Postrežljiva Katarinka
i.
Necega dne sreča Katarinka sosedovo Miuko, ki se joka. Vpraša jo, kaj jej je, da se joka. ,,Oh, ljuba Katarinka", pravi Minka, denes zjutraj je moral oče necemu gospodu v mesto pisrao nesti. Pri odhodu mi je dal mnogo raču-nov, da je naredim, dokler se veme." — In to je, kar te tako žali?" vpraša Katarinka čude se. — ,,Pusti, da ti povem vse," reče Minka. ,,Denes dopoludne obljubil nain je gospod učitelj, da gremo skupaj na izprehod. Ti sama dobro veš, da se kaj tacega samo enkrat v letu zgodi. Oj, kako sem se uže veselila, in glej, zastonj je bilo moje veselje." — ,,Vsaj račune lehko jutri narediš,"" reče Katarinka." ,,Ne morern, in tudi ne smem," odgovori Minka; ,,oče mi je ostro ukazal, da račune uarediui še denes." Katarinka si misli: Kaj, ko bi jej jaz naredila račune. Moji roditelji gredd denes po poludne v bližnjo vas k strijcu. Ees je, da je bila uže davno moja želja, naj bi je tudi jaz tja spremila.   Ali
— 29 —
uboga Minka ima to veselje samo enkrat v letu, a moji roditelji gredo večkrat k strijcu." Tako je mislila dobra Katarinka ter sklene, da naredi Minki račune. Minka se jej lepo zahvali in Katarinka ostane dorna. Ali koliko veselja je imela Katarinka zvečer, ko je videla veselo obličje svoje tovarišice Minke.
n.
Minka je bila jako hvaležna deklica. Zmirom je pazila na to, ako si Ka-tarinka česa ne želi, s čimur bi jej ona lehko ustregla, ter jej tako vernila, kar jej je ona dobrega storila. Dolgo opaznje, pa nicesar ne najde, karbi bilo všeč Katarinki. — Necega dne vidite Minka in Katarinka lep beršljan, ki je rasel v loncu. ,,Oj, ko bi tudi jaz kaj tacega imela," reče Katarinka. Jedva je sli-aala Minka te besede STOJe tovarišice, da si misli: ,,S tein bi jej tedaj lehko pokazala svojo hvaležnost. — Drugi dan prosi Minka svojega brata, ki se je pri nekem lončarji učil lonce delati, naj bi bil tako dober in jej napravil lončeno posodo. ,,In kje bi preplet dobila?" vpraša Minka. ,,Čimu pa rabiš preplet?1' ,,Ali ne veš, da beršljan lepše raste, ako se po prepletu ovija?" ,,Imam prija-telja, ki zna kaj tacega narediti. V soboto zvečer dobiš oboje; a ber§ljana si poišei v gozdu." — Ko se Katarinka v nedeljo zjutraj probudi, vidi na svojem oknu prelepo posodo z zelenim boršljanom. Začudi se in pravi: ,,Od kod je neki to prelepo darilo?" Ko beršljan oglednje, zapazi listek papirja, -na katerem so stale zapisane te le besede: Draga Eatarinka! Vzemi to darilce se serčno za-hvalo, da si bila tako dobra in si mi naredila račune. Tvoja hvaležna prija-teljica        Minka.
Otroci, bodite tudi vi drug z drugim tako dobri, prijazni in postrežljivi, kakor vam kaže zgled dveh prijateljic, ki vam ju sem tukaj omenila.
Potlovenila Barbika Hochtl-nova   .