiv in prijateljema skuša pomagati. dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Čudovita leta: Letopis za vse čase 18.30 Leteči zdravniki: V mestu ni piva 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Fer gie - beg iz kraljevske hiše 22.10 Miami Vice 22.55 La luna, italijanski film 1.10 čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.45 1000 mojstrovin 15.55 Leksikon umetnikov 16.00 Svet sredi stoletja 16.25 Verski prazniki 16.30 Lipova ulica 17.00 EP v nogometu: Škotska - Nemčija 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.10 EP v nogometu: Nizozemska SND 22.00 čas v sliki 22.30 Setev bogastva - setev bede 23.20 Nočni studio 0.20 Hello Au-stria, hello Vienna 0.50 Čas v slik/ 1000 mojstrovin dokumentarna drama 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščina v rastlinskem svetu 13.35 Družinske vezi 14.00 Batman 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Od daja z miško 15.30 Am, dam, des 16.05 Leto mačete 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Denar ni vse 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Raj za določen čas, 2. del: Spremenjeni pogled 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Teksas čez reko, ameriški vestem 22.50 Predsednik, francoski film 0.20 Petro celli 1.05 čas v sliki 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - črna kronika -12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - l. RADIO MI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program -18.00 - Novice - osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - KINO 15. junija CENTER amer. gangst. melodr. BUGSY ob 17.30 in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! GLASBENI KOTIČEK TOREK, 16. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 9.35 10.20 10.15 10.10 11.30 11.45 12.00 12.05 12.50 16.35 16.45 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.20 18.10 18.30 18.35 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 21.35 22.20 22.45 22.55 22.58 23.10 0.15 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Boj za obstanek Angleščina - Follovv me Kemija Prisluhnimo tišini Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik EP ,Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj Ex libris Koledar: Junij EP, Video strani Mostovi Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče EPP Osmi dan Za prihodnost Narodne galerije, 4 oddaja J. Sadvvith: Deklica M, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka EBiflfc. angleška nadaljevan ka ffifcftbeni utrinek: C. Saint -Saens: Labod Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.50 Video strani 15.00 Mednarodna obzorja: Brezdomci v Sloveniji, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev; Diana, angleška nadaljevanka; Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Kronika Unima '92 20.30 Glasba, shovv in cirkus 23.30 Svet poroča 20.05 Simpsono-vi, ameriška risana nanizanka 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.00 Omizje 23.00 Svet poroča, ponovitev 23.40 Video strani TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d.o.o. Sp. Besnica 81 ® 403-871 • MONTAŽA • KREDIT • PREVOZ 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 2. PROGRAM TV HRVAŠKA KANALA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Ponovitev iz Malavizije 9.25 Risanka 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Popolna tujca, humoristična nanizanka 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Sedem nas je, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Batman 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Hrvaška kulturna dediščina 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Stalin, angleška dokumentarna serija 21.00 V velikem planu 22.30 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Video strani 15.05 Video strani 15.15 Njen alibi, ponovitev ameriškega filma 16.50 Zgodovina risanega filma 17.20 Nogomet: Pokal Hrvaške: Inker - Hašk Građanski 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Gospod Bean 20.30 Marlboro music shovv 21.05 Sedem nas je, angleška nadaljevanka 22.00 Jezdeci jutranje zarje, španska nadaljevanka 22.50 Pripovedujem ti zgodbo 23.35 Video strani 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Borza 10.45 Smrtonosni pogled, ameriški barvni film 12.20 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program SLOVENIJA 2 20.30 Glasba, shovv in cirkus V tokratni oddaji Glasba, shovv in cirkus si boste lahko ogledali cirkus Oddajo je francoska družba TELEMONDIS posnela na 12. cirkuškem festivalu v Parizu in zdaj je v vsej svoji izjemnosti na voljo tudi nam. Cirkus jutrišnjega dne, cirkus prihodnosti, cirkus, ki živi da nes. Cirkus brez tigrov in slonov, ampak cirkus, v katerem zablesti človek v vsej svoji spretnosti, disciplini, nadarjenosti in pogumu. 20.30 Dokumentarec tedna: Ikarus s harmoniko 21.00 Za filmske sladokusce: Pozabljeni, ameriški barvni film 22.40 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Čudovita leta 10.15 šolska TV 10.30 Spusti vajeti, ponovitev italijanskega filma 12.15 Posoda je pobegnila z žlico TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov, kipar in slikar Fausto Peristi 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Čudovita leta: Novi začetek 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila -16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - črna kronika -12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Kako poceni na počitnice - 18.15 -Klepet s poslušalci - 18.55 - Napoved sporeda - 19.00 - Slovo - 1. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -17.00 - Športne novice -17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - KINO 16. junija CENTER amer. gangst melodr. BUGSY ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR prem. franc. akcij, kom OPERACIJA PAŠTETA ob 18. in 20. uri GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Zadnjo našo lestvico pred počitnicami lahko poslušate v sredo popoldne na valovih RADIA ŽIRI. NATAŠA BEŠTER SE DO JESENI OD VAS POSLAVLJA! DOMAČA LESTVICA 1. Marijan Smode - Ti 2. Čuki - Tvoj metulj 3. Veter - Ne damo Slovenije 4. Adi Smolar - V Slogi pa vrtijo 5. Petra Bizjak - Pomlad 6. Malibu - Nena 7. Ivo Radin - Pesem srca TUJA LESTVICA l.INXS-By my side 2. Oueen - The shovv must go on 3. Guns'n' Roses - You Could be mine 4. John Denver - Annie song 5. Boy George - Hare Krishma 6. Prince - Cream 7. Michael Jackson - Black or white Tokrat je imela srečo pri žrebu ANICA ERŽEN iz Sovodnja 1, ki dobi TORTO. Poklanja jo ESAD iz AMBASADE v ŽIREH. Čestitamo in dober tek! Tolažilno nagrado, kaseto RADIA ŽIRI pa dobi TINA CESAR, Prešernova 9 iz Radovljice. Vsem hvala za sodelovanje in nasvidenje jeseni! Nataša Bešter Kvalitetna narodnozabavna glasba: ansambel Tonija Iskre Nastopamo doma in v tujini Narodnozabavni ansambel Tonija Iskre iz Begunj navdušuje ljubitelje narodnozabavne glasbe, kjerkoli se pojavi. Ansambel se namreč predstavlja s kvalitetnimi izvedbami svojih in drugih skladb. Sončkov kot Ansambel Tonija Iskre Ansambel je navdušil tudi obiskovalce novinarskega večera na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Številni so pozorno poslušali in ansamblu tudi odkrito čestitali. Pevka ansambla Marjana Mlinar ima odličen glas. Vodja ansambla Toni Iskra pravi: »Z ansamblom nastopamo in snemamo od lanskega septemra. Nastopili smo na Ptujskem festivalu in bili izredno veseli odličij, ki smo jih tam prejeli. Dobili smo Orfeja za najboljšega debitanta. Ansambel je že izdal prvo kaseto z naslovom Nagajiva harmonika. Kaseta se dobro prodaja. Veliko gostujemo in nastopamo tudi v tujini: aprila smo bili v Nemčiji, kjer smo nastopili v živo za bavarski radio, skupaj z Alpskim kvintetom pa smo se predstavili tudi na televiziji. V pripravi je že nova kaseta, ki bo izšla ob koncu leta, skupaj s ploščo. V ansamblu smo se zbrali: Jani Kavalar z Jesenic, bas in petje, Frenk Kejžar z Jesenic, kitara, Marjana Mlinar, Koro-šica, pevka in jaz, ki igram harmoniko. Vodja ansambla Toni Iskra Načrti? Načrtov imamo še veliko. Predvsem pa je pred nami veliko nastopov tako doma kot v tujini. Vsako nedeljo igramo pri Jožovcu v Begunjah, če pa smo prosti, radi pridemo kamorkoli. Načrtujemo gostovanja po južni Tirolski, Švici, Nemčiji. Igramo vse vrste glasbo. Glasbo za lastne skladbe pišem jaz, precej besedil, ki so zelo kvalitetna, pa piše Janez Hvale, nekdanji član skupine Rž, zdaj pa vodja ansambla 12. nasprotje.« • D. S. La musique Okroglih?? Ja, res dostkrat je že sonček posijal v tale kot Gorenjskega glasa. O tem pozneje. Zadnjič je bilo vprašanje tako dolgo, da se mi ga zdajle ne da ponavljat. Odgovorit ste morali ja ali ne. Eni ste pametno poslali dve dopisnici z obema možnima odgovoroma, no, pravilen je samo tisti z "ja". Žrebala je tokrat Ingrid s Primorske, katere palec in kazalec sta se odločila za Jenko Urško, Prvomajska 5, 64226 Žiri. Čestitam, nagrada je tvoja, ampak počakaj še na dopis. TOP 3 1. Adrenalize - Def Leppard 2. Use Your Illusion I - Guns & Roses 3. Greatest Hits - Oueen NOVOSTI V Sončku lahko naročite kaseto "Mlah" skupine Les Negres-ses Vertes. Poleg tega, da v Sončku lahko kupite CD-je od Gunsov, novega od Def Leppard pa še kaj, sem vam zadnjič obljubil nekaj o posterjih. Tako - prišla je pošiljka posterjev z motivi: Axl v pozi, Nirvana, Jim Morrison, Johnny Rotten, Bob Marley, Ramones, Iggy Pop... Tu so še albumi posterjev U2, The Rolling Stones, The Beatles, Madonna... Pa še nekaj. V Sončku lahko dobite tudi karte za Death metal koncert, ki bo 17. junija v Ljubljani, nastopili pa bodo Obituary, Napalm Death m Disremember. Baje so po 800 tolarjev. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 50: Tole bo pa full težko. Kolikokrat je bil do sedaj v Gorenjskem glasu objavljen Sončkov kot? Odgovor je samo eden, nagrad pa bo tokrat več, najmanj tri in sicer kaseta, LP po želji, poster, majica, mogoče pa še kaj. Skratka tokrat se splača. Dopisnice pričakujem do srede, 17. junija, na Gorenjski glas seveda, s pripisom "Abrasony". Če še ne veste, Mateja obožuje Extreme, Boštjanu pa čavmjav. Plesni pari na obisku pri sosedih Slovenska zastava na kongresu Na povabilo avstrijskega inštituta za družbeni razvoj se je folklorna skupina Triglav z Jesenic 4. in 5. junija udeležila mani-festativnega dela mednarodnega kongresa predavateljev, anima-torjev in delegatov omenjenega inštituta v Lichensternu na južnem Tirolskem. Na izredno uspelem nastopu skupine, ki jo vodi gospa Cilka Peternelj, so jeseniški plesalci v narodnih nošah doživeli aplavz, ki ga ni doživela nobena nastopajoča skupina pred njimi. Udeleženci in gostje kongresa iz Italije, Švice, Nemčije, Danske in Avstrije, pretežno profesorji, predavatelji in animator-ji kulturnih dejavnosti v občinah, preoblikovanih po konceptu evropske listine, so bili enotnega mnenja, da tako žarnega nastopa še niso videli. Čeprav Slovenci na tem kongresu niso bili zastopani v skupini evropske iniciative, so prireditelji takoj po našem prihodu izobesili poleg drugih tudi našo slovensko zastavo -v znak simpatij do nove slovenske države in animatorske vloge našega ansambla in na poseben način prisotne slovenske iniciative. Obisk folklorne skupine je omogočil predvsem avstrijski inštitut za družbeni razvoj iz Salzburga. Skupini Triglav je poravnal stroške prevoza in bivanja. Da pa na dolgi vožnji plesalci ne bi bili lačni in žejni, so poskrbeli uvidevni domači sponzorji: trgovsko podjetje Diskont Jesenice, Trgovsko podjetje Rožca Jesenice, gostinsko podjetje Gorenjka Jesenice, Živila Bled, super-market Jesenice, hotel Lek Kranjska Gora, občina Jesenice in A banka iz Ljubljane. Vsem sponzorjem prisrčna hvala. • Franc Avsenik Les Negresses Vertes Ja, presenečeni smo bili, ko smo izvedeli, da bodo v Ljubljani nastopili Les Negresses Vertes. Tudi to, da bodo nastopili v Cankarjevem domu, vprašljivo primernem prostoru za koncert tovrstnega banda, ni bil razlog, da ne bi bila dvorana že dan pred koncertom razprodana. RGL in Radio Študent, ki sta v času pred koncertom dokaj primerno dozirala v eter njihovo glasbo, sta tudi opravila svoje. Že po prvih dveh komadih Zelenih zamurkel je množica uprizorila stampedo v smeri odra in organizatorji so kaj kmalu pospravili dodatne stole, nameščene pod odrom. Les Negresses Vertes so preigravali skladbe z njihovega prvega albuma Mlah (1989) in z drugega Famille Nombreuse, ki je izšel konec lanskega leta. Skupina je pravzaprav številna družina, ki živi nekakšno cirkuško življenje v stilu "la vie heureuse" in prepeva o ljubezni, ve- selju in vsakdanjih stvareh, pa naj bodo te še tako majhne, kot recimo muha Zobi. Poleg tega, da je muzika desetčlanske skup'; ne zaigrana s pravo perfekcijo, človek dobi vtis, da se muzikanti na odru neznansko zabavajo. Značilna harmonika, jasno prepoznavna flamenco kitara, odlična pihalna sekcija (trobenta, pozavna) z vragoličnimi koreografskimi vložki so primerno dopolnjevali vokal. Širok repertoar od severnoafriških, latino in blues ritmov do francoskega šansona, valčka in modernejših jazz in rock'n'roll prijemov, preprosta scena arabskih hand made preprog, to so Les Negresses Vertes. Dve uri strnjenega programa z vrhuncem v Zobi La Mouche in Voila 1'ete (slovenskemu avditoriju najbolj znani pesmici), dva bisa, pozabljena triurna zamuda in evforija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je rezultat majskega koncerta Les Negresses Vertes. Vsem, ki ste bili tisti dan kje drugje, je lahko žal. • Igor Kavčič Odslej vse na enem mestu LIPICE Lesce, Alpska 98, tel.: 74-163,75-194 Veleprodaja - Maloprodaja gradbenega materiala AKCIJSKA PRODAJA Radiatorji JUGOTERM tip 22 650x 400 650x 600 650x 1000 650x1200 650x1400 650 x 1600 4.407.00 SIT 0.227.00 SLT 0.000.00 SLT 11.705.00 SLT 14.020.00 SLT 10.023.00 SIT 900x 400 900x 600 900x 800 900x1000 5.538.80 SLT 8.142,30 SLT 10.080,30 SLT 13.842.00 SLT Peči Refoterm 35 z bojlerjem 103.759.00 SLT Bojler SAT 302 00.300.00 SIT Bojler SAT 307 01.271,00 SIT 520 x 600 5.548.00 SLT 520 x 800 0.300,00 SIT 520x 1000 8.045,00 SLT 520x 1200 0.423,00 SLT Modularni blok 6/1 32.50 SLT Lamelni parket/hrast 1.115,00 SLT KlasiCni parket/hrast 1.704,00 SLT Cene so brez prometnega davka. Prodaja na čeke in potrošniško posojilo. V zalogi imamo tudi vodovodni in izolacijski material, keramične ploščice, material za centralno kurjavo, betonske izdelke, opečne izdelke, amraturne mreže, stenske obloge, lesonit, iver plošče... uuu ODPRTO od 8.-16. ure sobota od 8.-12. ure Z Merkurjem na prazniku češenj »Tu je kot na poroki. Smo vseh starosti, prvič se vidimo, na koncu pa se bomo vsi zabavali,« je na avtobusu pozdravil Merkurjeve izžrebance Boris Kopitar, ki je v soboto, 6. junija, skrbel za dobro voljo. In tako je tudi bilo. Izžrebani imetniki Merkurjeve kartice zaupanja so bili ob koncu dneva z izletom v Novo Gorico nadvse zadovoljni. Vsega je bilo po malem. Pobliže so se spoznali z Merkurjevim Poslovno trgovskim centrom v Rožni dolini, si ogledali mestno jedro in grobnico Burbonov, francoske kraljeve družine, na Kostanjevici, popoldan pa so preživeli na turistični kmetiji v Brdih, kjer so pokušali domača vina, primorske kulinarične dobrote in prve češnje. Ob koncu izleta so se udeleženci organizatorju in neuničljivemu Borisu Kopitarju zahvalili za res prijetno soboto in obljubili, da, če jim bo prihodnjič sreča naklonjena, zagotovo spet pridejo. TRGOVINA S PERILOM IN KOZMETIKO Kranj, Gregorčičevo 8 Za vse, ki cenite kvaliteto in lepo, v trgovini "Neža" lahko kupite po zmernih cenah celoten program tovarne LISCA: nedrčke, bodije, hlačke, steznike, kopalke (ženske, ^oške, otroške), komplete za prosti čas, bluze, ženske kostime (posebno ugodna ponudba), pajkice, bermuda hlače. kvalitetno moško perilo GALEB Na voljo vam je velika ponudba modnih dodatkov in kozmetike vrhunskih evropskih znamk. .VSAK KUPEC PREJME UČNO DARILO! M dooTRZIC Pohištvo ALPR0M na Gorenjskem sejmu v Kranju vam predstavlja I AftpA nov program vzmetnic bM\JEM vseh dimenzij Vzmetnice LAGEA 0PAL 190 x 90 cm lahko kupite že za samo 7.894,- SLT Se priporoča ALPR0M na Gorenjskem sejmu v Kranju. Odprto vsak dan od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure, telefon: 222-268 ■ JUNIJA V MERKURJEVIH PRODAJALNAH Kopalniška oprema GORENJE za takojšnja plačila 10 % ceneje. , - ^ Z Merkurjevo kartico zaupanja pa 10 /0 Avto šola JURE organiziramo tečaj CPP A + B kategorije, 15. junija ob 18. uri. izkoristite ugodnosti, ki jih nudi avtošoia Jure. Tel.: 241-480,51-864 Kranj Veleblagovnica Globus oddelek pohištva - II. nadstropje UGODNE CENE: kuhinjama VITA in ORHIDEJA SAFARI Marles, Maribor Dodatna ugodnost: popust za člane Kluba 46crkniX/ AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. 15. 6. 1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA S? 311-035 SREDA, 17. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.55 10.05 10.06 10.46 11.00 11.50 12.50 16.06 16.15 16.20 16.50 16.56 17.00 17.10 19.05 19.10 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 22.36 23.00 23.25 23.28 23.30 0.40 Video strani Program za otroke Bajke in povesti o Gorjancih Ciciban izletnik, 2. oddaja Deklica M, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Primer Furlan, ponovitev dokumentarne oddaje EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Obnorelost, ameriški film TV Dnevnik, Vreme, šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Diana, angleška nadaljevanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.15 Osmi dan, ponovitev 17.06 Sova, ponovitev: Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka; Glasbeni utrinek 18.25 Regionalni programi - Maribor 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda, EP v nogometu: Švedska - Anglija, prenos; Danska - Francija, posnetek 0.00 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Batman 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Gospod Bean, ponovitev 12.00 Točno opoldne, Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Sedem nas je, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Ustna književnost danes 15.35 Malavizija: Super babica 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Videoboom 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Nenaravna smrt, ameriški barvni film 22.15 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Video strani 2. PtfOGRAM TV HRVAŠKA 15.35 Video strani 15.45 Kaj se mi dogaja? ponovitev mladinskega programa 16.45 Marie Octobre, ponovitev francoskega filma 18.20 Zgodovina risanega filma 18.50 Pred festivalom animiranega filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Evropsko prvenstvo v nogometu: Švedska -Anglija 22.06 Sedem nas je, 5/6 del angleške nadaljevanke 23.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 23.25 EP v nogometu: Francija - Danska 0.56 Metal mania 3.00 Košarka: NBA liga, finale 5.30 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Pozabljeni, ameriški barvni film 12.05 A shop 19.00 A Shop 19.15 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.35 Kult - Ura 21.00 Maribora Music Shovv 21.35 Tistega mrzlega dne v parku, ameriški barvni film 23.20 A Shop TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program 9.06 Čudovita leta, ponovitev 10.30 Teksas čez reko, ameriški film 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.36 Družinske vezi 14.00 Batman 14.50 Znani ljudje vabijo k mizi 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 15.30 Pozor, Tintifaksl 16.00 Kotiček za živali 16.06 Leto mačete, zadnji del otroške serije 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Mladostne potegavščine 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Zdaj mora biti kaviar, nemško fran coski film 21.55 Top spot 22.25 Pogledi s strani 22.35 Manekenka in vohljač 23.25 Polip, italijanski film 1.00 Petrocelli 1.46 čas v sliki/Umetniki za en svet SLOVENIJA 1 20.30 Obnorelost, ameriški barvni thriler Film se začne s prihodom ameriškega zakonskega para v Pariz. Zakonca VValker mesta, v katerem sta pred dvajsetimi leti preživela poročno potovanje, ne spoznata več. Mesto je sicer še zmeraj očarljivo, vendar se zdi tuje in spremenjeno. Že kmalu po prihodu v hotelsko sobo dr. VValker ugotovi, da je njegova žena na letališču zamenjala kovček. Medtem ko se tušira, mu žena nekaj pravi, vendar zaradi šumenja vode ne sliši. Po tuširanju, zajtrku, dremežu dr. VValker presenečen ugotovi, da je še zmeraj sam v hotelskem apartmaju, da je njegova žena izginila. Odpravi se jo iskat... TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov, slikar Kari Heinz Klopf 17.00 Feedback: Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čudovita leta 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/vreme 20.00 Šport 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 23.35 X Ray 23.55 John in Yoko: Sposojeni čas 0.25 Manhattan Cable 0.45 Paul McCartnev Unplugged 1.35 Čas v sliki/Umetniki za en svet l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 • Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila -14.30 - Novice, EPP -15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC. EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.06 -Naj viia -10.56 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.50 • Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan -14.40 - Z arni-ko med zelišča - 15.00 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP -17.00 - Športne novice -17.10 - Zabavno glasbena lestvica -18.00 - Novice - osmrtnice -18.10 -Glasbeni gost - 19.00 - Odpoved programa - KINO 17. junija CENTER amer. gangst melodr BUGSY ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR franc. akcij. kom. OPERACIJA PAŠTETA ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. akcij. kom. ZADNJI SKAVT ob 20. uri BLED amer. mel. JFK ob 20. uri ČETRTEK, 18. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 10.00 10.00 10.40 10.50 10.50 11.20 11.40 12.00 12.50 14.35 14.45 14.50 16.50 16.56 17.00 17.10 17.10 17.35 18.25 18.30 19.05 19.12 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 $ 23.08 23.05 0.15 Video strani Program za otroke Pedenjžep Stare japonske pravljice: Vrabček brez jezika Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek Angleščina - Follovv me Kemija Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Gore in ljudje EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Diana, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Koper 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Goeteborg: EP v nogometu: Nizozemska - Nemčija, prenos; Škotska - SND, posnetek 0.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Su-per babica 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutro-fon 11.35 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Sedem nas je, ponovitev 5/6 dela angleške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Tisoč in ena Amerika 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Znanost in mi 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 22.10 Informativni spored 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.05 Video strani 15.15 Nenaravna smrt 16.45 Košarka: NBA liga, finale 18.25 Zgodovina risanega filma 18.55 Pred festivalom animiranega filma 19.30 Dnevnik 20.05 EP v nogometu: Nizozemska - Nemčija 22.05 Sedem nas je, 6/6 del angleške nadaljevanke 23.00 Edvvard VII, angleška nadaljevanka 23.50 EP v nogometu: Škotska - SND 1.20 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Male živali 10.45 Tistega mrzlega dne v parku, ameriški barvni film 12.25 A Shop 19.00 A shop 19.15 Podjetniška žilica 19.30 Rola-nje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.35 Kanalizator Shovv 20.55 Olimpiada možganov, kviz 21.20 Ciklus najboljši komedi-jantski par: Stan in Olio 22.45 A Shop/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Kralj in ptič, francoska risanka 15.00 Lažni flamingi, risanka 15.10 Mavrična kroglica, slovaški otroški film 16.05 Sest milijonov sekund 16.30 Peter in volk, glasbena pravljica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large 18.00 Čas v sliki 18.05 X Large 18.30 Leteči zdravniki: Smrt v soteski 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.50 Ukleteno in izčiščeno 20.15 Columbo: Morilčev avtoportret 21.50 Kadar slon skače čez plot, francoski film 23.30 Raoul VVallenberg, 1. del ameriškega filma 1.00 Čas v sliki/1000 mojstrovin SLOVENIJA 1 SOVA Diana Junij, 1943. Diana težko ranjenega Jana spravi na varno v Anglijo. Ko počasi okreva in se mu spet vračajo moči, ga vpraša, ali bi se hotel poročiti z njo. Jan privoli, čeprav ga še vedno preganjajo spomini na njeno muhasto vedenje v preteklosti. Meseci po poroki so polni tihe sreče. Nekega dne pa mora Jan spet v Francijo. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Fregata polna zakladov 10.25 Živalski svet na Kitajskem 10.35 Artisti in modeli, ameriški film 12.15 Cirkus jutrišnjega dne 13.00 La Clemenza di Titto, opera 15.10 Ko izbruhne vihar, francoski film 16.45 Koroške slike 17.30 Jedila z zgodovino 18.05 Čudovita leta: Nakup s preprekami 18.30 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 22.00 čas v sliki 22.10 EP v nogometu. Škotska - SND 23.30 Magija Davida Copperfielda 0.20 Petrocelii: Smrtna tema 1.05 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku. Obvestila -14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila -16.30 -Novice, EPP -17.00 - Spoznajte se, EPP - 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Na Gorenjskem Par nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se je dogajalo v Tržiču - 16.46 - Morda vas zanima -17.30 - Novosti iz glasbe - Robin-son klub - 18.06 - Tržiški hit - glasbena lestvica - 18.55 - Napoved sporeda -19.00 - Jutri na svidenje - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Vse o cvetju -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Z žepnino v trgovino -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure -17.00 - Športne novice - 17.20 - Novosti na knjižnih policah - 18.00 - Novice - osmrtnice -18.20 - Iz naših krajev - 19.00 -Odpoved programa - KINO 18. junija CENTER amer. oangst. mel. BUGSY ob 17.30 in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. MAŠČEVANJE SMRKAVCEV ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij. kom. ZADNJI SKAVT ob 20. uri BOHINJ amer. mel. JFK ob 20. uri ste se spoznali? ZADETEK V PETEK Na fotografiji, posneti pred približno dvema mesecema v osnovni šoli v Stražišču in objavljeni prejšnji petek, se je spoznal Tadej Lesec iz Zg. Bitenj 176. Za nagrado je prejel pripomoček za učenje plavanja "swim bali". Čestitamo. Današnja fotografija je nastala 14. maja v kulturnem domu v Naklem, ko je gostoval Moped shovv. Ste ste spoznali v krogcu? Vabimo vas v našo upravo na Bleivveisovo 16 v Kranju, kjer vas čaka nagrada Danes, 12. junija, bo vstudiuRadia Žiri spet vroče, saj bo od 16-do 9. ure ZADETEK V PETEK. Nataša Bešter in Domen Ponikvar imata pripravljenih trikrat po deset in še deset vprašanj za »vse ali nič«, tekmovalce čakajo nagrade. Med oddajo bodo, kot vsakič, presenečenja za bralce Gorenjskega glasa in poslušalce Radia Žiri: izžrebana bosta nagrajenca, ki sta pravilno odgovorila na vprašanji DELIKATESE TRAVA in HI-FI centra TON SPORT. Poslušalcem pa bodo med odajo zastavljena vprašanja ALPLESA PRODAJNI CENTER ŽELEZNIKI - splačalo se bo hitro zavrteti telefon. ZADETEK V PETEK Gorenjskega glasa in Radia Žiri je kviz, ki navdušuje. Če tega niste vedeli, naravnajte Vaš radijski spre; jemnik danes popoldne na eno od treh frekvenc Radia Žiri - ali še bolje: čimprej se prijavite za sodelovanje, preizkusite svoje znanje in se razvedrite ob prijetni oddaji, ki so sooblikujemo z našimi pokrovitelji Zadetka v petek: Podjetje za proizvodnja servis, trgovino in transport -Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 % v zajček. Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 krgl REŠITEV VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVINE ACADIA Prejeli smo 1485 rešitev križanke. Komisija je izžrebala naslednje nagrajence, ki prejmejo vrednostne bone, za nakup v trgovini ACADIA na Pristavi na Bledu. 1. nagrado prejme Borut Huber, Sebenje 49, Križe bon v vrednosti 15.000,00 SLT 2. nagrado prejme Zoran Kokalj, Jezerska c. 138/a, Kranj bon v vrednosti 10.000,00 SLT Nagrajenci bodo vrednostne bone prejeli po pošti. Vse reševalce naših križank obveščamo, da rešitve, na katerih ni nalepljen kupon štejemo kot neveljavne. Rešitve križank lahko oddate v TD Cerklje, TD Škofja Loka, v poslovalnici Slo- venijaturist na Jesenicah, v našem nabiralniku na Moše Pijade- ja 1 ali osebno na Bleivveisovi 16 v Kranju. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, drugim pa želimo več sreče prihodnjič. VABIMO VAS. DA SE UDELEŽITE JAVNEGA ŽREBANJA VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE MERKUR KRANJ, KI BO JUTRI (sobota. 13. junija, ob 16. uri) PRED RESTAVRACIJO LEONARDO V RADOVLJICI!!! NAGRADNA KRIŽANKA Škofja loka. sp<«in|i up w PARFUMEMJA HELENA. TITOV TRG 4/B, ŠKOFJA LOKA KRIŽANKA VINKO KORENT TV, TV« TV9 T R TV, A N R L A O A N N O U TV, TV/ TV 10 TV3 A L O E T V, L TV, 8 O o C T V A O Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko iz aprilske oddaje, so bili za nagrade izžrebani: 1. nagrada 50.000 SLT: Irena BUČAR, Stubiška 2, 62342 RUŠE; 2. nagrada 30.000 SLT: Ludvik LUTAR, Pod hribom 6, 61235 RADOMLJE; 3. nagrada 20.000 SLT: Branko VAJS, Goce Delčeva 13, 62000 MARIBOR. Pravilna rešitev križanke iz majske oddaje: Vodoravno: ZRAK, MARTIN, VOKAL, ALKOVA, EMULZIJA, MOL, SAŠI, PANJ, TNT, DE, DULAR, OTIRALO, DELO, BIKAN, PREDIN, AKANT, SEŽANA. Vaš naslov: Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom po§' Ijite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, P-P* 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križkraz-Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 24. junija 1992. V zaključni oddaji letošnje serije Križkraž, ki bo na sporedu V soboto, 27. junija 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tn nagrade v vrednosti 51.000, 31.000 in 20.000 tolarjev. MARIJA VOLČJAK DENIO RADIĆ, generalni direktor Plave Lagune Poreč Slovenci v Istri domači gostje Poreč, 7. junija - Poreč je bil dolga leta priljubljeno letovišče tudi za Slovence, zdaj se marsikdo sprašuje, bo letos tam dopust varen ali ne, bomo Slovenci tam dobrodošli ali ne. V teh predsezonskih dneh je tam le približno desetina nekdanjih gostov, letos računajo na 2,5 milijona turističnih nočitev, kar je seveda veliko manj kot pred leti, saj so jih leta 1990 imeli ^milijonov. DENIO RADIČ, generalni direktor Plavi Lagune, enega od treh velikih turističnih podjetij v Poreču, ki si je v preteklosti pridobilo dober sloves, je vsekakor pravi sogovornik o aktualnih problemih istrskega turizma, saj sodeluje v hrvaškem saboru in ima zato širši pogled na problematiko gospodarstva in politike na Hrvaškem. "Plava Laguna vabi goste iz Slovenije in iz drugih bližnjih dežel, kjer razmere na HrvaŠkem bolje poznamo, v bistvu torej igrate na karto varnega dopusta?" "Poleg domačih letos računamo predvsem na goste iz Slovenije, Avstrije, severne Italije, Bavarske in drugih predelov Nemčije, morda tudi od drugod, skratka predvsem na bližnje dežele. Ocenjujemo, da oddaljenejše destinacije slabše poznajo razmere na Hrvaškem, da spopade in vojno uničevanje v Bosni, v Sarajevu poistovetijo z območjem bivše Jugoslavije. Ogroženost Istre, zlasti zahodne obale, kjer je skoncen-trirana turistična dejavnost, je zanesljivo zanemarljiva, navsezadnje se je vojna tudi prej ni dotaknila. Vojna na Hrvaškem, še prej v Sloveniji in zdaj v Bosni poteka po načrtu, ki ga zdaj tudi svet že pozna, načrt pa se izteka, zato smo prepričani, da je zahodna obala Istre varna, bodo naši gostje v miru predeli dopust." desetih, petnajstih letih, tja do leta 1990, je bil razvoj zelo hiter, zlasti v zadnjih letih je bila zasebna pobuda izrazita. Ta zamah k blagostanju so vojni nemiri v bivši Jugoslaviji ustavili, denarnice so se začele prazniti, zato ni moč pričakovati, da bodo ljudje, ki jim je življenjska raven tako padla, dobro razpoloženi. Morda je nekaj turobnosti, vendar pa sem prepričan, da Istrani do gostov niso apatični. Kot direktor velike firme se veliko pogovarjam z njimi, vem, kaj so ljudje v Plavi Laguni v tem času, ko ne opravljajo svojega posla, utrpeli, ni jim lahko, toda delajo, korektni so, mislim, da so celo korektnejši, kot sem pričakoval." "V Plavi Laguni je zdaj zaposlenih 1.200 ljudi, prej jih je bilo dvakrat toliko?" "Deloma tudi zaradi neracionalnega zaposlovanja, ki je bilo značilno za prejšnji družbenoekonomski sistem, uravnilovka in takšna delitev dobička, da smo lahko živeli vsi. S seveda lahko odloča vsak po svoje, težko rečem, da ga uresničujejo vsi. Tako smo se odločili, ker ste bili doslej domači gostje, ker tudi druge stvari v odnosih med Hrvaško in Slovenijo še niso dorečene, iskreno pa je treba reči, da bo tudi zaradi razmer v našem turizmu slovenski gost letos plačal toliko kot domači." "Vendar pa zaradi velike konkurence nekateri cene znižujejo, kar je moč spretno zaviti v menjalni odnos med tolarjem in hrvaškim dinarjem, kar nam dopust lahko poceni za dobro polovico? "Politika vsakega podjetja je seveda avtonomna, kar Slovencem omogoča, da bodo imeli v Istri ne le enake, temveč celo ugodnejše pogoje, kar obsojam. Ne zato, ker ne bi maral Slovencev, temveč zato, ker "Nekaj izpadov je bilo, v Sloveniji so imeli velik odmev?" 'Res je, toda, če se ne bi pripetili v času vojnih nemirov, jim ne bi pripisovali političnega °zadja. Podobne stvari se dogajajo tudi v Španiji, Italiji, vendar ne ogrožajo turistične sezone." "Najbolj odmevna je bila eksplozija v Novigradu?" Vseh primerov seveda ne po-*nam, tega pa, pri eksploziji na gostinskem objektu Razknžje Je šlo za medsebojni obračun, *a dolžniško upniško razmerje, dejstvo je, da ni imel političnega ozadja." Sama te dni sicer nisem dobila Jakšnega občutka, toda, pri nas Je moč slišati pripombe, da domačini niso najbolje razpoloženi« da niso veseli slovenskih gostov?" .Lahko seveda povem le tisto, par sam mislim. Zahodna oba-a Istre je imela do izpred dveh pt evropski mir in z njim tudi eyropski standard. V zadnjih spreminjanjem družbenih podjetij v delniške družbe in v družbe z omejeno odgovornostjo so stroški pod drobnogledom, prav delo pa je v turizmu največji strošek. Ker je sezonskega značaja, to pomeni, da morajo naši ljudje v sezoni delati po 14 ur, da lahko prejemajo plačo tudi tedaj, ko nimajo dela in so doma." "So zdaj zaposleni domačini?" "Pretežno." "Za kvalitetni turizem je to bolje?" "Razvoj je bil v preteklosti hitrejši od natalitete, kar je nujno pripeljalo do zaposlovanja ljudi z drugih območij. Poreč je včasih v času turistične sezone zaposlil 3.000 do 4.000 sezonskih delavcev od drugod, zdaj na to niti ne pomislimo več, razvoja turizma ne gradimo več na tem." "Slovenci imamo letos v Istri status domačih gostov?" "Hotelirji v Istri smo se dogovorili za takšno stališče, ker se menim, da so cene, ki smo jih dali za domače goste, na spodnji meji in bi bilo prav, da bi jih spoštovali. Mislim seveda na cene osnovnih storitev, da bi morale biti glede na kvaliteto cene za najem apartmaja, za polpenzion v hotelu B kategorije itd enake. Upam, da se bodo kolegi, ki so šli pod raven cen za domače goste, v času sezone v glavnem vključili v naš dogovor." "V vaše podjetje je bilo pred leti vključeno tudi kmetijstvo in trgovina, so te povezave ostale?" "Plava Laguna je bila v preteklosti različno organizirana, zdaj smo spet tako kot leta 1970. Kasneje je bilo vključeno tudi kmetijstvo, ribištvo in trgovina, z novim zakonom o podjetjih so to postala samostojna podjetja Agrolaguna, Laguna Commerce, Skolja, posebej je tudi Laguna Zagreb in Laguna Novigrad. Vendar je poslovno sodelovanje ostalo, s preoblikovanjem družbenih podjetij, ki zdaj poteka na Hr- vaškem, se povezujemo na kapitalski osnovi, kupujemo delnice, spreminjamo terjatve v deleže in podobno." "Zaradi oskrbe se te povezave pomembna prednost?" "Agrolaguna je svoj koncept ohranila, takšne je kot v času, ko je bila formalno vključena v Plavo Laguno. Njena pridelava zelenjave, vina, kruha slaščic, olivnega olja, sira itd je prilagojena potrebam turizma, kar je tako zanje kot za nas velika prednost, oskrbujemo le lahko na lokalnem trgu. Toliko bolj, ker Agrolaguno posnemajo kmetje, sadijo enako vrsto paradižnika, kumar in podobno." "Kolikšen delež ima Agrolaguna pri vaši oskrbi?" "Velikega, že pred leti je imela 30- do 40-odstotnega." "Kakšna bo Plava Laguna po privatizaciji, ki zdaj poteka na Hrvaškem in naj bi jo izpeljali že do konca junija?" "Gre za dva pojma, za preoblikovanje in za privatizacijo, v prvi fazi preoblikovanja bo družbeni kapital dobil nominirane lastnike, ki bodo postali gospodarji. Tako se bo Plava Laguna organizirala kot delniška družba, poleg delavcev bo imela še nekaj lastnikov, za zdaj izključno iz Republike Hrvaške. Lahko bodo to tudi fizične osebe, ki niso naši delavci, saj računamo, da bo prvo emisijo delnic kupilo večje število fizičnih in pravnih oseb. Preoblikovanju bo sledila privatizacija, računamo, da bo v Plavi Laguni potekala nekaj let, vendar izključno kot doka-pitalicija, saj svojih zmogljivosti ne nameravamo prodajati, razen nemara kakšne manjše stvari, seveda pa ne izključujemo koncesij, zakupov. Seveda bodo o tem odločali bodoči lastniki, vendar že zdaj ocenjujemo, da je dokapitalizacija edino pravo merilo privatizacije. Če nekdo želi postati lastnik nekega hotela, ne more vendar mimo minulega dela zaposlenih in vseh, ki so sodelovali v izgradnji obstoječih zmogljivosti, naj doplača, vloži svoj denar v dogradnjo, rekonstrukcijo, nemara tudi v tekoče poslovanje. Seveda ne more samo eden postati lastnik Plave Lagune, temveč bo to več pravnih in fizičnih subjektov in bo organizirana v več delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo, naša vizija je, da postane holding, ki bo imel v svoji sestavi več mešanih družb." "Zanesljivo ste zanimivi za italijanski kapital, ki se za Istro in Dalmacijo posebej ogreva?" "Interes za naše območje je nad pričakovanjem, ne javlja se samo iz Italije, temveč praktično iz vse Evrope. Čeprav se bojimo, kakšna bo sezona, je interes kapitala velik. Vemo pa, da gre kapital tja, kjer občuti, da mu je lepo." Desnica je zaustavljena, kaj sedaj? Mogoče bo sedaj lažje. Tako imenovana MULTIKULTURNO ST, ki jo prodajajo v Stranki Malih Cepetavčkov, bo spet skozi politiko jugoslovanizacije SLOVENIJE pridobila volilne glasove bodočih državljanov SLOVENIJE NESLOVENCEV. Izjave nekaterih politikov, da se bo pač počasi treba sprijazniti s tako velikim številom beguncev ter da možnosti Slovenije glede nastanitve beguncev še vedno niso povsem izčrpane in da se bo Slovenija morala sprijazniti z multikulturnostjo, normalnega Slovenca preprosto udarijo v obraz. Mogoče pa je bilo zato potrebno zaustaviti desnico? Še pred mesecem dni sem se vsako jutro s tesnobo v srcu odpravljal od doma v službo in se bal, da bom pri vhodnih vratih z nogo zadel ob umirajočega od lakote, ali srečal na poti na desetine prosečih vbogajme. Sedaj tega strahu ni več, saj se vračajo stari časi. Masmediji so se čez noč prilagodili novi stvarnosti in nič več grdo ne govorijo o nesposobni desnici. Gospoda Starmana iz Kopra zanima in vljudno prosi g. Bučarja, da javnosti pojasni institucionalni status imenovane parlamentarne skupine za spremljanje problematike beguncev. Enako sprašujem tudi jaz. Kranj, dne 7. junija 1992 Sašo Lap L. Hrovata 8, Kranj Catch the Cash Nismo novinarji, nismo pooblaščenci firme EXOCOM, nismo igralci igre na srečo, temveč vlagatelji v sistemu Catch the Cash. Nekateri že imamo nekaj dobička iz sistema, drugi imamo še izgubo, eni več, drugi manj. Ne želimo delati reklame za podjetje EXOCOM, temveč povedati vsem Slovencem, da CC ni igra na srečo, temveč sistem medsebojnega kreditiranja, ki je, dokler se ni proti njemu začela sistematična negativna kritika, dobro deloval. Pripravljeni smo na to, da se bo našel kdo, ki bo želel ovreči naše trditve o posledicah negativne kritike in napačnega prikazovanja ter nepoznavanja delovanja sistema. Toda svojo trditev lahko utemeljimo z dejstvom, da so se vpisi v sistem, ki so pogoj za izplačevanje čekov, močno zmanjšali takoj po razlagi sistema v TV TEDNIKU, ki jo je podal univerzitetni profesor. Njemu ne oporekamo, da je strokovnjak na svojem področju, vendar bi bila njegova dolžnost, da preveri delovanje sistema, tako pa je s svojo razlago, zaradi njemu napačno in pomanjkljivo predstavljenih izhodišč, povzročil nepopravljivo škodo. Prav tako zasledimo samo negativno kritiko v vseh člankih v najrazličnejših časopisih. Ne zanikamo, da je mlado podjetje EXOCOM bilo pri strategiji svojega poslovanja še neizkušeno in da je pri izvajanju sistema naredilo nekaj napak, vendar pa mora te napake odpraviti podjetje samo, ne pa pristranski opazovalci od zunaj. Vsi, ki smo v podjetju, smo polnoletni; imamo tudi lastno pamet, naša osebna pravica pa je, da s svojimi sredstvi razpolagamo po svoji lastni volji. Mnogi smo bili varčevalci naših poslovnih bank, kamor smo vlagali svoje dinarske in devizne prihranke, pa nas nihče ni opozarjal pred negativnimi posledicami. Ugotovili smo, da je Catch the Cash sistem, ki lahko pomaga marsikomu premostiti social- no krizo in prispeva k oživljanju mrtvega kapitala. Predlagamo, da tako začne razmišljati tudi slovenska vlada, sistem legalizira in primerno obdavči dobitke, kar pa je bila vsesplošna družbena korist. Tako nas tudi ne bi mogel nihče več predstavljati kot negativne osebnosti in lovce na denar, ampak bi na legalen način postali soustvarjalci pozitivne gospodarske politike. Pozivamo podjetje EXOCOM, da prevzame odločne ukrepe za nadaljevanje sistema 900 DEM, v katerega je vključenih največ Slovencev. Prav tako pa pozivamo vse, ki še vedno ne zaupajo v sistem, da ga s svojim delovanjem pomagajo ponovno oživiti. S tem člankom ne želimo izzvati nove polemike, zbrali smo le toliko poguma in jasno povedali, da mislimo drugače kot večina, ki se je do sedaj predstavila v javnosti. Skupina vlagateljev v sistem Catch the Cash Pol stoletja od mobilizacije Slovencev v nemško vojsko Že kar preveč dolgo se govori o tem. Vidnega uspeha pa ni nikjer. Niti tega se ne objavi, kaj ste v Nemčiji vprašali o odškodnini in kaj so vam odgovorili. Sedaj je pa že skrajni čas, da izvemo ali je kaj za pričakovati ali nič. 50 let že čakamo in ne bomo več dolgo, ker stojimo že tik pred grobom. Da so drugi narodi, ki so ravno tako služili v nemški vojski, že prejeli vojno odškodnino, je razumljivo. Imajo ljudi, ki so se zavzeli za mobilizirance. Pri nas nam pa vsi po vrsti nasprotujejo iz gole nevoščljivosti, da ja ne bi kakšne marke prejeli. Dokler bo sedel v Bonnu veleposlanik star komunist, ni upanja, da bi se on za nas zavzel. Že to je žalostno, ker nas je bilo Slovencev mobiliziranih okoli 80.000 fantov v nemško vojsko in nismo imeli niti enega svojega oficirja. Slovenca. Po enem letu služenja si dobil avtomatično čin desetarja. Po dveh letih pa čin vodnika in to je bilo tudi vse. A do vodnika je malokdo prišel. Mnogi so bili že prej ubiti, nekateri ujeti in nekateri se po dopustu niso več vrnili, ker so dezertirali. Ravno ti dezerter ji bi pa sedaj radi dobili vojno odškodnino od Nemčije. Kje pa ste že kdaj slišali kaj takega, da bi neka vojska odplačevala vojno odškodnino dezerterjem, ampak so dobili šus. Ti možje nam vsem ostalim delajo slabo reklamo. Tako, da po mojem ne bo nihče nič dobil. Jaz sem služil skupaj s Francozi iz pokrajine Lorene in Alzacije, ki sta bili enako priključeni k Nemčiji kot Gorenjska in Štajerska. Med seboj so govorili po francosko. Nemci so bili do njih bolj spoštljivi kot do nas Slovencev. Imeli so tudi francoske podoficirje. Francija se je zavzela zanje in so prejeli odškodnino. Tudi z južnimi Tirolci sem bil skupaj. Med seboj so govorili po italijansko. Tudi Italija je zanje vse uredila. Samo mi, nesrečni Slovenci, ne dobimo ničesar, ker se nihče ne zavzema za nas. Mene kot Slovenca so imeli v nemški vojski za Slavino, kar še danes točno ne vem, kaj pomeni, ali Slovan ali pa Baraba. Ko so me takrat tam spraševali, odkod da sem doma, sem odgovoril, da iz Oberkreina, so rekli, a iz Ukrajine. Nato sem rekel, da sem iz Slovenije, so pa rekli, a iz Romunije, nato sem rekel Unterštajermark, potem so šele utihnili. Stotnik Perband Kranj, 7. junija 1992 JOŽE KOŠNJEK IVICA RAČAN, poslanec hrvaškega Sabora in predsednik Socialdemokratske prenove Hrvaške Demokracija je skupni interes Slovenije in Hrvaške "Naša stranka je na zadnjem zasedanju Sabora vprašala, zakaj je vlada že med zasedanjem potegnila"? dnevnega reda ratifikacijo gospodarskega sporazuma s Slovenijo, pa smo dobili pitijski odgovor, da zaradi trgovinske menjave v škodo Hrvaške. Mi z njim nismo zadovoljni in bomo še naprej terjali kvalitetne poteze s strani Hrvaške," je dejal Ivica Račan. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so v krizi. V nekaterih delih Hrvaške in v nekaterih primerih je zaslediti celo neprijaznost do Slovencev. Zakaj? RAČAN: "Povsem normalno je, da imata državi različne interese in pred njimi ni treba zatiskati oči. Še več pa imata državi skupnih interesov: gospodarskih, kulturnih, prometnih, tržnih. Zelo pomemben pa je tudi skupni demokratični interes. Demokratična Hrvaška želi imeti za sosedo demokratično Slovenijo, zanesljivo pa želi imeti Slovenija v interesu svoje demokracije za sosedo demokratično Hrvaško. To zagotavlja varnost in evropsko, ne pa balkansko mejo. Poslanci naše stranke si v saboru prizadevamo, da bi se ti problemi hitreje reševali, predvsem pa, da se ne bi povečevali in potencirali z diletantstko politiko, političnimi stališči in nekompetentnost-jo tistih, ki so dolžni, da sodelujejo. Kvaliteta oblasti je pri tem izredno važna. Med Slovenijo in Hrvaško so problemi. Meni se zdi razumljivo, da Slo- venija poudarja tisto, kar bi morala storiti Hrvaška. Enako se dogaja na Hrvaškem. Jaz mislim, da se je treba usesti, se pogovoriti. Kolikor jaz vem, takih, predvsem pa kvalitetno pripravljenih pogovorov, doslej ni bilo veliko. Enkrat smo že ugotovili, da resorna ministrstva ne opravljajo elementarnih poslov. To omogoča politiziranje problemov do take mere, da jih potem res ni mogoče več reševati. Zato naj se problemi nehajo politizirati. Enostavno se je treba usesti in ugotoviti probleme ter se dogovoriti za postopke reševanja." Hrvaško buri problem varčevalcev Ljubljanske banke. Se vam zdi zaplet res nerešljiv oziroma tako zapleten? RAČAN: "Ob revoltu zaradi vojne prihaja do revolta tudi zaradi tega. Če na Hrvaškem sedaj rešujejo problem starega varčevanja v hrvaških bankah in napovedujejo rešitev v dveh letih, ni razloga, da se podobna rešitev ne bi našla tudi za varčevalce Ljubljanske banke. Da se varčevalci Ljubljanske ban- ke ne bodo čutili zapostavljeni v primerjavi z varčevalci v hrvaških bankah. Najslabše je sodelovanje diskvalificirati z argumenti, da je druga stran enostranska in sebična. V gospodarstvu so taki argumenti absurdni. Zapleti se lahko na hrvaški strani opravičujejo z vojno, v Sloveniji pa s krizo in zamenjavo vlade, vendar, če bi bilo to sodelovanje kvalitetnejše, bi kljub temu lahko državi medsebojno sodelovali." Na Hrvaškem ste spremenili vlado, v kateri sodeluje tudi vaša stranka. Predsednik Tudjman napoveduje nove volitve. Kakšno je sedaj razmerje političnih sil v hrvaški državi? RAČAIS: "Mi gremo iz vlade. Sedanja vlada narodne enotnosti se poslavlja. Na žalost je prišlo do tistega, čemur smo mi nasprotovali: do demokratičnega razdruževanja in ne združevanja Hrvaške, čeprav je sedaj čas za politiko združevanja, sloge demokratičnih sil. Tudi zato, pa zaradi pritiska javnosti in vztrajanja samega predsednika Greguriča smo se odločili, da v vladi še zadržimo naše člane, še posebej pa podpredsednika vlade dr. Zdravka Tomca, katerega vloga je bila velika. V vladi bomo ostali do razpisa volitev. Ta vlada je imela v zadnjih desetih mesecih izredno veliko vlogo. To je bil čas vojne. Ko so mnogi ropotali in se nepremišljeno zaletavali, je vlada delovala trezno in je bila važen korektivni dejavnik uradne hrvaške politike. Če bi šli še mi iz vlade, potem je več ne bi bilo in tudi Gregu-rič je svoje predsednikovanje pogojeval s sodelovanjem dr. Tomca. Prav tako pa z izstopom iz vlade nismo hoteli pomagati radikalni desni liniji v vladajoči stranki in zunaj nje, ki je nekajkrat zahtevala rušenje vlade, da bi prek nove vlade dobila oblast. Čim dlje bo na Hrvaškem vojna z umiranjem, več je v državi jeznih in zrevoltiranih ljudi. Zato je vedno več pristašev desne pozicije. Tak položaj pasivizira vedno več ljudi, ki se počutijo nemočni, po drugi strani pa dviga glas radikalna manjšina, ki želi postati nacionalna sila. Takšne razmere niso voda na mlin levi alternativi. Hrvaška se še vedno bori za zaustavitev vojne, za osvoboditev zasedenih ozemelj in za vrnitev beguncev. Zato vprašanja demokracije, sociale še niso na dnevnem redu. Mi se zoperstavljamo desnim nacionalističnim silam s podporo treznejši in umirjenejši politiki vladajoče stranke HDZ in predsednika Tudjmana, kar pa gre v našo škodo. Naša stranka se je pred volitvami in po njih opredelila za demokratično Hrvaško in za pomoč mladi demokraciji, saj je bil projekt demokratične Hrvaške naš projekt. Mogoče se vidijo od zunaj stvari drugače, vendar mi mislimo, da se na hrvaškem ne formirata dva bloka, proti Tudj-manu in za njega. Sans, da bi se vsa opozicija združila proti Tudjmanu in HDZ in uspela, ni. Del kritike oblasti je skupen vsem strankam, vendar imamo demokratične in avtokratične tendence tako na levi kot na desni in v sredini. Jaz se bolj bojim populizma, avtokratske oblasti, ki se lahko razbohoti tako v vladajoči strukturi, kot na levi in desni." Kdaj bodo volitve? RAČAN: "Predsednik Tudjman jih najavlja, vendar še sam ne ve, kdaj bodo. Njegova formula je, ko jugoslovanska armada odide s Hrvaške. To je meglen pogoj, ki omogoča manevriranje. Kuloarske govorice napovedujejo volitve še pred avgustom. Jaz v to ne verjamem, saj še ni jasno, kje bo glasovanje, kdo bo glasoval glede na zgodbo o hrvaškem državljanstvu in glede na podaljšan rok za pridobivanje državljanstva, kdo bo na glasovnicah, kje bodo volitve na okupiranih ozemljih, kje in kako bodo volili begunci itd. V takih pogojih je težko imeti objektivne in demokratične volitve. Za tiste, ki želijo za vsako ceno na oblast, so možnosti manipulacije velike. Bo Slika: GORAZD ŠINIK pa hudo žalostno, če bo Evropa volitve na Hrvaškem oceni-ia tako, kot je srbske. Menimo torej, da sedaj ni čas za volitve. Razumemo gospoda Tudjmana in njegovo stranko, ki želita volitve čim prej, ker bi bilo odlašanje riziko in bi bilo treba položiti račune za dveletno delo, pojavili pa bi se tudi novi problemi, posebno socialni, ki jih je vojna katastrofa zaostrila. Mi ne zanikamo možnosti zaostrovanje med begunsko Hrvaško, med zrevoltiranimi ljudmi brez jasne perspektive, in ljudmi, ki živijo relativno normalno, delajo in iščejo svojo gospodarsko perspektivo. Moja stranka bo šla na volitve, čeprav dvomi o njihovi demokratičnosti." Kakšna je vaša ocena položaja v Bosni in Hercegovini? RA ČA N: "Čeprav sem pesimist in sem napovedoval spopade, vendar tako brutalnega srbskega pohoda nisem pričakoval. To ni najbolj tragično za Hrvate, Slovence, Makedonce in državljane Bosne in Hercegovine, Muslimane, ampak je to največja tragedija srbskega naroda, ki se je znašel v najbolj katastrofalnem položaju v svoji zgodovini. Naša stranka se je ves čas dosledno borila in se še bori za samostojno, celovito in neodvisno Bosno in Hercegovino in je nasprotovala tako veli-kosrbskim kot velikohrvaškim težnjam. Zavedamo se, da bo po vojni težko zgraditi demokratično in celovito Bosno in Hercegovino. Od državnih organov Hrvaške smo terjali, da sodelujejo z državnimi organi Bosne in Hercegovine, mednarodno priznane države. Niti z enim dejanjem se ne sme postaviti pod vprašaj celovitost in neodvisnost BiH. Za kakršnokoli sodelovanje in povezovanje bo čas v prihodnosti. Danes je smešno govoriti o povezovanju." FELJTON Marko Ogris MAFIJA - OD MITA DO 'TRUPEL NA DOPUSTU Zasluge, ki so Salvatoreja rešile iz zapora, so še danes zavite v meglo arhivov FBI in Pentagona. Po izsledkih preiskave posebne komisije ameriškega senata iz leta 1950, ki jo je vodil senator Estes Kefauver, ko je FBI prvič javno priznal obstoj gangstrskega Sindikata (po prijetju Murder Ine. Luisa Lepkea Buchaltera), se je uveljavila teorija, da je šlo za pomoč, ki jo je Luciano nudil ameriški vojski (zlasti mornarici) pri izkrcanju na Sicilijo. Senator Dewey je zavrnil pričanje o tem pred senatno komisijo. Vojska prav tako. Kmalu je v javnost pricurljala zgodba, po kateri naj bi imel Luciano pod svojio kontrolo tako ameriško podzemlje kot bande na Siciliji. Vojski je ponudil neprecenljive informacije in usluge, če le doseže njegovo pomilostitev. Po verziji agenta Narcotics Bureauja Georga VVhittea ni šlo samo za usluge v podatkih, temveč je Luciano leta 1943 osebno odšel na Sicilijo in tam pripravil vse potrebno, nakar se je vrnil nazaj v zapor, odkoder so ga čez tri leta dokončno izpustili. Draga usluga, ki jo je Lucky storil ameriški vojski, ni imela nobene zveze z invazijo na Sicilijo. Leta 1943 so Hitlerjeve podmornice ogrožale ameriške ladje in zahodno obalo. FBI in protiobveščevalna služba sta s pomočjo Luciaonovih band prišla na sled 8 ff Lucky Luciano Poljub spoštovanja preskrbi Nemcev z bencinom, kajti njihovo delovanje v tako oddaljenih vodah ne bi bilo mogoče brez pomoči na ameriškem ozemlju. Ameriške čete so po izkrcanju na Siciliji 9. julija 1943 hitro napredovale tudi po zaslugi glavarja sicilijanske mafije don Ca-logera Vizzinija. Don Calo je deloval v skladu z direktivami gosdpoda Luciana in pripravii teren za agente ameriške obveščevalne službe. To sodelovanje z Američani je ponovno okrepilo sicilijansko mafijo, ki je bila dotlej zaradi Mussolinijevih po-gromov v defenzivi. Američanov prejel priznanje in postal močnejši od vseh zakonov in sodišč. Zavezniki so ga v Villalbi ustoličili za župana. Po njegovem priporočilu kmalu zatem tudi v drugih sicilskih mestih na vodilna mesta pride precej zloglasnih mafijcev, marsikdo direktno iz zapora, kjer so bili vsi razglašeni za antifašiste. Na zavezniškem poveljstvu v Noli je pomemben položaj zasedal Vito Genovese, rojen v Castelvetranu, star prijatelj don Caloja in Lucky Luciana. Z njegovo pomočjo je Vizzini postal najmočnejši črnoborzijanec Sicilije. Oskrba ameriške vojske je bila namreč med vojno nekaj desetkrat večja od resničnih potreb, zato se je vse višek stekal na črno borzo, kjer sta kraljevala don Calo in Giussepe Genco Russo. Največ blaga so prodali na Siciliji ali s postaje Villalba preko Messine v Italijo, kjer je vladalo veliko pomanjkanje. Američani so vse to mirno trpeli, delno morda tudi zato, ker je mafija podpirala sicilijanski separatizem in Gibanje za neodvisnost Sicilije. Le to pa je bila operacijska baza ameriških čet, ki so zasedle otok. Kakor je bila negotova usoda Nemčije, je bila negotova tudi usoda Italije. Takrat so Sicilijo preplavile značke s številko 49, kar je pomenilo, da naj bi Sicilija postala devetinštiridesta država ZDA. Z izdatno pomočjo mafijskih kadrov so ustanovili celo lastno vojsko iz prostovoljcev, v kateri so Američani opustili idejo o separatni Siciliji zaradi obzirnosti do rimske demokrščanske vlade in Vatikana, se je to gibanje po vojni razgubilo v krščanski demokraciji, separatistične težnje pa so prisotne še danes. Ko so Luckyja leta 1946 izpustili iz Sing-Singa, so ga izgnali iz ZDA in poslali v Italijo. Repatriacija, vrnitev v domovino, je najmočnejše orožje ameriškega pravosodja. Za ta ukrep zadošča že najmanjša nepravilnost pri pridobitvi državljanstva ali prihodu v ZDA in gangster postane »nezaželen tuj državljan«. Rimska vlada so je vedno prizadevala, da bi zmanjšala »kontingent« kriminalcev iz Amerike, toda samo četa 1953 so ZDA vrnile Italiji nič manj kot 850 gangsterjev italijanskega porekla, od konca vojne pa do sedemdesetih let pa okrog 1500. Večina je bila pod nenehnim nadzorom italijanske policije, tisti, ki so prekršili italijanske zakone, so bili konfinirani in se niso smeli oddaljiti iz nekaterih mest ali krajev. Za Giuseppa Dosija, ki je bil po vojni šef Interpola za Italijo, je bil Lucky »svetovna nevarnost številka ena«, ki iz Italije še naprej vodi podzemlje Amerike. Odkar je prišel v Italijo, je bil velikokrat omenjen v zvezi s tihotapljenjem mamil, čeprav je bil obsojen le zaradi prisiljevanja k prostituciji, ker mu česa drugega niso mogli dokazati. Po enem letu, ko je vodil tovarno bombonov na Siciliji, je odpotoval na Kubo. Ker so ravno tedaj iz Kube v ZDA odposlali veliko količino mamil, so bili Američani prepričani, da to ni šlo brez Luckyja. Ponovno so ga aretirali, toda brez dokazov, zato se je mirno odpravil nazaj v Italijo, v neki rimski hotel, kjer je bil atrakcija za novinarje in turiste. Policiji je obljubil, da se bo lepo vedel, ker se ne namerava ukvarjati z nepoštenimi posli, saj ima že vsega dovolj. Tudi potem, ko se je preselil v Neapelj, italijanska policija ni mogla odkriti nič ilegalnega v njegovem življenju, toda Kefauerjeva senatna komisija je leta 1950 vendarle ugotovila, da je imel Lucky vseskozi zveze z Ameriko, od koder je tudi sprejemal obiske svojih gangstrskih kolegov. Meyerju Lanskemu je npr. »neka turistična agencija po pomoti dala ladijsko vozovnico za Italijo, kjer je čisto po naključju srečal Luckyja«. Salvatore - Lucky Lu-cania je omahnil na asfaltu neapeljskega letališča leta 1962, star 66 let. Kot za časa življenja ni bilo zanesljivih dokazov o njegovih poslih, tako je tudi njegova smrt ostala skrivnost. Po uradni razlagi je šlo za infarkt, kajti svinčenih dodatkov ni bilo. Najbrž je bilo potrebno kaj bolj perfidnega: kurara, ciankalij... KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Prvemu tržiškemu kmetu vrnili podržavljeno zemljo "Štirideset let so nam jemali tretjino plače" "Čeprav smo se po nacionalizaciji zelo prizadevali, da bi odvzeto zemljo dobili nazaj, nismo upali in verjeli, da se bo to kdaj zares zgodilo." Podljubelj, 10. junija - 63-letni kmet Jakob Dovžan iz Podljubelja je kot prvi kmet v tržiški občini dobil nazaj, kar je bilo njegovemu očetu odvzeto v povojnem času. Denacionalizacijska odločba, ki jo je izdal oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Tržič, določa, da mora Gozdno gospodarstvo Kranj, ki je doslej upravljalo z Dovžanovimi zemljišči, na dan pravnomočnosti sklepa nekdanjim lastnikom vrniti deset hektarjev gozda in šest hektarjev neplodnega zemljišča. Gospodar Jakob dobro pozna zgodovine svoje kmetije. Ko se je za časa Avstro-Ogrske njegov stari oče poročil s sosedo, ki je tudi bila lastnica kmetije, je iz dveh kmetij nastala ena s skupno 118 hektarji zemljišča. Ker pa so okoliščine nanesle tako, da so bili pri hiši otroci iz dveh zakonov, je 1922. leta prišlo do delitve: en grunt je pripadel otrokom iz prvega zakona, en pa tistim iz drugega. Dovžanova kmetija je bila po delitvi, ki je povzročila tudi nesoglasja med sosedoma, spet "na svojem" - s 63 hektarji zemljišč, med katerimi je bilo največ gozda, sicer pa tudi šest hektarjev neplodnega zemljišča in osem hektarjev njiv, travnikov in senožeti. Zemljiški presežek -18 hektarjev Ko je povojna oblast sprejela zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, je komisija za agrarno reformo pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj izdala Jakobovemu očetu Jožetu odločbo, s katero je presežek zemljišč nad 20 hektarji obdelovalne zemlje in nad 25 hektarjev gozda razlastila in ga prenesla v zemljiški sklad z oznako "splošno ljudsko premoženje". Na Dovžanovi kmetiji je ta presežek znašal 18,1 hektarja. Čeprav je oblast z odločbo obljubila, da bo za odvzeto zemljo plačala odškodnino, ki jo bo določila s posebno odločbo, se to ni zgodilo. Ko je državni sekretariat za finance LRS 1957. leta zvišal največjo dopustno površino obdelovalne zemlje in gozda na 46 hektarjev, so Bunderje-vim, kot se po domače pravi Dovžanovi kmetiji, vrnili 75 arov zemlje, v "SLP" pa je še vedno ostalo več kot 17 hektarjev zemlje. Nov udarec je kmetija dobila dve ali tri leta kasneje, ko so ji "vsilili" zamenja- Rejsko delo na Gorenjskem Zaostanek za razvitimi se manjša Rejsko delo ima na Gorenjskem že dolgo tradicijo. Prva živinorejsko - selekcijska zadruga je bila ustanovljena 31. marca 1929 v Naklem. Naloga zadruge je bila selekcija (t.j. odbira) pri vzreji plemenske živine, skrb za dobre plemenjake in izvajanje molzne kontrole. Cilji, ki so si jih zastavili takrat, so veljavni še danes. V današnjem času je pridobila kontrola proizvodnosti velik pomen tudi za pravilno prehrano krav. Tako so danes rezultati rejskega dela pomembni za selekcijsko delo, uspešno gospodarjenje in prehrano krav. Namen selekcijskega dela je usmerjanje genetskih sprememb v populaciji živine, tako da se oblikuje tip živali primerne za gospodarno proizvodnjo. Na to, kakšni bodo potomci za nadaljnjo rejo, rejec vpliva samo tako, da se odloči, s katerimi biki bo semenil v svoji čredi določene krave in od katerih krav potomstvo bo vzrejal za pleme. O tem, od katerih bikovskih mater se bodo biki vključili v osemenjevanje in kateri biki se bodo odbrali za načrtno osemenjevanje bikovskih mater, pa odloča strokovna služba. Kakšna je zanesljivost podatkov, na osnovi katerih sprejema odločitve selekcijska služba, pa je odvisno od kvalitete dela kontrolne službe, t.j. kontrolorjev in pripravljenosti rejcev, da pri tem delu sodelujejo. Selekcijsko delo poteka v treh fazah: odbira elitnih bikov in mater - staršev nove generacije bikov za osemenjevanje; testiranje mladih bikov na težavnost telitve; dedne napake, pitovne in klavne lastnosti ter mlečnost. Za to, da se zberejo vsi ti podatki, se od vsakega mladega bika uporabi 5.000 doz semena. Po končanem testu, test traja 5 - 6 let, se najboljši biki, ki so pozitivno testirani na vse te lastnosti, uporabljajo brez omejitev v osemenjevanju. Rezultati vsega tega dela pa se kažejo v napredku v živinoreji, v povečani količini mleka oddanega na kravo in večjih dnevnih prira-stih pri pitancih. Osnova za vse podatke v živinoreji je A kontrola. Od leta 1929, ko seje na Gorenjskem začela, je bila večkrat prekinjena, ponovno pa redno poteka od leta 1965. To je tudi čas, ko se je začelo z intenzivno zamenjavo in pretapljanjem cikaste pasme z lisasto pasmo, (nadaljevanje v prihodnji številki) Mag. Peter Kunstelj, dipl. ing. agr. vo zemljišč, s katero so ji vzeli najboljši, najbližji in najlažje dostopni gozd, ji pustili slabšega, do katerega je uro hoda, in ji ob tem - mimogrede - zaplenili še okrog 50 kubičnih metrov lesa. Vse to se je zgodilo v času, ko so nekaterim kmetom v Podljubelju celo vrnili zemljo, ki jim je bila odvzeta na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Čeprav Dovžanovi niso upali in verjeli, da bi kdaj podržavljeno zemljo dobili nazaj, pa so se vseskozi prizadevali, da bi jim oblast krivico popravila. Pet kmetov iz Podljubelja - med njimi je bil tudi Jakob Dovžan - je že pred skoraj dvema desetletjema, natančneje aprila 1973. leta, vložilo na tržiški oddelek za gospodarstvo in finance prošnjo za vrnitev gozdov, ki so jim bili odvzeti z agrarno reformo. Občinski upravni organ je prošnjo zavrnil, češ da odločb o razlastitvi ni mogoče razveljaviti po nobeni določbi tedanjega zakona o splošnem upravnem postopku. Kmetje se z odločitvijo niso strinjali in so se pritožili na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, ki pa je zadevo vrnil prvostopenjskemu organu. Kmetje postopka niso nadaljevali, ker bi se sicer morali "spustiti" v tožbo. "Naš kruh raste v gozdu" Čeprav se je Jakob zavedal jalovega boja Don Kihota z mlini na veter, je decembra 1987. leta ponovno naslovil na Občino Tržič prošnjo za vrnitev odvzete obdelovalne zemlje in gozda, ki jo je tokrat utemeljil še s podatki o socialni ogroženosti. Ko se je že začelo govoriti o denacionalizaciji, je spet poskusil in dobil z občine sporočilo, da zakona, ki bi omogočil vračanja zemljišč, še ni. A ko je republiška skupščina po vseh zapletih zakon vendarle sprejela, je bil Jakob med prvimi, ki so vložili popoln denacionalizacijski zahtevek. Prvi je tudi dobil nazaj, kar je bilo odvzeto njegovemu očetu. Ko smo ga v sredo obiskali na kmetiji, je najprej položil pred nas kup dokumentov, prošenj in vlog, nato pa dejal: "Upam, da jih ne bom več rabil, da je prizadevanj za vrnitev krivično odvzete zemlje konec in da se bomo zdaj lahko bolj posvetili delu in urejanju kmetije. Čeprav so nam na odvzeti zemlji štiri desetletja jemali približno tretjino plače, smo zadovoljni, da smo gozdove, ki so nekdaj že bili naši, spet dobili nazaj in da se je uresničilo tisto, kar še pred nekaj leti ni nihče verjel. Za vrnitev zemlje smo se prizadevali predvsem zato, ker hribovskemu in gorskemu kmetu gozd veliko pomeni in ker je gozd za nas "žitnica", kjer raste naš kruh. Gozdno gospodarstvo Kranj je naše gozdove normalno izkoriščalo, bolj pa so jih tisti, ki so dobili dovoljenje za posek nekaj kubičnih metrov drevja, posekali pa so precej več." Jakob in Anica Dovžan imata pet otrok. Štirje so že odšli od doma, doma je le še najmlajši, Janez, ki je zaposlen na tržiški pošti in na katerega oče računa, da bo po odsluženju vojaškega roka ostal na kmetiji. Dela mu ne bo primanjkovalo: po novem zakonu o gozdovih bodo kmetje dobili več pravic, a tudi več obveznosti v svojih gozdovih, letnega poseka lesa bo okrog sto kubičnih metrov, v hlevu je že zdaj sedem glav živine, obnoviti bo treba gospodarsko poslopje - in še k a j. • C. Zaplotnik Statistika Škropiva so se v enem letu podražila šestkratno Po podatkih slovenskega statističnega zavoda so se cene na drobno maja povečale za 6,5 odstotka, med lanskim in letošnjim aprilom pa za 302 odstotka. Zanimivo je, da so plače v tem obdobju "porasle" le za 211 odstotkov oz. kar za tretjino manj kot cene. Poglejmo, za koliko so se v tem času podražili kmetijski pridelki, reprodukcijski materiali in prehrambeni izdelki? Maja seje sveža zelenjava podražila za 14,7 odstotka, sadje za 13 odstotkov, prav toliko tudi kmetijsko orodje, meso za 11 odstotkov, mesni izdelki za 8.5 odstotka, žito in žitni izdelki za 7.9 odstotka, zaščitna kmetijska sredstva za 7,4 odstotka... Drobnoprodajne cene so se med lanskim in letošnjim majem povećale povprečno za 388 odstotkov. Najbolj so se v tem času podražila kmetijska zaščitna sredstva - za 591 odstotkov, mesni izdelki za 445, meso za 411, mleko in mlečni izdelki za 365. jajca za 333, kmetijsko orodje /a 258. žito in žitni izdelki za 256. sadje za 228. zelenjava za 209 odstotkov itd. V nedeljo v Rakičanu Kongres Zveze slovenske kmečke mladine Murska Sobota - V nedeljo bo na srednji kmetijski šoli Rakičan pri Murski Soboti drugi kongres Zveze slovenske kmečke mladine. Kongres bo potekal pod geslom Mladi s podeželja za življenje podeželja. Na kongresu bodo pregledali delo zveze od prvega kongresa dalje, obravnavali statut in program, izvolili novega predsednika (zdaj je to Marjan Podobnik) in organe /veze in sprejeli kongresno resolucijo o ustanovitvi gibanja Mladi s podeželja.• C. Z. KMETIJSKI KOMENTAR 2*f CVETO ZAPLOTNIK Kisli časi za (sveže) mleko Podatek, da imajo slovenske mlekarne v zalogi skoraj 150 milijonov litrov mleka v izdelkih in da je od zaslužkov pri prireji mleka ekonomsko in socialno odvisnih 150 tisoč ljudi, dovolj pove o problemu, ki po izgubi južnega (hrvaškega) trga postaja za slovensko državo vse večji. Da gre za velik problem, dokazujejo tudi številni sestanki, ki se (pospešeno) vrstijo zadnje čase in na katerih predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Slovenske ljudske stranke in njene kmečke zveze, skupščinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in drugih ustanov in organov poskušajo odgovoriti na vprašanje, kako iz mlečne krize. Na teh sestankih je slišati različne pametne rešitve in ukrepe, ki bodo tistim, ki se ukvarjajo s prirejo, predelavo in prodajo mleka, vsaj kratkoročno pomagali iz težav. Upravni odbor Zadružne zveze je med drugim predlagal, naj država zaščiti domačo prirejo in prepreči uvoz mleka in mlečnih izdelkov po nerealnih cenah, odkupi in odplača vse zaloge zrelih sirov, mleka v prahu in masla in jih proda zunaj meja države, stimulacijo, ki velja za izvoz mlečnih izdelkov na Hrvaško, razširi še na mleko, podaljša veljavnost ukrepa še do konca leta ter pripravi novo nacionalno strategijo prireje, predelave in prodaje mleka. Čeprav se v zadružni zvezi ne strinjajo z uvedbo kontingentov prireje mleka, pa v primeru, če bi do tega vendarle prišlo, zahtevajo, da država seznani rejce s kontingenti najmanj eno leto pred njihovo uvedbo in da predvsem rejcem v hribovitih območjih (pa tudi v ravnini) zagotovi nadomestni dohodek. Predloge za rešitev mlečne krize, kakršne so dali v zadružni zvezi, so podprli tudi v Slovenski ljudski stranki, kjer so še poudarili, da nasprotujejo kakršnimkoli omejitvam mleka in kontingentom, ki bi prizadeli predvsem malega kmeta. Predlagali so, naj država raje spodbudi porabo mleka, zagotovi izvozne stimulacije in prepreči uvoz mleka in mlečnih izdelkov po dumpinških cenah. Ko sta svoje o mlečni krizi rekla upravni odbor zadružne zveze in kmečka zveza Slovenske ljudske stranke, se je sestal še skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, na katerem je namestnik kmetijskega ministra Albin Debevc že predstavil nekatere možne rešitve in na katerem je bilo slišati tudi za grožnje mlekarjev: če država ne bo ničesar ukrenila, rejcem ne bodo plačali niti litra mleka, ki ga bodo oddali julija. Naj bo tako ali drugače! Čeprav bo država prisluhnila različnim predlogom in za rešitev mlečne krize zagotovila nekaj denarja, pa je vse bolj jasno, da bo s tem problem le za krajši čas "pometla pod preprogo". To bo lahko ponavljala vse dotlej, dokler bo za to vsaj minimalno nacionalno soglasje. Ko pa tudi tega ne bo več, bo izmikanja konec in takrat se bo država morala odločiti za novo nacionalno strategijo prireje, predelave in prodaje mleka, v okviru te pa tudi za nekatere boleče in nepopularne ukrepe. MEŠETAR Premije, regresi in nadomestila Slovenska vlada je še v času, ko ji je predsedoval Lojze Peterle, sprejela odlok o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter za pridelavo hrane. Odlok predvideva tudi regres za nakup semenske pšenice in rži. Višina regresa je 6.50 tolarja za kilogram. Regres velja le za nakup semena prve sortne reprodukcije in za sorte, ki so na priporočeni listi Kmetijskega inštituta Slovenije. Pridelovalci so ob setvi upravičeni do 60 odstotkov regresa, ob žetvi oa še do razlike. Da pa bi spodbudili pridelavo kakovostnega semenskega krompirja, republika predvideva regres za semenski krompir, posajen v jedrih zapitih območij in v varovalnih pasovih. In kolikšen naj bi bil regres? vrsta posaditve krompirja regres (v SLT/kg) # v jedrih zaprtih območij 0 v prvem varovalnem pasu • v drugem varovalnem pasu 15.00 5.50 4.50 Odlok predvideva tudi regres za sadne sadike. Pogoj /a uveljavitev regresa je zasaditev najmanj pol hektarja sadovanjaka. Regres velja le za sadike, kupljene v slovenskih drevesnicah ali uvožene pod strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije. sadna sorta regres (v SLT/kos) sadna vrsta regres (v SLT/kos) jablana hruška breskva jagoda bezeg 47,00 47,00 27,00 6,00 50,00 oreh lešnik ribez češnja 110,00 55,00 9,00 90,00 Trgovsko podjetje Agropromet Cerklje Trgovina odprta od 7.30 do 18. ure. sobota od 7.30 do 12. ure tel.: 064/421-283 ali 421-294 Cenik koruza/razsuta 13.50 SLT/kg koruza/v vrečah l5.90SLT/kg ječmen 17.00 SLT/kg sojine tropine/razsuto 28.00 SLT/kg sojine tropine/vrečeno 29,50 SLT/kg krmilna moka 10.50 SLT/kg pšenica 17.00 SVTVkg pesni rezanci 22,00 SLT/kg krmila NSK- za nesnice 28,00 SLT/kg BRO- finišer 36.00 SLIV kg K-12 - za molznice 22.00 SLT/kg TL-P1T 22.00 SLT/kg kletke za nesnice 13.650.00 SLT/kom kokoši nesnice pred nesnostjo 500,00 SLT GNOJILA: NPK 15 : 15 KAN 28 % URE A 46% 20.50 SLT/kg 15,90 SLT/kg 18,00 SLT/kg ODMEVI \' rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pismu smo prisiljeni krajšati, nc glede na vsebino. Vapimo A sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas. Mole Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Gospoda Kokota pot v Evropo Gorenjski glas, 19. maja 1992 Nevednost ali sprenevedanje, s katerima skuša g. Andrej Kokot odpraviti problematičnost delovanja gostinskih lokalov v Prešernovi ulici v Radovljici in zdrav razum, na katerega se pri tem sklicuje, so tista kombinacija, ki omogoča samozavestno dajanje nasvetov poslancem, naj vzamejo pamet v roke. ko bodo sprejemali odlok, ki ureja poslovni čas gostinskih lokalov v tej ulici. Za kaj drugega pa so verjetno premalo. Najbrže bi ne bilo odveč tudi njemu, ki očitno pozna bližnjice v Evropo, kaj svetovati. Da se na primer poda do najbližjega evropskega mesta, morda samo do Beljaka, in si tam pobliže ogleda, kako delujejo demokratična družba, pravna država in tržna ekonomija. Ker v nadaljevanju ne bi rad gostil megle, navajam nekaj dejstev, ki so bila dosedaj vede ali nevede prezrta, zadevo pa postavljajo v povsem drugačno luč. Občina Radovljica ima sprejete vse potrebne prostorske in planske akte, ki jih zahteva zakonodaja s tega področja: zazidalni načrt centralnega območja mesta Radovljica, prostorske ureditvene pogoje za to območje, srednjeročni in dolgoročni plan. Vsi ti VEUA VNI in v delu. ki se nanaša na Prešernovo ulico NIKOLI RAZVELJAVLJENI ALI SPREMENJENI AKTI, OHRANJAJO Prešernovo ulico KOT STANOVANJSKO ULICO, ki je sicer potrebna prenove, nikjer pa ni govora o njenem rušenju, novogradnji in spremembi njenega značaja v trgovsko-gostinsko ulico. Kljub temu se je leta 1985 začelo dogajati ravno to: brez potrebnih prostorskih aktov in v bistvu nezakonito. Če g. Kokot že govori o tem, kaj kdo sam s sabo počne, bi lahko ugotovil edinole, da je občina kršila svoje lastne predpise in državne zakone. Vendar je tudi njegovi fantazmi o občanih, ki samemu sebi kradejo denar, moč z nekaj truda najti realno podlago: do nje je prišlo s tem, da je občina trošila denar davkoplačevalcev za izdelavo prostorskih aktov, ki se jih ni držala, sami pa je zaradi tega nikoli niso pozvali na odgovornost. Po zamenjavi oblasti je bila sredi leta 1991 v občinski skupščini sprejeta odločitev o zaustavitvi vseh posegov v Prešernovi ulici. Videti je bilo, da so se odgovorni ljudje v občini zavedeli teže nakopičenih problemov in posledic »specifičnega« delovanja prejšnjega sistema in da bodo skušali stanje obvladati. Vendar pa so bili upi očitno zaman. Le nekaj mesecev kasneje je Uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti z nekaj odločbami prejšnji način urejanja prostora in razmeščanja dejavnosti prignala do absurda. Z izdajo obrtnih in začasnih obrtnih dovoljenj je omogočila, da so v dveh trinadstropnih STANOVANJSKIH HIŠAH in na oddaljenosti le nekaj metrov začeli delovati trije gostinski lokali, ki lahko obratujejo od 22. do 24. ure, v resnici pa precej dlje, lokal ČUK nemalokrat do zgodnjih jutranjih ur. Pri tem je treba vedeti, da ta lokal nima uporabnega dovoljenja, saj je bila v teh prostorih mišljena steklarska trgovina s priročno delavnico, sprememba namembnosti pa ni bila izvedena. Ravno tako so inšpekcijske službe ugotovile, da lokal ne ustreza namenu, za katerega naj bi bilo dovoljenje izdano. (Mimogrede: iz tega razloga nima uporabnega dovoljenja tudi lokal LEONARDO). Zaradi očitnih kršenj zakonitosti je pristojno ministrstvo po nadzorstveni pravici pred več kot dvema mesecema najemniku razveljavilo začasno dovoljenje, vendar pa lokal še naprej neusmiljeno deluje in po mnenju g. Kokota zadovoljuje turiste, polni občinsko blagajno in prispeva k blagostanju njenih prebivalcev. To, da lokal s svojim delovanjem onemogoča normalno življenje in uporabo stanovanj precejšnjemu številu ZAPOSLENIH ljudi, med katerimi so mnogi ravno tako ZASEBNI LASTNIKI (stanovanj), vsi skupaj pa so DA V-KOPLAČEVALCI in VOL1LCI, očitno nikogar ne gane. Posledice izdaje teh dovoljenj so katastrofalne. Prej izrazito mirna stanovanjska ulica se je spremenila v poligon rjovečih, motoriziranih, prepevajočih, bruhajočih, urinirajočih ali pa »samo« pogovarjajočih se trum obiskovalcev, kjer tudi bolj ali manj množični pretepi niso nobena redkost. Norost doseže vrhunec v dneh od petka do sobote, ko se tisti, ki se lahko, iz svojih stanovanj enostavno umaknejo. Tudi policija, kljub nenehnim intervencijam, prebivalcem ne more zagotoviti miru in normalnega življenja. Najbolj so obdarjeni z blagodatjo turističnih tolarjev g. Kokota stanovalci, ki so neposredni sosedje lokalov. Ob vsem ostalem so deležni še hrupa v stanovanjih, ki je posledica neprimerne izolacije lokalov in same konstrukcije hiš ter smradu, kije posledica nepravilno izvedenega zračenja lokalov. Pri vsem tem niti kupci stanovanj niti imetniki stanovanjske pravice niso bili nikoli seznanjeni s tem, da bodo živeli v lokalnem Sohu in bili sosedje nočnih lokalov. Vse to stanovalcem preprečuje, da bi se sprenevedali. Vendar ne vedo, zakaj bi se morali s tem sprijazniti in biti žrtve nezakonitega urejanja javnih zadev v zasebno korist, ki na koncu koncev ni sposobno urediti niti razmerja med dvema privatnima interesoma. Ali pa so samo lastniki lokalov pravi lastniki, lastniki stanovanj pa ne ? Pri tem prvim nihče ne odreka povsem legitimnega interesa za zaslužkom, le da mora biti legalno uresničen. Verjamem, da so tudi oni žrtve nečesa, vendar zagotovo ne naše zavisti. Ker se g. Kokotu očitno ni zdelo vredno povprašati katerega od stanovalcev, zakaj si, nebodijih treba ne želijo odpraviti po njegovi poti v Evropo, bi se sam morda odpravil na policijsko postajo v Radovljici in na pristojne inšpekcijske službe, pa bo tam izvedel podrobnosti o vaškem pijančku. pa o preglasnem kihanju in pori vanju avtomobilov ter o vzornih gostincih, ki storijo vse za dobro počutje turistov in polne občinske blagajne. G. Kokot danes seveda ni edini, ki si predstavlja, da sta kršenje zakonov in čudaško razumevanje pravic, ki izvirajo iz lastnine, v resnici pot v Evropo. Vendar je ob tem začrtal tudi mejo Balkana, ki jo bo treba na tej poti prestopiti. Tam je, do koder seže in se uveljavlja njegov način razmišljanja - na grebenu Karavank. Toliko o bistvu problema. Vse razpredanje o turizmu, turistih in spreminjanju Radovljice v spalno občino, o lakoti, ki da bo zavladala, od »Boga, države in lastnikov lokalov« podarjenih stanovanjih itd. pa enostavno ne zadošča minimumu kriterijev za javni dialog. Da bi omenjeni gospod spoznal, kje so meje tudi njegovega zdravega razuma, mu predlagam, da za en teden zamenjava bivališči. Dušan Vukovič Radovljica NOVO Hff- NOVO GOSTILNA LOVSKI HRAM VVOKLEM Nudimo: divjačino, pizze, kmečko hrano, izbrano pijačo. Odprto vsak dan od 12. do 23. ure, ob ponedeljkih zaprto. Rezervacije sprejemajo po tel.: 49-330, 49-259. Turistično društvo Preddvor vabi vse ljubitelje in lastnike narodnih noš, da se udeležijo naše prireditve »KMEČKA OHCET V PREDDVORU«, zbor narodnih noš pa bo v petek, 26. junija 1992, ob 17. uri, v soboto pa ob 10. uri na terasi ob jezeru Črnava. /O ljubljanska banka L8 - Gorenjska banka d.d., Kranj objavlja LICITACIJO počitniških prikolic in baldahinov Zap.št. Tip in letnik izdelave Izklicna cena 1. IM V Adria tip 450/Q -1980 2. IMV Adria tip 450/Q -1980 3. IMV Adria tip 500/Q -1980 4. IMV Adria tip 500 - 1976 5. Baldahin Jadran 6 -1988 6. Baldahin Jadran 6 -1988 7. Baldahin Jadran 6 -1988 8. Baldahin Jadran 530 - 1983 66.950,00 SLT 66.950,00 SLT 66.950,00 SLT 60.500,00 SLT 20.000,00 SLT 20.000,00 SLT 20.000,00 SLT 8.000,00 SLT Javna licitacija bo dne 19.6.1992 ob 14 uri v avtokampu Izola. Ogled prikolic je možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Udeležijo se jo lahko pravne in fizične osebe. Pred pričetkom morajo interesenti položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene v gotovini. Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa po licitaciji vrnili. Prikolice se prodajo po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec mora prikolico plačati in prevzeti v roku 8 dni, sicer varščina zapade. Prometni davek plača kupec. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/217-271 int. 244 ali 471. Gorenjska banka d. d., Kranj ofe PRODAJA RABLJENIH STROJEV: kopirni rezkar horizontalna vrtalka 4-stranski skobelni stroj Gabbiani 4-stranski skobelni stroj Harbs, letnik 1967 234.000 SLT 312.000 SLT 470.000 SLT 728,000 SLT Cene so brez davka. Informacije tel.: 67-121, int. 218. C O M P U MUSIC DO O KRANJ TRGOVINA TIPKA ® HI-FI, TV, VIDEO - CELOTNI PROGRAM V zalogi nova kolekcija synthesizerjev KAWAI Ugodne cene, vsi modeli na 5 oktav, klavirske tipke, stereo! TRGOVINA TIPKA C. ST. ŽAGARJA 34/B, KRANJ TEL.: 217-363 DEL. ČAS OD 9. DO 13. URE IN OD 15. DO 19. URE SOBOTA OD 9. DO 13. URE Charles Webb 32 "Ali si izbrskal kakšno od starih punc, s katerimi si hodil na DIPLOMIRffNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Nedoločeni," je odgovoril Benjamin. "Domnevam, da si se že odpovedal ideji o poučevanju, ki si jo imel." "Ne reci tega prehitro," je rekla ga. Braddock. "Kaj?" "Še vedno mislim, da bo Ben nekoč učitelj." "Lahko bi rekel," je dejal Benjamin. "Mislim, da ne morem ... hočem reči, da je na tej stopnji igre to težko reči." "Prav gotovo," je rekel g. Robinson. "Nič se ne pretegni. Kakšna je pa kaj situacija z dekleti?" "Kaj?" gimnazijo. Benjamin je odkimal. "Nisem imel kaj prida zmenkov," je rekel. "No, kaj pa je narobe s tabo?" "Kaj?" "Daj no!" je rekel g. Robinson in pomežiknil njegovi materi. "Ne boš mi pravil, da nimaš kakšne kje skrite!" "Oh, ne. Ne! Ne!" "Kje pa je stari študentski duh?" "Oprostite," ju je prekinila ga. Robinson. "Grem po kozarec vode." Odšla je iz sobe. "Ben, pojdi ji pomagat," je rekla ga. Braddock. Benjamin je vstal in odhitel za go. Robinson v kuhinjo. "Kozarci so tule zgoraj," je dejal. Segel je po enem in ji ga podal. "Benjamin!" "Molčite," je rekel. "Benjamin, mislim, da bi bilo bolje, če bi šel gor v svojo sobo ali kaj takega." Benjamin je zmajal z glavo ter hitro odšel iz kuhinje in nazaj v dnevno sobo. Ga. Robinson je napolnila kozarec in mu sledila. "Hej, Ben!" je zaklical g. Robinson. "Da?" "Pridi no sem in se še za minutko usedi!" Benjamin se je vrnil h kavču. "Elaine ob žetvenem prazniku pride za nekaj dni sem dol. Želim, da jo takrat pokličeš." "Bom." "Resno mislim!" "Vem," je rekel Benjamin, "vem, da mislite resno." "Kajti mislim, da bi se vidva zelo lepo ujemala." Benjamin je pokimal. "Kdaj ... hočem reči, kdaj pa pride sem dol?" je vprašal. "Glede natančnega datuma nisem gotov," je rekel g. Robinson. "Takoj ko ga bom izvedel, bom obvestil tvojega očeta." Dolgo je bilo vse tiho. Benjamin je sedel in gledal v preprogo. Enkrat je s pogledom ošinil mamo, ki je sedela na stolu ter ga opazovala, nato je za trenutek pogledal očetove čevlje in se spet zazrl v preprogo pred seboj. Mati se je odkašljala. G. Robinson se je narahlo presedel poleg njega na kavču. Potem je bilo spet vse popolnoma tiho. "Kaj ... kaj je narobe?" je vprašal Benjamin. "Vem, kaj sem vaju hotela vprašati," je rekla ga. Robinson in stopila skozi sobo. "Kje sta našla tole svetilko?" Vsi so se obrnili, da bi jo videli, kako se v kotu sobe sklanja in si ogleduje namizno svetilko. "Odkod je že prišla?" je vprašala ga. Braddock. "Ali nama je niso podarili?" G. Braddock je pokimal. "Bilo je darilo," je dejal. "Že leta jo imamo." "Prav takšno sem iskala prejšnji teden," je rekla. "Ampak ne verjamem, da jih še izdelujejo." "Pozorna bom, če jo bom kje videla," je obljubila ga. Braddock. "Boš res?" "Prav gotovo!" Ga. Robinson se ji je nasmehnila, potem pa se je obrnila k svojemu možu in dvignila obrvi. "Zares bi že morala iti," je rekla. Pozneje zvečer je Benjamin stal v svoji sobi ob oknu, ko je mama odprla vrata in vstopila. "Smem za trenutek spregovoriti s tabo?" je vprašala. "Kai? Seveda." ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Mednarodno tekmovanje športnih plezalcev Najbolj kakovostna udeležba doslej Kranj, 10. junija - Športna zveza iz Kranja pripravlja v sodelovanju z vrhunskim alpinistom in plezalcem Tomom Česnom že četrto tekmovanje ROČK MASTER. Prireditev bo v petek, 12. junija 1992, ob 19. uri na umetni steni ob letnem bazenu. Na seznamu udeležencev tudi plezalke in plezalci svetovnega slovesa. Tradicionalno tekmovanje v športnem plezanju ROČK MASTER v Kranju se je uveljavilo tako v Sloveniji kot na tujem. To med drugim potrjuje čedalje bolj kakovostna udeležba. Letos so sprva pričakovali še več prvorazrednih plezalcev, vendar tudi končni seznam udeležencev ni skromen, je med drugim povedal med torkovo tiskovno konferenco Tomo Česen. Na letošnjem tekmovanju, ki se bo začelo 12. junija ob 19. uri na umetni steni ob letnem bazenu, pričakujejo mnoga znana imena. Med ženskami je to gotovo Američanka Lynn Hill, ki trenutno živi v južni Franciji. Ker je v Kranju že tekmovala, si na tokratnem nastopu obeta več sproščenosti. Med tujimi plezalkami je prijavljena tudi najboljša Italijanka Luisa Jovane, za Slovenijo pa bodo tekmovale Miranda Or-tar, Metka Lukančič in Simona Škarja ter domačinka Marija Štremfelj. Francoski plezalec Jean Baptiste Tribout v torek še ni prispel k nam, zato pa je Japonec Yuji Hirajama izrazil zadovoljstvo nad prvim obiskom Slovenije in upanje v uspeh. Domačin Luka Zaplo-tnik je pohvalil dobro konkurenco tujih plezalcev, kar bo po njegovi oceni pripomoglo k izboljšanju našega plezanja. Med moškimi bodo nastopili še Italijan Arči Vernerin in Francoz Francois Lombard ter Slovenci Tadej Slabe, Marko Lukič, Vili Guček in Matej Me-jovšek. Vsi se bodo potegovali za lepe denarne nagrade do 3. mesta, saj je v skupnem skladu zanje 8.500 DEM. Za tekmovalni smeri je Tomo Česen napovedal, da bosta težavni; za fante vsaj z oceno X-, za dekleta pa IX +. Tekmovali bodo na prenovljeni umetni steni, ki s korigiranim levim delom dovoljuje organizacijo zahtevnejših tekem. Kot je obljubil Borut Farčnik iz Športne zveze v Kranju, si bodo prihodnje leto prizadevali organizirati tudi tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju. Priznanje za promocijo te dejavnosti so Kranjčanom izrekli Rajko Šugman iz Športne zveze Slovenije in Andrej Brvar ter Tone Škarja iz Planinske zveze Slovenije. • S. Saje Lynn Hill Yuji Hirajama Luka Zaplotnik Trmasti najuspešnejši v Radencih Radenci, 30. maja - Mednarodnega maratona v Radencih so se udeležili tudi tekači iz Kranja, ki so organizirano z avtobusom odšli na tek. Med njimi so bili tudi tekači Kluba trmastih iz Preddvora, ki so bili najuspešnejši klub po osvojenih kolajnah. Dobili so jih kar osem. Olga Grm je zmagala na 42 kilometrov in še posebej v kategoriji nad 40 let. Pavel Močnik je zmagal v kategoriji nad 41 let, Berčič pa je bil drugi v kategoriji od 46 do 50 let. Janez Umek je bil v teku na 21 kilometrov drugi v kategoriji od 41 do 50 let, Lidija Golob je zmagala na 21 kilometrov, posebej pa v kategoriji od 18 do 30 let. Olga Grm je že petič zapored zmagala v Radencih. • J. K. Vabila, prireditve Štirinajstič na Jošta - Trim klub Sava iz Kranja organizira v nedeljo, 14. junija, 14. trimski pohod na 845 metrov visoki Jošt nad Kranjem. Začetek bo med 6. in 10. uro na vznožju Jošta, cilj pa bo na vrhu pri Smučarskem domu. Pohod bo v vsakem vremenu, dosedanjih pohodov pa seje udeležilo 3771 pohodnikov. Na prvem pohodu dobi udeleženec izkaznico, potem pa značke in diplomo za 10. pohod. • J. K. Slovenska nogometna liga - V slovenski nogometni ligi bodo v nedeljo, 14. junija, odigrali predzadnje kolo. Živila Naklo, ki so preteklo nedeljo doma premagala Maribor Branik, gostujejo v Ljubljani pri Slovanu Mavrica. Tekma bo ob 16.30. V območni članski ligi zahod bo na sporedu zadnje kolo. Alpina gostuje pri Tabor Jadranu, Triglav pri Vodicah Šempas, Jeseničani pa gostijo doma zmagovalca lige Studio D iz Novega mesta. Tekme bodo ob 16.30. • J. K. Gorenjska nogometna liga -V nedeljo, 14. junija, bodo igrali mlajši pionirji. Pari so Triglav : Sava, Šenčur : Živila Naklo, Železniki : Britof, Hrastje : Creina in Visoko : Zarica. # R. Gros Teniški turnir v Radovljici-Teniški klub Radovljica prireja odprti turnir jutri in v nedeljo, 13. in 14. junija. Prijave sprejemajo danes do 18. ure, prijavnina pa je 350 tolarjev. Turnir se bo začel v soboto ob 8. uri. Prve nagrade so 150, 100 in 50 mark. Turnir v malem nogometu na Golniku - Pizzerija Polana Golnik prireja 20. in 21. junija turnir v malem nogometu v športnem parku na Golniku. Prijavnina je 2.000 tolarjev, rok za prijave pa je petek, 19. junija, do žrebanja, ki bo ob 18. uri v Pizzeriji. Informacije dajejo v Pizzeriji, telefon 46 - 502. Tretji tek na Lubnik - Gorski tekač Mitja Kovačič iz Škofje Loke in TVD Partizan Škofja Loka prirejata tretji gorski tek na Lubnik, ki bo tudi drugi izbirni tek za sestavo slovenske reprezentance. Start teka bo v nedeljo, 14. junija, ob 10. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki, cilj pa na Lubniku. Člani bodo tekli 18700 metrov dolgo progo s 1050 metri višinske razlike, članice pa 9 kilometrov dolgo progo s 700 metri višinske razlike. Proga je razgibana in težavna. Startnina je 300 tolarjev, vsak tekač pa bo dobil na cilju malico, podeljene pa bodo, razen pokalov in kolajn tudi praktične nagrade. # L. Kerštan Smučarski skoki v Sebenjah - Smučarski klub Tržič pripravlja pod pokroviteljstvom zasebnega podjetja TGT, trgovina, gostinstvo, turizem Tržič in Ski Elana od danes, 12. junija, do nedelje, 14. junija, revijo smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah v Sebenjah za III. Pokal Tržiča. Danes ob 16.30 in 17.30 bodo skakali dečki do 9 in 11 let, jutri ob 10.30 in 16.uri dečki do 13 in 15 let, v nedeljo ob 16. uri pa bo tekma članov in mladincev. Po tej tekmi se bo 20 najboljših spet podalo na vrh in tekmovalo za najdaljši skok za denarne nagrade TGT. Na sporedu bo tudi nordijska kombinacija skokov in teka na 4000 metrov. Organiziran bo srečelov, poskrbljeno pa bo za jedačo in pijačo. • J. Kikel Namizni tenis na Brezjah nad Triičem in šah na Dobrči - Športno društvo Brezje pri Tržiču organizira danes ob 18. uri v domu družbenih organizacij namiznoteniški turnir (prijavnine ni, prijave do začetka turnirja). V nedeljo, 21. junija, pa bo v koči na Dobrči tradicionalni turnir za pokal Dobrče. Začel se bo ob 10. uri. • J. Kikel Še danes prijave za turnir košarkarskih trojk v Radovljici - Košarkarski klub Radovljica prireja 20. junija na igrišču Partizana v Radovljici odprto slovensko prvenstvo košarkarskih trojk. Prijavnina je 800 tolarjev, prijave pa sprejema še danes Melita Ažman, Cankarjeva 17, 64240 Radovljica, ali po telefonu 331-331 (interna 30 - 28) Marjan Geltar. Javno žrebanje bo drevi ob 20.30 v gostilni Lectar. • J. K. Jubilej tekača Francija Teraža- Ob desetletnici tekmovanja enega najboljših gorskih tekačev Francija Teraža iz Mojstrane prirejajo Športna zveza Jesenice, Hotel Triglav Mojstrana, Radio Triglav Jesenice in Zavarovalnica Triglav jutri, 13. junija, ob 19. uri v hotelu Triglav v Mojstrani srečanje z vrhunskimi športniki iz krajevne skupnosti Dovje Mojstrana. Za zabavo bo poskrbel ansambel Hit z Reke, sodelovali pa bodo športniki Franci Teraž, Jure Košir, Aleš Brezavšek, Uroš Pavlovčič, Alenka Dovžan in Martina Čufar. V hotelu bo razstava priznanj Francija Teraža. Balinarski spored - V super ligi bodo jutri ob 15. uri igrali Trata s Slogo, Radovljica pa v Ljubljani z Brdom. V I. ligi bodo jutri ob 9. uri igrali Jadran : Primskovo in Iskra CEO : Huje. V II. ligi pa bodo jutri ob 9. uri igrali Rogovila : Zarja, Bistrica : Budničar, Ilirija : Čir-če, Loka 1000 : 5. avgust, Virtus : Center, Partizan Trbovlje : Lesce. Srečanje planincev pod Špikom Gozd Martuljek, 12. junija - Planinsko društvo Martuljek in koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice vabita na 21. srečanje planincev iz Slovenije, Italije in Avstrije, ki bo v nedeljo, 14. junija 1992, v Gozd Martuljku. Ob 10. uri in 13. minut bo maša v Finžgarjevi kapeli v Jasenjih. Ob 13. uri bo srečanje pri hotelu "Špik", kjer bo zbranim spregovoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Ob kulturnem sporedu načrtujejo tudi vajo gorskih reševalcev v počastitev 80-letnice GRS, planinski vodniki pa bodo obiskovalce popeljani na izbrane ture v bližnjo okolico in ostenja vršacev.0 S. S. Od tekme do tekme Jeseniško balinarsko prvenstvo - V jeseniški občini deluje pet balinarskih klubov, zato so organizirali občinsko prvenstvo. V tekmovanju četvork je zmagal Gradiš Plavž pred BK Jesenice in BK Kras. V zbijanju je zmagal nekdanji znani jeseniški košarkar Franci Čampa (BK Jesenice) 28 pred Bogdanom Bizjakom (BK Jesenice) 26 in Bogdanom Vilamnom (BK Gradiš) 23. V hitrostnem zbijanju so bili najboljši člani BK Jesenice Janez Želez-nikar, Joža Domevšček in Toni Trobec. • Br. Gorenjska balinarska liga - Rezultati 4. kola I. gorenjske lige: Žiri : Alpetour 12 : 5, Jesenice : Kokra 13:4, Kres Javornik : Zarica 14 : 3, Planina : Gradiš 6:11 in Sport : Borec 16 : 1. Dvor je bil prost. V II. ligi pa so igrali Center II : Predoslje 10 : 5, Svoboda : Žirovnica 6 : 9, Podnart : Bohinj 6 : 9, Kokrški log : Šenčur 11 : 4 in Sava : Planina 91 6 : 9. Prosti so bili B. Smuk, Visoko in Bitnje. Zmaga košarkarjev Mojstrane - Na turnirju za občinsko rekreacijsko prvenstvo v košarki je zmagala zaradi boljše razlike v koših Mojstrana pred Manbo in Sivim domom. Drugi turnir bo jeseni. • Br. Saje zmagal na turnirju Kanuja - V finalu teniškega turnirja Kluba Kanu je Saje (Kranj) premagal Wallasa (Ljubljana) z 2 : 1 in dobil nagrado 15.000 tolarjev. Za zaključek je bil organiziran eks-hibicijski dvoboj med Porom iz Kranja in Trupejem iz Medvod. Z 2 : 0 je zmagal Por in dobil za nagrado častno vstopnico za ta teniška igrišča. • J. K. Odbojkarsko prvenstvo Športna zveza Jesenice je organizirala pod pokroviteljstvom Piz-zerije Venezija odprto odbojkarsko prvenstvo za mešane ekipe. Zmagali so Veterani pred Trži-čem in Labirintom z Jesenic. Sodelovalo je šest ekip iz Ljubljane, Kranjske Gore, Tržiča in Jesenic. • Br. Wm-RadspoTtFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST iN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 Tal. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA Športni center Kranj, sobota, 20. junija, ob 14. uri - 4 avtomobili Renault in 150 drugih dobitkov - ansambli California, F Plus. Planinka - tombolske kartice po 250 - tolarjev Organizirata: Kolesarski klub SAVA Kranj in Športna zveza Kranj za razvoj športa v občini Državno prvenstvo slušno prizadetih Ljubljana zmagala, Kranj četrti i Škofja Loka, 7. junija - Prvenstva v šestih panogah se je udeležilo 275 športnic in športnikov iz 11 medobčinskih društev slušno prizadetih Slovenije. Prvenstvo je pod pokroviteljstvom Merkurja in Loke odlično organiziralo Medobčinsko društvo slušno prizadetih Kranj. Nastopili so nekateri znani športniki: svetovni šahovski prvak Jože Kerec, srebrna in bronasta s smučarskega svetovnega prvenstva Sabina Hmelina in bronasti Samo Petrač. V namiznem tenisu ekipno je zmagal Koper med moškimi in Celje med ženskami, Kranjčanke pa so bile tretje. Posamezno je med moškimi zmagal Bogdan Ipavec (Koper), med ženskami pa Milica Razlag iz Ljubljane. V streljanju je ekipno med moškimi zmagalo Celje, med ženskami pa Krško, posamično pa Martin Ploj (Maribor) in Olga Ahačič (Kranj). V šahu je zmagala Ljubljana pred Kranjem, posamično pa je zmagal Jože Kerec iz Ljubljane. V kegljanju je med moškimi zmagala Ljubljana, med ženskami pa Maribor, posamično pa Miran Kolar (Celje) in Sabina Hmeliana (Maribor) med ženskami. Prvič so tekmovale tudi dvojice. Med moškimi sta zmagala Ljubljančana Janez Žužek in Dušan Žibert, med ženskami pa mariborska dvojica Vlasta Škof in Suzana Peper-ko. V malem nogometu je biala najboljša Ljubljana, v odbojki pa v obeh konkurencah Ljubljana. Končni vrstni red: Ljubljana MH, Maribor 91, Celje 80, Kranj 56, Nova Gorica 47 itd. • J. Nogomet Kvalifikacije za državne lige Kranj, 12. junija - V nedeljo, 14. junija, se začenjajo kvalifikacije za popolnitev II. in oblikovanje III. slovenske državne nogometne lige. LTH iz Škofje Loke igra v nedeljo, 14. junija, ob 17. uri doma z Jadranom iz Kozine, povratna tekma pa bo v sredo ob isti uri v Kozini. V nedeljo bodo igrali tudi kvalifikacije za popolnitev območne mladinske lige. Zarica kot zastopnik Gorenjske igra v nedeljo na svojem igrišču v bližini tovarne Planika v Kranju ob 17. uri s Kortami. Povratna tekma bo prihodnjo nedeljo, 21. junija, v Kortah nad Izolo. • J. K. V nedeljo v Ratečah Kros treh dežel Rateče, 12. junija - Ski Tour Podklošter in Turistična društva Trbiž, Rateče in Kranjska Gora prirejajo v nedeljo, 14. junija, 4. kros treh dežel na 20 kilometrov dolgi progi od starta pred gostilno Mojmir v Ratečah do cilja v Podkloštru v Avstriji. Start bo ob vsakem vremenu ob 10. uri. Časovna omejitev teka je 4 ure, pravico nastopa pa imajo tekači, starejši od 18 let. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri na cilju v Podkloštru. Pokrovitelji teka so občine Jesenice, Trbiž in Podklošter. • J. K. Dan nogometa v Kranju Jutri popoldne bo kranjski centralni stadion prizorišče finalnih dvobojev za pionirskega in kadetskega prvaka Slovenije v nogometu. To bo tudi priložnost za ogled prihodnosti tega športa v Sloveniji. Pri pionirjih sta v finalu enajsterici Mure in SCT Olimpije (ob 16. uri), pri kadetih pa nogometaši Creine -Primskovega in Branika - Maribora (ob 17.30). Trener Stane Kodele je o jutrišnji tekmi, ki je nedvomno vrh prizadevanj kluba in nadarjene generacije, dejal: "Za nas je uspeh že finale, moštvo Maribora ima precej reprezentantov in nedvomno favorit. Kljub temu pa se bodo fantje borili, ker gre za enkratno priložnost afirmacije kranjskega in gorenjskega nogometa. Za to enajsterico bi bilo idealno, če bi tudi pri mladincih uspeli igrati v najboljši slovenski ligi." Ob tem največjem uspehu kluba, ki dokončuje tudi res lepo in ograjeno igrišče, bi se vsi radi zahvalili tistim pokrovite-vljem, ki so verjeli, da tudi "majhen, neznan klub" lahko poseže v vrh, če dela dobro in strokovno. Hvala torej Creini - Kmetijska mehanizacija, Dolnovu, Cestnemu podjetju, Alpetouru -Potovalni agenciji, Živilom, Merkurju, Mladinskemu servisu, Tinexu, Planiki, Loteriji Slovenije, Zavarovalnici Triglav - Območni enoti Kranj, Radiu Kranj, Glasu, Humku - Bled, IBI-ju, Petrolu, Slovenijašportu ter številnim drugim. Jutri popoldne pa upamo, da bo pokal prvaku Slovenije ostal na Gorenjskem, takole pa so kadeti NK Creine prejeli priznanje za prvo mesto v regiji. Se bo slika ponovila? Kapetan kadetov Creine Boris Verbič prejema pokal za zmago v gorenjskem tekmovanju. Pokal mu predaja Janez Torkar. - Slika: G. Šinik NAGRADNO VPRAŠANJE ^ Napišite ime in priimek vsaj enega od dveh voditeljev VELIKE AVTOMOBILSKE TOMBOLE V KRANJU, 20. junija, ob 14. uri. Kupon z odgovorom in Vašim naslovom pošljite na dopisnici naikasneje do 17. junija na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Izmed pravilnih odgovorov bomo izžrebali 15 preiem-nikov tombolske kartice! 64228 Železniki, tel.: 064/66-155, fax:66-154, 66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center alples MESEC JUNIJ - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠI TRGOVINI ZELO UGODNI - AKCIJSKI POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE1 DO 40% POPUSTA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 5% POPUST. VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax: 064/66-154,66-380 ODO Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center SO Julija '92 Sovf •ssss* Posek in spravilo lesa Prevozi lesa in materiala Popravila mehanizacije in motornih žag Izobraževanje in svetovanje Gojitvena in varstvena dela Vsa načrtovanja v prostoru Odkup lesa Prodaja gozdnih sortimentov Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic in objektov Minerska dela Ostala zemeljska dela STE LASTNIK VEČJIH GOZDNIH POVRŠIN? Nudimo inženiring organizacije ■JR in izvajanja del Pogodbene usluge I za kompleksna dela KONKURENČNE CENE IN KVALITETA OPRAVLJENIH STORITEV m ~c GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ OG KRANJ, Slonela Žagarja 27, te/.: 064/211986, 211987, ing. Hafner fax: 064/21 1947 Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960. 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! V NAJEM ODDAMO lesen montažni paviljon, 7 2 uporabne površine, lesene stojnice in senčne marele, primerno za trgovsko dejavnost, tel.: 064/620-268 HOTEL TRANSTURIST iz Škofje Loke vabi na večer z Načetom Junkarjem in ansamblom Cherie. Nastop priljubljenega pevca in ples ob ansamblu Cherie bo v soboto, 13. junija, ob 20.30 uri. rezervacije po tel.: 064/621-261. CEKIN HALO 0RU DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL.: 216-288 i= zavarovalnica triglav d.d. Ijubljana |Lm OBMOČNA ENOTA KRANJ Zavarovalnica Triglav, d.d. Ljubljana Območna enota Kranj objavlja javno prodajo 1. 4 POČITNIŠIH PRIKOLIC Adria s standardno opremo 2. GARAŽO v Kranju, v naselju Vodovodni stolp na parceli št. 950/15, k.o. Kranj, garaža št. 4. Izklicna cena za prikolice znaša 1.500 DEM, za garažo pa 7.180 DEM, vse v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB Gorenjske banke d.d. Kranj, na dan plačila kupnine. 2 prikolici se nahajata v AC Sirena v Novigradu, 2 pa v AC Stoja pri Puli. Ogled prikolic bo možen v dneh 19. ali 20. 6. 1992 na kraju samem, ogled garaže pa vsak delovni dan od 8. do 11. ure, najkasneje pa zadnji dan pred prodajo. Informacije dobite po telefonu 064-212-853 int. 17. Interesenti za odkup prikolic oz. garaže naj pošljejo svoje ponudbe v pisni obliki v zaprti ovojnici s pripisom »ponudba za odkup prikolice oz. garaže«. Pravico do sodelovanja pri javni prodaji prikolic oz. garaže si pridobi, kdor bo dostavil potrdilo o vplačilu varščine najkasneje 30 minut pred začetkom javne prodaje, vodji prodajne komisije. Varščina znaša 10 % od izklicne cene v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB GB Kranj na dan plačila za žiro račun Zavarovalnice Triglav, d.d. Območna enota Kranj. Posamezna prikolica oz. garaža bo prodana najboljšemu ponudniku. Javna prodaja bo 29. junija 1992 ob 12. uri v sejni sobi Zavarovalnice Triglav, d.d. Območna enota Kranj, Bleivveisova c. 20. Prometni davek plača prodajalec, vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva na kupca pa kupec. Planika Kranj, Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve p.o. Kranj, Savska loka 21 razpisuje JAVNO LICITACIJO ki bo v četrtek, 18. 6. 1992, ob 11. uri v prostorih tovarniške menze, za prodajo 20 POČITNIŠKIH PRIKOLIC po izklicni ceni od 25.000 do 70.000 SLT. Ogled počitniških prikolic bo na dan licitacije od 9. do 11. ure na tovarniškem dvorišču. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bodo interesenti lahko plačali do začetka licitacije pri blagajni podjetja. Nakup bo potekal po sistemu VIDENO-KUPLJENO, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do povračila varščine. V prodajni ceni ni vključen prometni davek in ga je kupec dolžan plačati posebej. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse polnoletne fizične osebe, ki so v predpisanem roku vplačale varščino in pravne osebe, ki so predložile pooblastilo ter barirane čeke za vplačilo varščine. Kupnino in plačano blago je treba odpeljati najkasneje v treh dneh od dneva plačila. Vsa dodatna pojasnila dobite na voljo po tel.: 064/222-271 int. 555. . Prodam PRALNI STROJ Gorenje, ogled po 18. uri. Kralj, Stošičeva 6, Kranj_7544 Prodam motorno KOSILNICO IMT, širaina reza 130 cm. Ljubno 27_7555 Prodam PRALNI STROJ Gorenje 306, nerabljen, poceni. « 241-685 _7569 Prodam radialni VENTILATOR tu-pleks dvojni, pretok od 8.000 do 10.000 kub. m./uro, 430 paskalov. g 48-053_7578 Prodam traktorsko PRIKOLICO ki-per, 3 tone, upošteva se večji ali manjši traktor Tomo Vinkovič. « 422-314_ 7582 Prodam enoosno kiper PRIKOLI-CO, 4 tone, g 43-312_7585 COMMODERE 64, prodam. Aha-čič, Brezje pri Tržiču 45. « 50-078 Prodam TRAKTOR IMT 540 (42,5 konjskih sil), « 51 -066 7591 Prodam AGREGAT 2000 W. « 329-145_7597 Tračni OBRAČALNIK za seno in MLIN kladivar, prodam. Spodnji Brnik 60_7600 Poceni prodam rabljen POMIVALNI STROJ Iskra in kombiniran ŠTEDILNIK, potreben popravila. "g 43-032_7619 MOTO KULTI VATO R Honda F 420, z frezo, nerabljen, ugodno pro-dam.gr 212-090_7633 Malo rabljen LIKALNI STROJ, aro-dam, g 311-956_7652 RADIOKASETOFON Anitech, ohranjen, prodam. H 46-149 7660 Satelitsko anteno MASPRO 48 kanalno za 600 DEM, prodam. U || Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI Prodam barvni TELEVIZOR Gorenje s teletekstom, zelo ugodno. g- 621-765_7413 PUHAKNIK TAIFUN, prodam. Po-renta Franc, Spodnje Bitnje 19 I SALON OKVIRJEV VODOFIVČEVA 3, KRANJ tel. : 064 / 221 - 083 OKVIRJANJE SLIK - GALERIJA & ,.ja> M ^- .v. M vse vrste okvirjanja možnost Izbire med več kot 100 vzorci stalna prodajna razstava umetniških in dekorativnih slik prodaja okvirjenih posterjev in ogledal izdelava ogledal po naročilu oprema hotelov, restavracij, poslovnih prostorov s slikami in ogledali SE PRIPOROČAMO t DELOVNI ČAS 10* -12* in 16h -19* ob sobotah zaprto ŠTEDILNIK ( 2 elektrika + 4 plin), prodam. Janka Puclja 7, stanovanje 46/7, Kranj, popoldne. 7542 Prodam ŠIVALNI STROJ Singer, starejši, g 67-037_7435 Prodam črno bel TV - mimirama. •g 328-645_7459 Ugodno prodam še nov in malo rabljen plinski ŠTEDILNIK Kekec. •g- 70-656_7464 Prodam rabljeno KOSILNICO Irus in PUHALNIK za seno. 691-744 _7465 Najamem ali kupim gradbeno DVIGALO, Soklič, Bohinjska Bela 24, 9 061/182-161, interna 27-72 7474 AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 17. 6.1992 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA IN GOLF posebna ugodnost: prevoz kandidatov na tečaj CCP iz smeri: Reteč, Bitenj, Podlubnika, Žabnice INFORMACIJE: telefon 631-729 422 585 7681 GLASBILA Prodam HARMONIKO, 120 basno, melodija. ?f 421-498 7351 SYNTHESIZER JAMAHA, PSR 47, prodam. Pet oktav, velike tipke. » 41-842 7496 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u Poceni prodam večjo količino kvalitetnega PESKA za beton. 9 57-938_7428 SMREKOV rezan les, debeline 5 in 8 cm, prodam, g 70-358 7445 Kupim jesenov rezan LES, 30 - 80 mm, svež ali suh. ^ 241 -352 7451 Prodam suhe hrastove PLOHE in nekaj DESK, 25 in 30 mm. ® 41 -338_7475 Hrastove PLOHE, 3 kub. m., prodam, g 41-338_7476 Prodam nerabljeno strešno OPEKO Novo mesto in dvodelna OKNA z roletami ( starejše kmečke hiše). Lahovče 55._7479 Prodam PUNTE, MIVKO, BOBRO-VEC in BETONSKO ŽELEZO, profil jjLgj 312-259_7501 Prodam večjo količino vodoodpor-nega BLAGA - KRANTEX. ■» 218-436_7536 Prodam TERVOL - mehki, 10 bal. ■g 321-322_7548 Prodam TERVOL, trdi 8 cm. ® 65-449, popoldne_7559 Prodam BARAKO, bankine in pun-te. g 622-949_7575 Prodam IBITOL, SIVO PLUTO in MONTAŽNI BAZEN. 327-949 _7610 Prodam 4 kub. m. suhih smrekovih PRIZEM, debeline 8 cm. 9 422-726_7616 Prodam 70 kosov TERACO PLOŠČ, 40 x 40, iz belega betona. «■ 79-018_7623 GRUŠT, kompleten za hišo, prodam. 403-252 7624 HARMONIJ 061/614-672 prodam. 7550 Ugodno prodam CASIO-SK-200 « 622-410 KLAVIATURO (Sumpler). CR. MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), raznih dolžin in širin, UP 64-103 6482 KRAJEVNA SKUPNOST PR EDOSLJE Krajevna skupnost Predoslje razpisuje prosto mesto HIŠNIKA v kulturnem domu v Predos-Ijah. Pisne ponudbe oddati na naslov KS Predoslje, Predoslje 100/a, Kranj. TERVOL mehki, « 312-322 10 bal, prodam. 7335 PARKET, klasičen, hrastov, širina 4 cm, dolžina 25 cm, 1. klasa, flf 633-534_7408 Prodam 34,5 kvad. m. hrastovega lamelnega PARKETA, exstra kvalitete za 32.000 SLT. ■» 211 -074 7425 Ugodno prodam 14 kv. m. HOTA-VELJSKEGA MARMORJA za "cokel", -g? 47-510, od 17.-19. ure. _7647 TRAVNE PLOŠČE in UMETNI KA-MEN, ugodno prodam« 421-159 _7663 Prodam 1300 kg APNA in 250 kg CEMENTA, 15 odstotkov ceneje. V 64 219 7673 JoMEHGLAS NAJ VIZA - JUNIJ Že prvi teden smo prejeli precej kuponov. Melodije so prejele naslednje število kuponov: 1. Nasvidenje prijatelji - štajerskih sedem 45 2. Pesem o Savi - ansambel Sava 33 3. Abraham - ansambel Melos 21 4. Če bi se še enkrat rodil - štirje kovači 17 5. Na ribolovu - ansambel Braneta Klavžarja 8 Pokrovitelja naj viže za mesec junij sta Naj vlža je na sporedu vsako nedeljo ob 11. url v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uril KUPON št. 2-JUNIJ Skladba. Ime in priimek Naslov............. ZATAKOJŠNEPIA^ I HM I JELOVICA ŠKOFJA okna ■ senčila ■ vrata ■ hiše vrtne garniture - montažne stene - prenova oken BOGATA IZBIRA - UGODNE CENE LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 GORENJSKI GLAS ♦ 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 12. junija 1992 VSAK DAN OD 8.30 - 22.00 PETEK, SOBOTA DO 23.00 NEDELJA OD 11.00 ■ 22.00 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. Matjaž,« 213-644 __7480 INSTRUIRAM matematiko za po-pravne ispite.« 218-070 7615 IZGUBLJENO INSTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. « 217-344__7601 POŠTENEGA NAJDITELJA PIKNIK OPREME, najdene v nedeljo 7 6.1992 v Ribnem ob Savi, prosim, da nam najdene predmete čimprej vrne. Čaka ga denarna nagrada!. « 78-697 7684 Ugodno prodam dobro vpeljan TRGOVSKI LOKAL na Jesenicah, ugodna cena. « 064/79-933 ali OSTALO ■g 064/723-259 7507 ******** V Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem PROSTOR za mirno obrt, « 218-210 7515 Zelo ugodno prodam skoraj nov italijanski, globok, otroški VOZIČEK INGLESINA, ter zelo malo rabljen kombinirani avstrijski VOZIČEK HAUCK. « 218-110 7511 Prodam kombinirani VOZIČEK za dvojčke, « 323-772 _7517 Prodam otroški STOLČEK z mizico znamke Peg. « 83 193 7539 Prodam kombinirani otroški VOZI-ČEK. « 213-515_7556 CHICCO STOLČEK ležalnik, ugodno prodam « 325-634 7639 KUPIM ENOOSNO KOSILNICO Alpina, kupim« 51 740 7404 Kupimo hruškove, češnjeve in ore hove DESKE, PLOHE ali HLODE. « 061/613-123 ali 061/614-147 _7582 KOSILNICO Alpina, za hribovit teren, kupim. ® 52 246 7648 SIMENTALCA do 70 kg težkega kupim. « 061/611-527, zvečer 7671 Kupim karamboliran AVTO novejši letnik.« 061/841-266 7678 LOKALI ODDAM dva prostora s sanitarijami in telefonom, za šiviljstvo in pisarne* 213-628 7442 V KRANJU ALI OKOLICI ZA DALJŠI ČAS VZAMEMO V NAJEM POSLOVNE PROSTORE ALI HIŠO ZA OPRAVLJANJE MIRNE DEJAVNOSTI. POKLIČITE TEL.: 323-102 V DOPOLDANSKEM ČASU. Lovska družina Železniki daje v večletni najem LOVSKI DOM na Toli pri Prtovču pod Ratitovcem, kjer je možno opravljati gostinsko - nočne storotve. Vse informacije o najemu lahko dobite do 20. 6. 1992 pri g. Bertoncelj Stanetu, « 66 166, dopoldan in 66-213, popoldan^_7478 V Kranju oddam POSLOVNI PRO-STOR, v velikosti 42 kvad. m. « 217-873__7483 Najamem LOKAL za trgovinsko dejavnost v okolici Radovljice in Bleda « 79-415_7486 V centru Kranja oddam PROSTOR 40 kvad. m., primeren za skladišče ali podobno, 3 fazni tok, možen dostop. « 323-864 7498 OSEBNI RAČUNALNIK PC 286/16 s programi za obrtnike in podjetje, prodam. « 327-638_7566 V okolici Kranja, cca 10 km, oddam v najem DELAVNICO, 45 kv.m. in nadstrešek, 100 kv.m.. Možno sodelovanje v različni obrtni dejavnosti. Šifra: KLJUČAVNIČAR_7629 LEDOMAT Obodin 40 kg in POMIVALNI stroj za kozarce Elmont, poceni prodam, « 43-402 7644 GOSTINSKO PRIKOLICO z lokačT jo, prodam ali oddam. « 061/271-278, sobota in nedelja. V Škofji Loki ali njeni okolici naja-mem SOBO ali drug primeren prostor za opravljanje mirne dejavno-sti. « 622-446, popoldan 7674 KOLESA Prodam dva opremljena BMX KOLESA « 326 726_7493 Prodam športno KOLO PUCH, na 12 prestav po 20. uri. « 323-259 _7505 Dirkalon KOLO, italijansko, menjam za gorsko kolo. « 75-802 Prodam novo VESPO PIAGGIO, 50 kub. m. + čelada, cena po dogo-voru. « 632-822_7572 Prodam MOPED JAMAHA. Vidic Leon, Cankarjeva 34, Koroška bela, Jesenice 7574 DIRKALNO kolo, 26 col, na 10 pre-stav, prodam. * 213-644 7634 KAVVASAKI TENGAI 650, star eno leto, 2.500 km, poceni prodam. « 43-402_7646 BT 50, bele barve, registriran, pro-dam. « 312-450_7658 BT 50, čisto nov, poceni prodam. « 324 318_7661 Ugodno prodam MOTOR CTX 8, letnik 1989. « 218-423 7683 OBLAČILA Poceni otroške PULOVERJE, 10-13 let, prodam. « 75-050, zvečer. _7410 KRZNENO JAKNO (zajec), novo, poceni prodam, « 212-432 7426 Prodam birmanski KOSTIM, svetlo modre barve. « 421-487, zvečer _7545 OTR. OPREMA Otroške STOLČKE izdelujemo in prodajamo. « 57-313 7405 d.o.o. KRANJ SERVIS STERN Kavvasaki YAMAHA DAIHATSU PRODAJA NOVIH VOZIL IN MOTORNIH KOLES tel: 064/323-419. CHARADE TS 10.000 DEM + 235.000 SLT fax: 064/327-007 CHARADE CS 12.650 DEM + 290.000 SLT APPLAUSE 1,6 15.200 DEM + 350.000 SLT FEROZA 23.500 DEM + 37% R0CKY 30.500 DEM + 53% VAMAHA FZR 1000 EX UP 11.700 DEM + 47,5 % FZR 600 8.650 DEM + 47,5 % XT 600 E 5.950 DEM + 47,5 % KAVVASAKI KMX 4.700 DEM KDX 125 5.900 DEM D06AVUAM0 TUDI VSE DRUGE MODELE YAMAHA IN KAVVASAKI. V V ZALOGI IMAMO GUME MICHELIN za MOTORNA KOLESA YAMAHA! PVC CISTERNO za kurilno olje, prodam. « 324-164 7409 Oddam v najem BILJARD. « 325-651 7415 Prodam bukova DRVA. « 421-628 Prodam 20 vreč APNA in 200 litrov GORILNEGA OLJA« 632-714 Proda PRIKOLICO za hlode s hia-tom ali brez. « 64-248 7489 Kupim GOZDNE JAGODE « 221-014 _ 7526 Prodam KLETKE za kunce, enoeta-žne, z krmilniki in kotilniki - žičnate kletke.« 621-563 7553 Prodam GUMI VOZ za manjši traktor ali osebni avto, ter gradbeno dvigalo. Kočna 3, Blejska dobrava DRVA, razžagana, meterska, z dostavo na dom, lahko žagam tudi na domu, prodam. « 325-488 Prodam KOZOLEC (12 štantov). Hrastje 45, pri Kranju 7580 PRIKOLICO "metuljček" z vitljem, prodam. « 421-265_7653 TOVORNO PRIKOLICO 140 x 180 cm, prodam. « 421-265 7655 PRIKOLICO L 350 Adria, ugodno prodam« 401-029 7659 Prodam novo KLETKO za kokoši in nerabljeno motorno nahrbtno ŠKROPILNICO. ©47-190 Gillette CELOTEN PROGRAM DOBAVUA COTEM d.o.o. TRŽAŠKA 116, UUBUANA, SLOVENIJA TEL.: (061) 263 675, FAX; (061) 263 673 PRIDELKI Prodam jedilni in krmilni KROMPIR« 70-520_7422 Oddamo KOŠNJO vrta, v Selcah. « 66-752__7427 Prodam domače ŽGANJE. «~ 725-871_7470 Dve KOŠNJI na 80 arih, ravnega travnika prodam« 64-114 7568 Prodam SENO iz kozolca. « 421-130 7611 POSESTI Prodam GOZD, 9.000 kvad. m. v bližini Kranja. « 329-598 7438 Prodam zazidljivo PARCELO. « 57-965 7461 Lepo, sončno, zazidljivo PARCELO, 800 kvad. m., elektrika, telefon, voda na parceli, v okolici Žirovnice, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7472 Prodam zazidljivo PARCELO, 8 km iz Kranja« 328-410_7502 Prodam PARCELO z brunarico na Kokrici, 1250 kvad. m. « 242-754 __7520 Prodam GARAŽO na Zlatem polju. « 331-061_7528 V neposredni bližini Kranja ugodno prodam večji starejši STANOVANJSKI OBJEKT s pripadajočimi 1.500 kv. m. zazidljivega zemljišča. Informacije vsak dan med 17. in 20. uro na « 212-545 ali 242-890. _7620 Prodam 3.000 kv.m. NJIVE v okolici Šenčurja. Informacije na « 45-655__7662 Prodam VIKEND PARCELI na lepem kraju na Gorenjskem. « 241-741_7682 PRIREDITVE Glasbo za OHCET in zabave nudi trio,« 421-498 6350 KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) GOVORIMO SLOVENSKO RAZNO PRODAM Večjo TELEČJO KOŽO, prodam Podhom 7, Zgornje Gorje 7403 Prodam ŠTEDILNIK ( 4 + 2) in po-ceni kupim otroški AVTOSEDEŽ. « 66 702_7458 Poceni prodam INVALIDSKI VOZIČEK « 77-609_7583 Poceni prodam skoraj novo kuhinjsko dvojno POMIVALNO KORITO in RAČUNALNIK Commodore 64. « 221-524_7630 Ugodno prodam: mehanski PISALNI STROJ Olimpia, RAČUNSKI STROJ Scalar, dva kosa STEKLA Termopan dimenzije 178 x 106 cm, LESENE PLOŠČE 50 x 50 (obložene z vinas ploščo) in rabljeno OKNO 181 x 77 cm. Na Griču 23, Mlaka pri Kranju. 7664 STAN. OPREMA Prodam balkonska VRATA, 2.20 x 100 cm, leva. « 46-442 7457 Prodam nova vhodna VRATA. « 211-566_ 7481 Kupim raztegljiv KAVČ in dva FO-TELJA.« 620-160 7516 Prodam 217-914 rabljen DIVAN. 7521 Ugodno prodam rabljeno dobro ohranjeno KOPALNIŠKO GARNITURO z vsemi armaturami in kotličkom.« 212-067_7592 Ugodno prodam 3 VZMETNICE in en JOGI« 78-082_7604 Vrtne GARNITURE, SENČNIKE, KAVARNIŠKE STOLE in TEPIH "travo", prodam. « 328-688 7613 HLADILNIK, PRALNI STROJ, JE-DILNI KOT in dva STOLA, prodam. « 324-417, zvečer._7637 Prodam sedežne GARNITURE po tovarniški ceni. « 58-358 7669 Prodam tri volnene TEPIHE 1x1,5 m, za spalnico. « 83-193 7672 SPORT Prodam SURF D2. 325-207 Ugodno prodam lupino BARKE (les, plastika), 5.15 x 2.40 m . « 872-083_7529 STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo in servisiramo,« 216-919 5874 Nudim usluge! AVTOKLEPAR-STVO Kovic, Prebačevo 50/a. 6072 J & J, TV, VIDEO, HI- Fl servis. Smledniška 80, Kranj, « 329-886 _6687 NOVO! Hujšajte brez diete. S shujševalnim pasom do lepše linije. Naročila na« 061/218-941. _6718 AVTO DVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžaga-nje drevja, do višine 22 m, vas ča-ka na« 73-120_7140 RTV SERVIS Gorenje, Samsung, Iskra, popravila na domu, ostale aparate v delavnici na Oprešnikovi 82, pd 12-16 ure. « 216-945 7209 BELJENJE z apnom, jupolom, PLESKANJE in POLAGANJE TAPET. Hitro in kvalitetno. « 403-242_7334 SATELITSKE ANTENE, ugodno, na 6,12 ali 24 obrokov. «311 -455 _7372 Prodajam DEPILACIJSKO SMOLO ( Slovenski Čupko), po ugodni ce-ni.« 213-716_7419 Posojilodajalcem varno PLASIRAMO finančna sredstva. « 061/153-244 int.12, od ponedeljka do petka 9.-14. ure. FAX:061/224-943. GRAMI LTD, Ljubljana. 7443 POPRAVILA vseh RADIJSKIH aparatov. ORBITER, Oprešnikova 82, od 20 do 16 ure. « 216-945 __7460 Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom) na zalogi štampilj-ke " IZJAVA " za na naročilnice. « 064/217-424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 7503 VODOVODNA INŠTALACIJE NA HIŠI (štemamo sami), kot tudi drobna popravila, ter čiščenje boj-lerjev, vam naredimo solidno in kvalitetno. « 218-427_7514 PIŠLJAR SERVIS TV-VIDEO-AV DIO, kvalitetno proravilo naprav VSEH PROIZVAJALCEV, smledni-ška37, Kranj« 323-159 7524 Emajliranje KOMALNIH in TUŠ KADI z uvoženim materialom, garancija 2 leti. « 66-052 7527 Nudimo brezobrestne KREDITE po principu samopomoči.« 51-646 __7530 Alarmi, avtoalarmi, prodaja, montaža, servis, ZASTOPSTVO firme RAPAL. « 66-783_7557 OBRTNIKI! vodenje poslovnih knjig in prodaja programov. « 327-638 7565 RAUSCH borovue Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV Nudim AVTOMEHANIČNE usluge na vozilih FORD in ŠKODA. Avto-mehanika Novak, Beleharjeva 47, Šenčur. « 41-037, po 16. uri 7570 Poročne OBLEKE z dodatki ISPO-SOJAMO, trgovina OUICK. vavto-va 20, straža pri Novem Mestu, « 068/85-425 _7598 ELEKTROINŠTALACIJE, ADAPTA-CIJE in SERVIS gospodinjskih aparatov. Se priporočam! Zupan Darko, Podbrezje 48, « 70-747 _7621 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. Pošljemo prospekt. Role-tarstvo BERČAN, « 061/342-464 ali 342-703_7622 MONTAŽNI FASADNI ODER, nudim. Sveti duh « 632-281 7651 GENERALNO ČIŠČENJE vaših prostorov in globinsko čiščenje talnih oblog ter oblazinjenega pohištva. « 632-437 7679 STANOVANJA VOZILA DELI Citroen AVTOODPAD, poceni deli in odkup nevoznih avtomobilov ci-troen.« 691-946_7417 Odkupujem stare nihanje ROKE za ZASTAVO 101.« 312-052 7513 Prodam nevozen FIČO, lahko po delih. « 215-447_7608 Za SUZUKI SvVIFT, 4 vrata, prodam PRTLJAŽNIK. Burnik, « 84-176 7670 VERATSCHING BOROVLJE § NOVA VOZILA t HITER SERVIS t VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacij 9943-4227-233S Dvosobno STANOVANJE 43 kvad. m. v hiši, oddam paru brez otrok za 250 DEM mesečno + stroški. «■ Trimesečno predplačilo. Orehovje VOZILA 14, Kranj_7354 _ Prodam lastniško STANOVANJE, 60 kvad. m., v Škofji Loki. « 622-613 7436 ZAMENJAM komfortno lastniško stanovanje, dvosobno + kabinet, telefon, CATV, za hišo v okolici Kranja. « 327-429_7441 V KRANJU, (mesto), menjam štiri-sobno STANOVANJE, starejše, družbeno za dvoinpolsobno, najraje v Šorlijevem naselju. Ponudbe pod Šifra: MENJAVA_7467 Namesto vas odkupim STANOVANJE do 60 kvad. m. v okolici Tržiča« 50-136_7482 V Kranju oddam v najem STANOVANJE (2 + 2), 79 kvad. m., CATV za 300 DEM + stroški. « 46-303 _7499 Prodam enosobno STANOVANJE 40 kvad. m. v Škofji Loki. « 631-295_7541 Menjam dvosobno STANOVANJE za garsonjero z doplačilom. Plani na 3, « 326-286_7549 Oddam trosobno STANOVANJE z GARAŽO v Kranju. « 327-949 ali 41-582_7609 V Kranju v naselju Planina prodamo DVOSOBNO stanovanje, 61,70 kv.m. v 1. nadstropju. Informacije «221-151 int. 60, dopoldan. 7627 Zamenjam trosobno družbeno STANOVANJE za manjše s centralnim ogrevanjem.« 211-709 _7666 Dvosobno ali trisobno STANOVANJE v Kranju, vzamem v najem za 1 leto.« 221-183_7667 Zamenjam družbeno enosobno STANOVANJE za enako ali večje. Nikolič, Zlato polje 3/e 7680 VARSTVO Iščem osebo za OBČASNO VARSTVO otrok ( 3 in 8 let) v Kranju. « 323-102, dopoldan do 15. ure RENAULT 18 in ZASTAVO 750, ugodno prodam. « 70-086 7406 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1979, še ragistrirana, cena po dogovoru. « 422-376 Prodam JUGO 54, letnik 1982, re-gistriran do 19. 6. 1992, cena po dogovoru. « 660-374_7424 Prodam RENAULT 5, letnik 1976, registriran do junija 1993, cena 15000 DEM« 83-586_7429 Prodam VW HROŠČA, letnik 1974. « 66-507_7437 RENAULT in FORD vozila: R Clio 1.2, 1.4, vsa oprema, 16V, R 19 Fa-ce-Lift 1.4, 1.7, 1.8, 16 V. Ugodne cene. « 061/153-244 int. 12, od ponedeljka do petka 9.-14. ure, FAX: 061/224-943. GRAMI LTD, Ljubljana._7444 RENAULT 4 GTL, letnik 1988, pre-voženih 44.000 km, cena 4.500 DEM, prodam« 75-311 7446 Prodam KOMBI ZASTAVA 850, le tnik 1984, registriran do leta 1993. Voklo 47_7452 Prodam ZASTAVO 126 G L, letnik 1988, registriran do 11/1992, zelo dobro ohranjen, prevoženih 26 000 km, zelene barve. « 620-729 7454 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982T « 312-535_7455 BMVV 318 i, letnik 1984, prevoženih 65.000 km, dvoje vrat, rdeč, brezhibno vzdrževan ( nov akumulator, nove gume, nov izpušni sistem), kot nov, prodam (11.000 DEM). « 061/191-421_7468 OPEL commodore 2.5 SJ, 125 KVV, letnik 1982, nova generalna, nov akumulator, nov ispušni sistem, brezhibeno vzdrževan, ( 8.000 DEM), prodam« 061-421 7469 Prodam karamboliran HYUNDAl Pony 1.3, LS, letnik 1991. « 59-152_7485 Prodam JUGO 45, letnik december 1987. Čemažar. Zg. Bitnje 113 pomeni: PARTNERSTVO ki zagotovi vašo PRIHODNOST na trdni osnovi SKUPNO uredimo USPEŠNO1 STALLBAU IZ NAŠEGA RENOMIRANEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: OPREMO ZA VSE IZVEDBE SVINJSKIH HLEVOV zahtevajte novo URBAS - INFORMACIJSKO MAPO NAŠE IZDELKE ODLIKUJEJO MOČNA KVALITETNA IZDELAVA TER D0I GA ŽIVLJENJSKA DOBA URBAS Maschinenfabrik GmbH 9100 Volkermarket / Velikovec, tel.: 9943-4232-2521 Informaciie za Slovenko tel.: 064/49-130 KO UGASNE ŽIVLJENJE, POKLIČITE A iSDIC POGREBNO nlVAlJ PODJETJE NOVA VAS 17 64240 RADOVLJICA Tel.: 064/73-365 prevozi, upepelitve, pogrebna oprema, novo: prekopi v stari loki naroČila in informacije po telefonu Prodam 126 P, letnik 1981, neregistriran, ohranjen. « 57-648, popoldan_7490 Prodam VVARTBURG caravan, letnik 1981, registriran do 12. 1992, cena po dogovoru. « 74-754, informacije v večernih urah. 7492 JUGO skala 45, letnik 19890, regi-striran do konec maja 1993, Tupo liče 52, Preddvor_7500 Prodam nov TRAKTOR IMT 549 DVE s kabino in pogon na vsa 4 kolesa. « 725-801_7510 ŠKODO 120, letnik 1982 in ZASTA-VO 101 GTL, letnik 1983, oba registrirana do konca leta. Kriška 3, (stanovanje 2), Kranj - Drulovka Prodam GOLF diesel JX, letnik 12/1988, (karamboliran). Mavčiče 64, popoldne 7519 RENAULT 11 GTL, letnik 1985, prodam.« 70-178_7522 Prodam OPEL KADETT 13 S, letnik 1981.« 401-249_7523 Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983 in GOLF JGL, letnik 1981. Be- gunje 133_7525 Nujno prodam VOLVO 244, kot nov, registriran, za samo 4.400 DEM ali po dogovoru. Šlebar . Zgoša 15, Begunje 7533 Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik december/1986. Stara cesta 27, Kranj 7534 Prodam 126 P, 725-307 letnik 1987. « 7538 Prodam KAMION ZASTAVA 35-8, dolgi kason, letnik 1985. Vozen z B kategorijo« 061-611-474 7547 Prodam JUGO 55, letnik december/1989« 50-826_7552 Prodam DIANO, dobro ohranjeno, jetnik 1981.« 58-203_7558 OPEL record 2000 caravan, letnik 1985, prodam. Bavdkova 4, Stra-žišče« 310-546_7560 VW 1200, letnik 1974, obnovljen, nergeistriran, prodam.« 73-831 Prodam LADO caravan 1200, letnik 1988.« 79-037_7571_ GOLF diesel, letnik 8/1988, prevoženih 65.000 km, rdeče barve, pro-dam.« 41-163_7573 Prodam OPEL KADETT 1,3, letnik 1983, karamboliran« 41-638 Ugodno prodam TRAKTOR DE-UTZ, 450 delovnih ur, letnik 1985, malo rabljen. Ivan, Finžgarjeva 8/a, Lesce_7586 Prodam KOMBI za 5 oseb in podaljšan KASON za 1200 kg, generalno obnovljen in registiran do konca leta, cena 4500 DEM. « 215-865_7590 Prodam 126 PGL, letnik 1989, regi-striran do 8. 3. 1993. « 323-225 Prodam JUGO 55, letnik 84. « 064-82-437_ Prodam JUGO koral 55, letnik 1990, dobro ohranjen, registriran celo leto. Kondič, mirko, begunjska 9, Kranj 7596 Prodam nemškega GOLFA, letnik 1978, 5 vrat, ohranjen in registriran. Snedičeva 4, Kokrica 7599 Prodam karambolirano GTL 4, v dobrem stanju.« 215-637 7606 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Brlek, Lese 2, Tržič 7612 RENAULT 4, GTL, letnik 1979, motor in podvozje zamenjano, pro-dam za 600 DEM« 310-103 7632 CITROEN CX 2400 PALLAS, 120.000 km, prvi lastnik, registriran do 6/93.« 311-047_7636 FIAT 126, prodam. Dolenc Betka, Savska 11, Lesce. « 74-252 7640 ZASTAVA 101 GTL, letnik 1984, prodam. « 51-714_7649 126 P, letnik 1987, prodam. Branka Kelbl, Bohinjska Bela 48. 7657 Prodam CITROEN G super, letnik 1980, ugodno. « 66-052 7665 Prodam FIAT 126. Dolenc Betka, Lesce, Savska 11,« 74-252 7668 Prodam LADO 1300, letnik 1986. Stražišče, Benedikova 28 7675 Prodam Z 750, registrirano do novembra.« 44-257 ali 061/556-675 _7676 ZAPOSLITVE Zaposlimo KOMERCIALISTA z izkušnjami za trženje oglasnega prostora.« 064/58-501 7317 Nudimo honorarno ali redno ZAPOSLITEV, vsem, ki so pripravljeni delati, plačilo vsak teden. « 59-159, dopoldan_7320 Takoj zaposlim KV KUHARJA z večletnimi izkušnjami.« 75-504 _7411 Zaposlimo natakarja.« 47-458 _ 7416 Nudim honorarno delo ŠIVILJI z lastnim OVERLOCKOM na 3 nitke in industrijskim cik-cakom. « 47-083_7420 Takoj zaposlim KV ali PKV sliko-pleskarja.« 213-143_7431 Zaposlim 3 ZIDARJE in enega izu-čenega TESARJA. « 323-276, pokličite ob nedeljah 7440 V Škofji Loki honorarno zaposlim DEKLE ZA STREŽBO. « 621 -023 _7447 Pridnega KUHARJA, redno zapo-slimo. « 222-456_7448 Iščem kakršno koli DELO na domu, (leplenje, sestavljanje in pakiranje) « 74-223 7466 17. letna gimnazijka kakršnokoli počitniško DELO na območju Jesenic in okolice. Prijave od 8. do 15. ure na« 83-196_7484 Iščem žensko za POSPRAVUANE gostinkega lokala v Škofji Loki. « 632-928_7532 Žensko, takoj honorarno zaposlim v VRTNARIJI, ki je med Kranjem in Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku._7535 Potrebujem občasno POMOČ pri okroglem brušenju.« 47-168 _7561 Redo ZAPOSLIM iskušeno ŠIVI-LJO za šivanje pletenin. « 211-416_7602 V ŽIVILSKI TRGOVINI v Škofji Lo-ki in Smledniku, dobi DELO pridno dekle. « 620-263, popoldan 7617 Iščem žensko za ČIŠČENJE po-slovnih prostorov iz Škofje Loke ali okolice. « 327-545_7625 Zaposlim NATAKARICO ali NATA-KARJA ter KUHARICO ali POMOČNICO. Informacije v okrepčevalnici CARNIUM ali na « 242-653 ______7628 Nezaposlenim nudimo HONORARNO ZAPOSLITEV, možnost redne. Šifra: PETKA_7631 Za starejšo gospo, iz DUNAJA, iščemo STREŽNICO, ki govori nemško, nudimo stanovanje in dobro plačilo. Ponudbe na « 9943424241583_7643 Kava bar Primadona redno zaposli več deklet za STREŽBO. « 43-402 _ 7645 Iščem žensko za ČIŠČENJE delav-nice in hiše. « 47-083 7650 Komunikativnim ali nezaposlenim osebam nudimo zaposlitev, šifra: DVA 7654 ŽIVALI KOZO z mladičem, prodam. Pod-hom 7, Zgornje Gorje. 7407 Prodam mlado KRAVO, ki bo v kratkem telila. Vrhunc, Lancovo 25, Radovljica_7414 Prodam 3 mesece stare JARKICE. « 70-012_7421 Prodam JARKICE, Grilc, Partizan-ska 15, Kokrica. « 214-855 7423 Prodam nemške ovčarje brez rodovnika, stare 7 tednov. « 801-193 _7430 Mlade KUŽKE, poceni prodam. « 061/51-402_7432 Prodam plemenite PETELINČKE in PITANCE. Zgoša 47/a, Begunje Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, črno belo, Polševeek 40, Preddvor Prodam TELETA simentalca, BIKCA in bočno KOSILNICO za TV -18. šimk Jože, Spodnji Brnik 37, Cerklje_7450 Prodam PAPIGE nimfe, zlate RIBI-CE in HRČKE. « 76-342 7453 Prodam KRAVO pred telitvijo. Vo-klo 13.« 49-325_7456 Prodamo 30 tednov stare KOKOŠI nesnice. Gorenja vas,« 68-001 Prodam novo KLETKO za 120 ko-koši. Gorenja vas. « 68-001 7463 Prodam pasjo HIŠO, izolirano, po-krita s tegulo. « 621-190, Rupar Prodam 6 tednov starega sivega BIKCA. Stanovnik, Vincnje 26, Škofja Loka_7488 Prodam dva meseca stare ZAJČ-KE za nadaljno rejo. « 633-885 Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. Cena po dogovoru. « 622-859 Prodam BIKCA, Težkega 100 kg, Štefana gora 3 7497 Prodam črno belega BIKCA stare-ga 14 dni. « 66-177_7504 ROTVVEILERR, mlado psičko z rodovnikom, poceni prodam. « 41 -493_7506 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje 7508 Prodam dve PSIČKI, brak jazbe-čark, stari 7 tednov. « 326-689 Prodam KRAVO po izbiri in TELIČKA za nadaljno rejo. Jezerska c. 92, Kranj_7531 Kupim TELIČKA simentalca. « 061-841-108_7537 Dve KRAVI tik pred telitvijo, pro-dam. Hafner, Binkelj 7, Šofja Loka Prodam AUAŠKEGA MALAMU-TA, starega 3 mesece, čistokrvnega z rodovnikom. « 78-700 7551 Prodam KOZO, dobro mlekarico. Reteče 46, škofja Loka_7563 Prodam PRAŠIČA in KOZLIČKA, za zakol. Gorice 7, Golnik 7567 Jahalni center Podvin prodaja 3 mirne ujahane KONJE, cena od 4.000 do 5.000 DEM. « 79-881, in-terna 284_7579 Prodam TELICO, 8 mesecev brejo po izbiri in 6 kosov, 8 m dolgih SPIROVCEV. Ručigajeva 3, Kranj _7584 Prodam KOBILO norik, stara 14 let. Pegam, Zgornja Besnica 16 _7588 Kupim TELETA. « 46-675 7589 Prodam BIKA težkega 450 kg, TELICO težko 300 kg, oba simentalca. Milje 26, Visoko 7594 Prodam črne nemške DOGE, z rodovnikom, stare 10 tednov, tetovirane in cepljene. Stemovec Drago, Moše 2, Smlednik.zi 7595 Mlade perzijske MUCKE, poceni prodam.« 47-492 7603 Prodam brejo TELICO simentalko po izbiri ali menjam za jalovo go ved. Virmaše 72, Škofja Loka 7607 Menjam brejo TELICO za jalovo. Mihelič, Podbrezje 16,« 70-326 _ 7614 KRAVO pred telitvijo, prodam. Zupan Anton, Bohinjska Bela 20 B Brejo TELICO in KRAVO v 9. me-secu, prodam. Suha 5 pri Predos-Ijah._7626 Teden starega, črno-belega BIKCA, prodam. Krč, Jezerska c. 92 A, Kranj._7635 Mlade MUCE, oddamo. « 325-634_7638 Rjave JARKICE in PRAŠIČE, pri-merne za nadaljno rejo, prodam. « 65-546 7641 OPRAVIČILO Pri zahvali ob obletnici smrti DRAGICE RES je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: 27. maja so minila tri žalostna leta, odkar je za vedno zapustila draga mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja DRAGICA REŠ. TEHNIČNA TRGOVINA VIDEO - HIFI - KAMERF ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZA PERČIČA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem ISKRE in PLANIKE in kolektivoma ISKRE ŠTEVCI in TRENČA za izrečeno sožalje in izkazano pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Javorniku in ostalemu osebju na ORL in Onkološkem inštitutu ter osebju Bolnišnice Golnik za zdravljenje in nego v hudi bolezni. Prisrčna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za žalostinke in gasilcem. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njeni Mlaka, 6. junija 1992 ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostala. V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra, mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA TOPORIŠ iz Čadovelj pri Tržiču Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom iz Čadovelj in Zabelj za vsestransko pomoč, pevcem iz Trstenika in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Čadovlje, 9. junija 1992 OPRAVIČILO Pri zahvali ob smrti IVANKE SKOČIR je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta, oddelka B1, še posebej dr. PIRČEVI za ves njen trud. ZAHVALA Ob smrti očeta, starega očeta, pradeda in strica IVANA ŽIBERTA roj. 1905 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Naklo, 5. junija 1992 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, brata, bratranca, strica, zeta in svaka JANEZA KUNČIČA iz Sp. Lipnice št. 8 nam je bilo v uteho, ko se ga je z izrazi sožalja, s cvetjem in lepimi besedami spomnilo toliko ljudi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice - kirurškemu in internisti-čnemu oddelku Onkološkega inštituta, oddelka B/II ter dr. Grmovi za skrb in nego v času bolezni. Prisrčna zahvala pevcem bratom Zupan, župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in Toniju za ganljivo zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Sp. Lipnica, 2. junija 1992 ZAHVALA Odšel je naš ata AVGUŠTIN BUH Ob tej izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, sočutje, poklonjeno cvetje in sožalje. Izrekamo hvaležnost g. dr. Bavdku za nesebično pomoč v času pokojnikovega trpljenja. Članom ZB NOV Primskovo in članom gasilskega društva Primskovo velja zahvala za častno zadnje spremstvo, izrecno govornikoma: gospodoma Jožetu Beštru in Pavlu Sajevicu za lepe poslovilne besede. Posebej hvala gospodu župniku s Primskovega za enkratni pogrebni obred ter pevcem Društva upokojencev za ganljivo petje^ Hvala vsem, ki ste ga z nami spremili na poslednji poti. Hčerka Herta z možem, vnuka Andrej in Bogomil z družinama Kranj, 9. junija 1992 ZAHVALA Po daljši bolezni je za vedno odšel mož, oče in stari oče STANE DOBRE mizarski upokojenec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Trčonu in sestri dr. Mačkovi iz bolnišnice Golnik, gasilcem iz Bitenj za izrečene lepe besede in Zvezi borcev LIO Škofja Loka, pevcem in g. župniku za lep žalni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žena Minka, sin Stane, hčerka Milena in vnuk Zoran z družino Zg. Bitnje, 5. junija 1992 4 SLOVENIJA IN SVET Male države so bogastvo Evrope Slovenija je dosegla mednarodno priznanje, vzela usodo v svoje roke in sedaj aktivno deluje v mednarodni skupnosti. Žal samo politično priznanje in neodvisnost nista dovolj za gospodarsko rast Slovenije, je dejal Milan Kučan na konferenci o varnosti med Vzhodom in Zahodom v Baslu v Švici. "Mali narodi z možnostjo oblikovati svojo državo kot odprto in pripravljeno na sodelovanje niso več moteč dejavnik, ampak bistveni del nove skupnosti narodov. In če nastaja nova Evropa, potem je jasno, da je v njej mesto tudi za male narode in države. Težnje po avtonomiji res dajejo videz dezintegracije, vendar to v združevanju Evrope ni protisloven proces. Gre samo za zamudo, za katero sami niso praviloma krivi, in za izenačevanje in postavljanje v enakopraven položaj," je dejal na konferenci Milan Kučan. Portugalec v Ljubljani Portugalski zunanji minister Deus Pinheiro je na svojo željo v sredo obiskal slovensko politično vodstvo. Gre za pomemben obisk, saj je Portugalska predsedujoča v Evropski skupnosti, Portugalec pa je Slovencem povedal podrobnosti pogovorov, ki jih je imel pred tem v Zagrebu glede vojne v BiH in ukrepov Evrope in ZDA oziroma Organizacije združenih narodov. Besede Pinheira so bile spodbudne: svet bo vztrajal na sankcijah zoper Srbijo in Crno goro in jih stopnjeval, če bo treba, ugled Slovenije je v Evropski skupnosti pora-stel in je sedaj ugoden čas za začetek postopka za postopno vključevanje Slovenije v skupnost. Slovenija je za to sposobna. Slovenija bo za sestanek skupnosti, ki bo 26. junija v Lizboni, pripravila posebno pismo o namerah Slovenije. • J. Košnje k Nadaljevanje s prve strani Koliko {e vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 12. junija dalje: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 724,8080 726,9890 729,1700 Nemčija 100 DEM 5.101,0487 5.116,3979 5.131,7471 Italija 100 LIT 6,7410 6,7613 6,7816 Švica 100 CHF 5.605,5425 5.622,4097 5.639,2769 ZDA 1 USD 81,1675 81,4121 81,6563 Jugoslavija 100 YUD 6,0000 R. Hrvaška 100 HRD 42,0000 R. Makedonija 100 MAD 14,0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 12. junija dalje: nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 710,4500 5.000,0000 6,6075 5.494,5000 79,5600 717,5545 5.050,0000 6,6736 5.549,4450 80,3556 V menjalnicah so tečaji nasfednji: bili v četrtek, 11. junija, ob 13. uri marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka Kranj 49,70 52,39 6,90 7,42 Aval Bled 50,60 52,20 7,10 7,40 Geoss Medvode 51,20 52,35 7,16 7,44 Gorenjska banka Kranj 50,00 52,40 6,97 7,42 Hida, Ij. tržnica Ljubljana 51,20 52,50 7,05 7,60 KZSIoga 51,10 52,20 7,10 7,40 Otok Bled 50,00 51,60 7,10 7,33 Partner Kranj 50,00 51,60 7,10 7,33 SKB Kranj 50,00 51,60 7,10 7,33 Slov. hran. in pos. Kranj 50,90 52,40 7,10 7,40 Osmerica mora v zapor Obsojeni so kradli in prodajali gume (razen Matevža Pro-ja, ki je ukradene gume zavestno kupil) od sredine 1989. leta do decembra 1990. leta, obravnava na sodišču se je na osnovi dokumentacije, zagovora obtoženih in prič osredotočila na leto 1990. Temeljno kaznivo dejanje je storil Franc Va-lančič, ki je bil v tovarni Sava referent za reklamacije. Pisal je fiktivne (navidezne) reklamacije, na podlagi katerih so njegovi pomočniki, zunanji prevozniki, v Savi na naslove izmišljenih reklamantov "dvigali" avtomobilske pnevmatike, jih od- peljali iz tovarne, zanje na terenu iskali kupce, pnevmatike razpečevali, prodajali, izkupiček pa delili. Franc Valančič je kot temeljni osumljenec marca lani v preiskovalnem priporu storil samomor, zaradi česar v sodnem postopku ni bil spoznan za krivega. Kljub temu je sodišče, kot je dejal Anton Šu-bic, njegovim pomočnikom po sodni teoriji in praksi lahko sodilo, čeprav so zagovorniki obtoženih temu oporekali. Na obravnavi so se vsi obtoženci zgovarjali drug na drugega oziroma na Franca Valančiča. Res je on vodil vse niti, pisal fikti- vne reklamacije, jemal delež izkupička, vendar pa so njegovi pomočniki in pomočniki pomočnikov opravili fizični del naklepnega kriminalnega posla. Zagovor, da so sami "majhne ribe", za ta proces ni pomemben, tudi to ne, ali oziroma kdaj pridejo na vrsto naslednji osumljenci - o tem bo odločila preiskava, je dejal Anton Šubic. Sodišče je pri izreku kazni vsakomur poleg teže dejanja kot olajševalne ali obte-žilne okoliščine upoštevalo njihove osebne razmere, predkaz-novanost, zlasti za premoženjske delikte, način življenja v ti- stem času. Nobena olajšava ni mogla toliko omiliti dejanj, da obsojenci ne bi zaslužili zaporne kazni. Janez Sotelšek je po razsodbi sodišča "dolžan" plačati sam 347.642 tolarjev, Mirko Habat 737.436 tolarjev, Alfonz Ribnikar 213.692 tolarjev, Janez Ažman 73.890 tolarjev, Roman Kolarič in Janez Sotelšek skupaj 264.084 tolarjev, Alfonz Ribnikar in Janez Sotelšek 552.680 tolarjev, Janez Sotelšek in Darinka Širovnik okroglo 400.000 tolarjev, Janez Sotelšek in Husref Bešlagič skupaj 257.496 tolarjev. V Savi "pogrešajo" najmanj 6406 potniških in tovornih pnevmatik, vrednih več kot 3,2 milijona mark, ki naj bi izginile na enak način. Tožilstvo je že izdalo zahtevke za preiskave proti nekaterim osumljencem. • H. Jelovčan Zakon o prenehanju RUŽV Ločani ostajajo brez rente? Občinski izvršni svet je v torek obravnaval stališče republiške vlade do predlaganih amandmajev k predlogu zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV. Najbolj zagreto se je debata sukala okrog zavrnjene zahteve Ločanov o plačilu odškodnine - rente občini Škofja Loka kot delnem nadomestilu za povzročeno škodo zaradi obratovanja rudnika. tevi po renti, pa bodo v občini še konkretizirali. Gre predvsem za škodo, ki jo je rudnik povzročil (in jo bo še v prihodnje) okolju, turizmu, kmetijstvu, bivalnim objektom, ljudem. Ob tem so se člani izvršnega sveta dotaknili tudi vprašanja nadomestnih dejavnosti v RUŽV. Zasebno podjetje Gau-ra iz Ljubljane je v svoji študiji ocenilo, da so objekti v Todra- žu, preprosto rečeno, primerni za vse dejavnosti. Občinski izvršni svet bo zato pridobil še mnenje druge strokovne institucije (SEPO). Doslej je bilo izdelanih že nekaj študij za nadomestne dejavnosti (ekotek program, penobeton, bopen), vendar so še vse ostale na papirju, v rudniku pa za to krivijo predvsem občino. • H. Jelovčan (lira nakupni 6,55, prodajni 6,86) Ljubljanska borza: Na torkovi dražbi je vladalo zatišje. Pn državni obveznici prve izdaje je ostal enak, pri državni obveznici druge izdaje je bil višji za 0,4 odstotka. Višji so bili še tečaji obveznic PTT Ljubljana za 3,1 odstotka, Mesta Ljubljane za 2,9 odstotka, manjši pri obveznici Rogaške za 0,6 odstotka in Gorenja za 0,2 odstotka. Promet je znašal 1,4 milijona nemških mark, kar 90-odstotni delež so imele državne obveznice. Ker Banka Slovenije ni sodelovala pri trgovanju z njenimi blagajniškimi zapisi v tuji valuti, je promet z njimi znašal le 700 tisoč mark, marka pa se je podražila za 0,4 odstotka in tako veljala 50,28 tolarja. Borzne sestanke na trgu plemenitih kovin so s četrtka prestavili na torek ob 12. uri. Tako je minuli torek lastnike zamenjalo več zlatega denarja kot običajno, prodali pa so 28 lotov nepredelanega zlata, gram je veljal 1.064 tolarjev. Na sredini dražbi je promet znašal le 160 tisoč mark, presenetljivo malo je bilo prometa z državno obveznico prve izdaje, saj je znašal le 22 tisoč mark. Tudi promet z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tuji valuti je bil simboličen, saj je znašal le 100 tisoč mark, marka pa se je nekoliko pocenila, saj je bila vredna 50,20 tolarja. Na četrtkovi dražbi je bilo več prometa, saj je lastnike zamenjalo 2.960 lotov državnih obveznic prve izdaje, ki so se pocenile za dve desetinski odstotka, parv za toliko pa so se podražile državne obveznice druge izdaje, z njimi je promet znašal 440 lotov. Na prostem trgu je bilo veliko prometa z obveznicami Gorenje in PTT Ljubljana. Več je bilo tudi prometa z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tuji valuti, marka je bila vredna okroglih 50 tolarjev. Škofja Loka, 11. junija - Amandma je sicer dobil podporo v "Grašičevem" odboru za splošno gospodarske zadeve, vendar je v vladi pretehtalo mnenje, da je potrebno vprašanje rente rešiti najprej celovito za vsa področja, nato pa to uporabiti na posameznem konkretnem primeru in območju. Upravičence do rente je potrebno določiti in pri tem argumentirati vplive v določenem okolju ter izračunati škodo, ki tam nastaja ali bo nastala v prihodnosti. To vprašanje bo mogoče rešiti na osnovi novih predpisov o varstvu okolja. Za vlado ima predlagani amandma tako vsebinske kot pravno tehnične pomanjkljivosti, saj brez dejanskih in pravnih podlag govori o renti oziroma odškodnini kot delnem povračilu za poseg v prostor. Prav tako amandma določa občino Škofja Loka kot upravičenca do povračila, pri tem pa zanemarja dejanski krog morebitnih upra- vičencev in verjetne spremembe pri upravni razdelitvi Slovenije. Škofjeloški izvršni svet se je zedinil, da bo pri renti kot sestavnem delu zakona o prenehanju RUŽV vztrajal, o tem se bo še pogovarjal s predstavniki republiške vlade in gorenjskimi poslanci v republiškem parlamentu. Menil je, da bi slovenska vlada prav na primeru RUŽV lahko preiskusila metodologijo izračunavanja odškodnin prizadetim krajem in ljudem. V mislih je imel predvsem načrtovana skladišča odpadkov, ki se jih povsod otepajo. Vlada bo morala ponuditi odškodnine, da kasneje ne bo prihajalo do podobnih problemov kot z rudnikom urana. Glede na to, da gre za vzorčni primer in da Slovenija lastne metodologije izračunavanja odškodnin nima, v Škofji Loki menijo, naj bi vlada uporabila mednarodno metodologijo. Argumente, ki govore v prid zah- V Kroparici poginile ribe Kropa - V torek, 9. junija, ob dveh popoldne je vodja vzdrževanja v podjetju Plamen v Kropi obvestil radovljiške policiste, da so v gojitvenem potoku Kroparica poginile ribe. Komisija urada kriminalistične službe UNZ Kranj je ugotovila, da so ribe poginile v dolžini 2500 metrov, in sicer od dotoka me- Pletnarji porušili pomol Bled - Blejski policisti bodo ovadili osem pletnarjev zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. 30. maja so na Cesti svobode na Bledu, na obali Blejskega jezera, porušili pomol, ki stne kanalizacije in podjetja Plamen do sotočja potokov Kroparica in Lipnica. Po navedbah predsednika radovljiške ribiške družine naj bi poginilo tisoč gojitvenih potočnih postrvi. Škodo cenijo na 100.000 tolarjev. Na več mestih so vzeli vzorce vode in nekaj poginulih rib za analizo. ga je postavil Janez Polak z Bleda. S traktorjem in hidravličnim dvigalom so dvignili na novo zgrajeni pomol za privez čolnov. Nato so s traktorjem iz-ruvali lesene pilote. Pomol s piloti so zložili na obalo jezera. Škode je za okrog 150.000 tolarjev. Preizkusite do 20. junija nakupovalno formulo v Merkurjevih prodajalnah! (10 % do 25 % popusta) + MKZ = 15% do 30% popusta Rešitev: MKZ je Merkurjeva kartica zaupanja z dodatnih 5 % popusta Znižanje cen več kot 190 izdelkom: kladiva GID0R, metri, libele TOVARNA MERIL, električno ročno orodje ISKRA ER0 in BLACK&DECKER, varilni aparati VARSTR0J, betonski mešalci LIV, stolpi REGA, trezorji PRIMAT, tkanine D0NIT... Popusti veljajo za takojšnja plačila nad 2.000 SLT. KOLIČINE S0 OMEJENE