PRIMC" mi DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 212 (8614) TRST, torek, 11. septembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na oiklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PETIH DNEH RAZPRAVE ZAKLJUČENA 4. KONFERENCA NEUVRŠČENIH V flLZIRU Z odobritvijo sklepnih resolucij okrepljena vloga neuvrščenih držav Prihodnje zasedanje bo v Colombu leta 1976, šesta konferenca pa v Latinski Ameriki - Predsednik Tito o zgodovinski važnosti alžirskega srečanja 1 OB UDELEŽBI VEČ TISOČ UUDI Z OBEH STRANI MEJE Veličastna slovesnost v Bazovici ob odkritju spomenika padlim v NOB Ideal! narodnoosvobodilnega boja In protifašistične solidarnosti so dobili z bazovsko svečanostjo novo potrdilo svoje aktualnosti. Slavnostna govora uglednih protifašističnih borcev dr. Aleša Beblerja - Primoža in Maria Liz-zera - Andrea. Številna udeležba predstavnikov oblasti in borčevskih organizacij. Vsebinsko lep in odlično izveden program. Spomenik padlim so odkrile matere in vdove padlih. ALŽIR, 10. — V nedeljo zvečer se je končala četrta konferenca •'•uvržčenih držav na vrhu, ki se je zavlekla za en dan zaradi Velikega števila govornikov. Ob zaključku so voditelji delegacij sprejeli politično in gospodarsko deklaracijo, akcijski program in večje število resolucij. V sploini razpravi, ki se je za- čela z govorom zambijskega predsednika Kaunde in alžirskim predsednikom Bumedienom, je sodelo-valo 58 govornikov, med katerimi i* bila večina državnih glavarjev *n predsednikov vlad. Nastopili so državniki iz 19 azijskih držav, 25 •frUkih, devetih latinsko-ameriških, dveh evropskih in trije predstavniki osvobodilnih gibanj. Ko se je raz-Prava zaključila, se je konferenca Nadaljevala za zaprtimi vrati. Delegacije so se dogovorile ie o Zadnjih spornih vprašanjih pri dokončnem oblikovanju konferenčnih dokumentov. Zelo živahna je bila razprava okrog predloga o ustanovitvi stalna telesa, ki naj bi vodil vse pobude neuvrščenih držav med sedanjo in prihodnjo konferenco. Ta zamisel je bila sicer zavrnjena in so se dogovorili, da bo sedanji biro konference, ki ga sestavljajo predstavniki 15 držav in ki mu predseduje alžirski predsednik Bumedien, deloval kot politično telo do prihodnjega zasedanja. Poleg tega so na predlog alžirskega predsednika Bumediena sklenili, da bo šesta konferenca neuvrščenih držav v Latinski Ameriki, ker je bilo že prej določeno, da bo prihodnja, peta konferenca leta 1976 v Colombu v Sri Lanki. Važnost alžirskega vrha neuvrščenih držav se izraža v politični deklaraciji, ki so jo voditelji delegacij Politična deklaracija konference neuvrščenih ALŽIR, io. — Politična deklara-Cllo,, ki so jo delegacije neuvršče-Jtd drtav sprejele ob zaključku *• konference v Alžiru poudarja, je bilo na alžirskem zboru več polovico članic mednarodne skupnosti in ugotavlja, da je to a°kaz vitalnosti in dinamičnosti neuvrščenih držav. Deklaracija Pravi, da ko konferenca ugotav-l}a> da popuščanje napetosti med Velikimi silami ni pripeljalo do ra*Pustitve vojaških zvez, ponov-utemeljuje cilj neuvrščenih, nai bi ukinili vse vojaške baze in umaknili tuje enote z vseh kon-Cev sveta. Deklaracija poudarja, da lahko monjša napetost pripomore k u-aianju področij miru in sodelo-’°nja med različnimi predeli sve-,°> kar bi pomagalo odpraviti tu-*?'vojaško navzočnost in spodbu-~r' miroljubno sodelovanje priza-uetih držav. V tem okviru konfe-euca med drugim izraža zaskrb-leriost zaradi napetosti, ki še zme-U) vlada na Sredozemlju in ki iasu^Znamu^e utr)evanje tujih vo-luških oporišč in demonstrativno mžarjenje tujih pomorskih enot. ^uf er ene a poudarja povezanost e, ?“re Popuščanja napetosti med znodom in Zahodom in pomiritev Evropi ter jih ocenjujejo za ko-’. ne mejnike na poti vzpostavitve ™ru. Toda na žalost konfrontacija narodov s kolonializmom, nadvladujem in zasedbo, neokolonializem, imperializmom in šovinizem ostaja nesporna resnica natega časa. G lede najbolj perečih mednarodnih vprašanj pa resolucija obravna- va Bližnji vzhod o katerem pravi, da konferenca zahteva hiter in brezpogojen umik Izraela z vseh zasedenih ozemelj, zavezuje se za pomoč Egiptu, Siriji in Jordaniji, da bi s kakršnimi koli sredstvi osvobodila svojo zemljo. Glede In-dokine konferenca pozdravlja pariške sporazume, izraža pa zaskrbljenost, ker se ZDA in saigon-ska uprava ne držijo dogovorov. O kolonializmu pa poudarja, da je konferenca z največjo pozornostjo proučila položaj narodov Južne A-frike, Namibije, Zimbalve, Angole, Mozambika, Gvineje Bissao in Kapvertskih otokov in obsodila kolonialistične in rasistične režime v teh predelih. Za Latinsko Ameriko pa poudarja, naj se neha kolonialna nadvlada, kjer še obstaja, in da se narodom tega področja prepusti neodtujljiva pravica do nacionalne neodvisnosti. Kosigin pride v Jugoslavijo BEOGRAD, 10. - Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bjediča bo ministrski uredsednik Sovjetske zveze Nikolaj Kosigin v drugi polovici septembra prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. sprejeli in v vseh ostalih dokumentih konference. Ti dokumenti so toliko bolj pomembni, ker jih je sprejela več kot polovica držav članic združenih narodov. Izglasovani dokumenti poudarjajo dosedanji razvoj v mednarodnih odnosih, trajne vrednote smotrov in načela političnega delovanja neuvrščenih držav. Z izglasovanjem resolucij se je alžirska konferenca formalno zaključila. Toda gibanje neuvrščenih se je v petih dneh obširne razprave, na kateri so nastopili govorniki iz vseh krajev in koncev sveta, med njimi številni predstavniki držav, ki so do nedavnega okusile na lastni koži kolonialno zatiranje, še bolj okrepilo in je postalo izredno važen dejavnik v vsej svetovni mednarodni politiki. Konferenca je torej še bolj utrdila vezi med državami V razvoju, v skupnem boju ne samo za politično in narodno neodvisnost in enakopravnost, temveč tudi za gospodarsko in socialno neodvisnost. • * • (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. - Predsednik republike je danes, pri vrnitvi z uspešne četrte konference neuvrščenih na vrhu. izjavil, da se jugoslovanska delegacija vrača iz Alžira zelo zadovoljna, kajti na zgodovinski konferenci, ki je velikega pomena, so bili doseženi rezultati, ki so presegli pričakovanja. Konferenca je v polni meri. potrdila moč in vitalnost načela politike neuvrščenosti in pravilnosti njenih smotrov. Nihče, je dejal Tito, ne more danes zanikati vedno večjega vpliva neuvrščenih v mednarodnih dogajanjih. Po besedah Tita je konferenca v Alžiru največje mednarodno srečanje na tako visoki ravni v zgodovini, saj je bilo na konferenci med zastopniki 80 držav okrog 60 državnih glavarjev in predsednikov vlad. Razprava na konferenci je pokazala, da se na neuvrščenost ne gleda več kot na sredstvo zaščite lastnih interesov in pot za premagovanje blokovske razdeljenosti, temveč kot na politiko, ki se bori za demokratizacijo mednarodnih odnosov sploh in za odnose med državami na demokratičnih osnovah. Tito je pripomnil, da je popolnoma razumljivo, da so se na tako številčnem sestanku držav z različnimi družbenimi in političnimi sistemi in posebnimi razvojnimi pogoji pojavile tudi razlike v pogledih in stališčih. Toda glede osnovnih smotrov neuvrščenosti se je pokazala velika enotnost pogledov in interesov, čeprav je bilo na tej konferenci trikrat več udeležencev, kot na prvi konferenci v Beogradu. Predsednik Tito je nadalje poudaril, da so Udeleženci konference pokazali velik smisel za usklajevanje stališč in sprejemanje skupnih sklepov, kar odraža demokratični duh politike neuvrščenosti. B. B. Kljub zamrznitvi cen podražitev potrošnega blaga RIM, 10. — Po podatkih osrednjega statističnega urada, so se cene potrošnega blaga za delavske in u-radniške družine v avgustu povišale za 11,1 odstotka v primerjavi z lanskim avgustom in za 0,5 odstotka v primerjavi z letošnjim julijem. Značilno je, da so bile cene v avgustu že zamrznjene in da je bila kljub temu podražitev potrošnega blaga za delavske in uradniške družine enaka kot v mesecu juliju, ki je prav tako znašala 0,5 odstotka več kot v mesecu juniju. Pogled na množico ob slovesnem odkritju spomenika padlim v NOB v Bazovici iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii OBRAČUN 25-LETNEGA DELA IN NOVE NALOGE Novogoriška občina je počastila srebrni jubilej s pomembnimi dosežki v splošnem družbenem razvoju Podelitev naslovov častnega občana uglednim slovenskim družbenopolitičnim delavcem - Govor predsednika IS SRS Zvoneta Dragana S slavnostno sejo občinske skupščine ter uradnim pogonom pohištvene industrije Iztok v Orehovljah piri Mirnu so v nedeljo v Novi Gorici počastili občinski praztuk, 25-letnico ustanovitve Nove Gorice ter 30-letnico »Goriške fronte». Na svečani seji, ki ji je predsednik Rudi Simac skupno z občinskim tajnikom Zveze komunistov Dušanom Šinigojem in predsednikom občinske konference SZDL dr. Alojzom Rotom, so podelili diplome v znak priznanja častnega občana naslednjim družbeno - političnim slovenskim delavcem: Sergeju Kraigherju, predsedniku skupščine SRS, Mihi Marinku, članu sveta federacije, Liči ji šentjurc, članici sveta federacije, dr. Alešu Beblerju, članu sveta federacije, dr. Joži Vilfanu, zveznemu poslancu, Branku Babiču, svetniku republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Jožetu Primožiču, družbeno - političnemu delavcu v po koju. V počastitev spomina dveh slovenskih voditeljev, ki sta prezgodaj umrla, Borisa Kidriča in Borisa Kraigherja pa bodo v Novi Gorici postavili doprsna kipa. Nato so podelili nagrade Franceta Bevka in priznanja občinske skupščine Nova Gorica. Prejeli so jih Briški oktet, ki širi slovensko ...„„„„„„...............n......u..........■"""""""■i. JAVNOST ZAHTEVA OKREPITEV ZDRAVSTVENE SLUŽBE 12 primerov kolere na Sardiniji Položaj na Jugu še nespremenjen Milijon doz cepiva prispelo iz Jordanije - Še en primer bolezni v Rimu - Jalova borba proti prodajalcem školjk v Neaplju NEAPELJ. 10. — Medtem ko se položaj v Neaplju in sploh v Kam-paniji ter v Aquili postopoma izboljšuje, kljub vedno novim primerom kolere, je stanje postalo zaskrbljujoče v Cagliariju, kjer se je število obolelih za kolero povečalo na 12. Vsi bolniki zagotavljajo, da so v zadnjih dneh jedli školjke. Pokrajinski zdravstveni svet v Cagliariju je sporočil, da trenutno razpolaga s 360 tisoč dozami cepiva, kar bi moralo zadostovati za prvo povpraševanje, čeprav se je število ljudi, ki se hočejo cepiti v zadnjih urah močno povečalo. V Rimu je danes prispelo letalo boeing 707 jordanske letalske družbe, ki .je pripeljalo v Italijo milijon doz cepiva, darilo jordanskega zunanjega ministrstva italijanskemu zunanjemu ministrstvu. V Neaplju krožijo glasovi, da se številni Neapeljčani, ki imajo kolero, niso hoteli zateči v bolnišnico in da se sami zdravijo na svojih domovih. Ti glasovi so razburili javnost, ki se boji, da se bo epidemija v prihodnjih dneh še razširila in zajela še večje število ljudi. Vso noč so delovale skupine smetarjev, ki so čistili mestne ulice. Zjutraj ni bilo videti bistvene razlike, saj so še povsod kupi smeti, ki širijo neznosen . smrad. Javno mnenje vztrajno zahteva okrepitev službe mestne čistoče ter mestne kanalizacije, ki je v prvi vrsti kriva za sedanji dramatični položaj v Kam- paniji. V samem mestu in v predmestjih so se ponovno prikazali prodajalci s košarami polnimi školjk. Mestni redarji in karabinjerji, ki strogo nadzorujejo prodajo mehkužcev, so proti temu praktično nemočni: prodajalci se zatečejo v ozke in zavite uličice, ki jih je v Neaplju mnogo, kakor hitro vidijo, da se bliža mož v uniformi. Zdravstvene oblasti vodijo kampanjo, katere cilj je povečati tenkočutnost Neapeljčanov do vprašanja higiene. Tako pozivajo občane, naj ne jedo surove zelenjave, še manj pa školjk. Pozivajo jih naj pijejo mineralno vodo. ki je popolnoma brez mikroorganizmov. Treba je tudi hraniti jedi v zaprtih posodah, da jih muhe ne bi okužile. Vse kaže pa, da se Neapeljčani kaj malo menijo za te pozive: vsak dan se zateče nekdo v bolnišnico in preprosto pove, da se je najedel školjk. V Genovi so na pobudo zveze trgovcev danes brezplačno razdelili 25 stotov svežih rib. S tem hočejo dokazati občanom, da so ribe, kot tudi zatrjujejo zdravstvene oblasti, zelo zdrava hrana, ki nima nobene zveze s sedanjo epidemijo kolere v južni Italiji. V Genovi so to pobudo sprejeli dokaj pozitivno. Pred ribarnico so bile skoraj povsod dolge vrste ljudi, ki so čakali, da dobijo svojo porcijo rib. Jutri bodo priredili za predstavnike oblasti kosilo na katerem bodo servirali samo rib- je jedi. Položaj v Bariju se ni bistveno spremenil. V večernih urah so odslovili prve bolnike, ki so popolnoma ozdraveli. V Rimu so zabeležili še en primer kolere: gre za 26-letnega moškega, ki so ga poslali v Rim iz bolnišnice v Velletriju. To je tretji primer kolere v Rimu. Njegovo zdravstveno stanje vsekakor ne zaskrblja zdravnikov. in revolucionarno pesem po domovini in izven nje, inž. Jože Bitežnik, Alfred Gruden od Nemcev, Roman Grosar, Ivo Uršič, gasilsko industrijsko društvo Meblo, podjetje Vozila, Goriške opekarne in Meblo. S seje je delegacija občinske skupščine ponesla venec k spomenikom padlih. Na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti je imel slavnostni govor podpredsednik izvršnega sveta SRS Zvone Dragan, ki je obsežno analiziral dosedanje dosežke novogoriške občine v regionalnem ter širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru ter se dotaknil tudi vprašanja odnosov s sosedi, zlasti z Italijo in Avstrijo. »Razlike med družbenimi sistemi niso ovira za široko odpiranje državnih meja, za uspešen razvoj odnosov med državami in narodi, če temeljijo na skupnih interesih, enakopravnosti in medsebojnem razumevanju* — je dejal govornik. V takšnih okoliščinah je tudi mogoče učinkoviteje uravnavati neskladnosti in morebitna sporna vprašanja. Za dosedanje odnose med narodi Jugoslavije in italijanskim narodom je značilen rastoči trend prijateljskih odnosov, ekonomskega in drugega sodelovanja med obema državama oziroma med gospodarskimi, kulturnimi, političnimi in drugimi organizacijami. Korenine tega sodelovanja segajo v viharno obdobje druge svetovne vojne. Prepojene so s krvjo, prelito v skupni borbi jugoslovanskih in italijanskih partizanov in antifašistov. Zato je logičen sedanji skupni interes za odločno borbo proti vsem oblikam oživljanja neonacizma, pa naj se pojavljajo v Italiji ali v Avstriji ali kjerkoli drugod. To je zagotovilo, da te napredne sile tudi v prihodnje ne bodo dovolile zatiranja med naro- di, ne glede na večino in manjšino, barvo kože ali materin jezik, kajti tam, kjer nj svobode za manjšino, tam se kaj rado zgodi, da slejkoprej ni svobode tudi za večino. To nam potrjujejo nova dejstva iz zgodovine, zlasti polpretekle, posebno pa obdobja fašističnih diktatur. Vsestransko in aktivno sožitje med obema državama, in med slovenskim in italijanskim narodom je tipični primer, da se da tudi odprta vprašanja hitreje reševati, če se premaga nacionalizem in malomeščanski provincializem in se upoštevajo dejanski obojestranski interesi ,kar na žalost ne velja za sosednjo Avstrijo in avstrijsko Koroško. H krepitvi prijateljstva med našimi narodi in italijanskim sta v povojnem razdobju veliko prispevali obe narodni manjšini, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. O tem je dejal Edvard Kardelj skoraj natanko pred peti- (Nadaljevanje na 3. stranij odkritju ....................................iiiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiMiniiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimii....................................................................nuli........ zaslužnim V nedeljo se je v Alžiru po petih dneh razprave zaključila četrta konferenca neuvričenih držav na vrhu. Razprava je bila izredno živahna in so se na njej kresale misli in pobude državnih glavarjev in predsednikov vlad 80 držav. V Alžiru se je zaključil mednarodni zbor držav, ki predstavljajo absolutno večino v združenih narodih. Zato je imela konferenca, katere se je u-deležil tudi glavni tajnik OZN Kurt VValdheim, izredno važen pomen za razvoj celotne svetovne politike. Ob zaključku je konferenca sprejela vrsto dokumentov, med katerimi tudi politično deklaracijo. V njej poudarja važnost dosedanje politike in pobud neuvričenih držav, pomembnost zmanjšanja napetosti in naporov k uvajanju miru in sodelovanja na različnih delih sveta, hkrati pa ugotavlja, da kljub vsemu tuje sile ustvarjajo napetost na Sredozemlju z utrjeva- njem svojih vojaikih oporišč. Resolucija obvezuje vse neuvrščene države za nadaljnji boj za enakopravnost in popolno neodvisnost držav v razvoju. Več tisoč ljudi se je v nedeljo udeležilo slovesnega odkritja spomenika padlim v NOB v Bazovici, ki so ga postavili domačini z lastnimi sredstvi in lastno prizadevnostjo, da bi počastili spomin svojih žrtev v boju za svobodo in njihovo oporoko posredovali bodočim rodovom. Spomenik so odkrile matere in vdove padlih, o veličastni vsebini narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja pa sta spregovorila ugledna protifašistična borca dr. Aleš Bebler - Primož in Mario Liz- zero - Andrea in poudarila nujnost protifašistične solidarnosti slovenskega in italijanskega ljudstva. Kulturni del slovesnosti so izpolnili bazovska mladina z zborno recitacijo, član SSG Jožko Lukeš, domačin Miro Prešel, godba iz Ricmanj ter Tržaški partizanski pevski zbor. Pred odkritjem spomenika NOB je bila krajša spominska svečanost tudi pri spomeniku štirim bazoviškim žrtvam Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču. V nedeljo je bila v Novi Gorici slovesnost, na kateri so proslavili 25-letnico ustanovitve mesta ter 30-letnico »Goriške fronte«. Na svečani seji so tudi podelili diplome v znak priznanja nekaterim družbeno - političnim delavcem. Veliko število primerov kolere v Cagliariju kaže na možnost, da se bolezen razširi tudi nekoliko bolj na sever. Na Sardiniji so zabeležili 12 primerov bolezni, v Bariju pa so začeli odpuščati iz bolnišnice prve bolnike, ki so ozdraveli. V Trstu občina nadaljuje z akcijo za sprostitev prometa. Včeraj so uvedli po glavnih prometnih žilah mestnega središča nov prometni režim. Promet poteka hitreje, zastojev je manj, le parkirnih prostorov je težje najti. Meščani so novi režim sprejeli precej skeptično, vendar je to posledica trenutne zmede. Vsekakor kaže, da se bo sistem enosmernega prometa po glavnih ulicah mestnega središča obnesel pod pogojem seveda, da se bodo meščani manj posluževali osebnih vozil in več sredstev javnih prevozov. Treba je iti s spominom nazaj v jesen 1945 in v prva povojna leta, da bi lahko primerjali nedeljsko svečano odkritje spomenika padlim v NOB v Bazovici in mu izmerili pomen in veličastnost. Prav gotovo vse od takrat pa do pretekle nedelje Bazovica še m sprejela tolikšno množico ljudi in tudi razpoloženje, ki ga je ta množica ustvarila, je bilo tako, da je naravnost izžarevalo tisto pristno naše, partizansko vzdušje, ki nam je omogočilo zmago nad sovražniki našega rodu. Bila je praktično prisotna vsa vas, prihiteli so ljudje iz sosednih vasi, iz mesta, s krajev onstran meje, z Goriške in iz Furlanije. Zbrali so se stari borci in terenski delavci, aktivisti Osvobodilne fronte, ljudje, iki so tvegali življenje, ko so delali za stvar p.n£§ svobode. Zbralo pa se je tudi toliko mladine, sinov in hčera tistih, ki so znali vsebino narodnoosvobodilnega boja in njegove ideale prenesli na mladi rod, da jih razvija dalje. Kdo bi jih prešteval, kdo bi preštel vso to množico tisočev in tisočev, ki je vrvela po vasi in se nato zgrnila pred spomenikom, da bi s svojo navzočnostjo izkazala ob trenutku odkritja svojo globoko in trajno hvaležnost njim, katerih i-mena so vklesana v kraški kamen sredi Bazovice, ki so umrli zato, da bi preživeli, da bi slovenski rod živel svoboden na svoji zemlji. Odbor za postavitev spomenika padlim v Bazovici se res lahko ponaša, da je svoja večletna prizadevanja kronal s manifestacijo, ki je lahko v čast Bazovici in ki bo ostala zapisana v njenih analih kot še en temeljni kamen njene zvestobe idealom narodnoosvobodilnega gibanja, narodu in družbenemu napredku, ki črpa svoje življenjske sokove iz narodnoosvobodilne epopeje naših narodov, poleg tistih temeljnih kamnov ki jih predstavljajo spomenik štirim prvoborcem na bazoviški gmajni, čas NOB in navdušenje povojnega razvoja, kar vse je prikazano tudi v brošuri, ki jo je odbor izdal za to priložnost. Svečano odkritje spomenika, ki je umetniško delo arh. Darija Jagodica in akademskega kiparja Stojana Batiča, so s svojo navzočnostjo počastili tudi številni ugledni predstavniki slovenskega in italijanskega narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja: med njimi v prvi vrsti dr. Aleš Bebler - Primož, član sveta federacije SF RJ, narodni heroj in partizanski prvoborec na Primorskem, ter poslanec in podpredsednik obrarribne komisije v Rimu, predsednik deželnega odbora ANPI in znani partizanski garibaldinski komisar Mario Lizzero - Andrea, predstavniki pokrajinskih in krajevnih odborov ANPI iz naše dežele, član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Miro Škapin in predstavniki ZZB NOV iz mnogih primorskih občin ter zastopniki SNOUB Bazoviške. Slovesnosti so se udeležili tudi številni predstavniki oblasti ter našega javnega in političnega življenja poslanec v rimskem parlamentu Albin Škerk, zastopnik tržaškega župana Dušan Hreščak, župani ali predstavniki miljske in slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, zastopnik predsednika tržaške pokrajine odbornik Lucijan Volk, predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Boris Race. predstavniki pokrajinskih federacij KPI, PSI in zastopstvo SS, generalni konzul SFRJ v Trstu Bori* Trampuž tei konzuli Kovačič, Ko-sor in Tepavac, predstavnik tržaške prefekture in še drugi. Zelo številno so bila zastopana slovenska mladinska športna in prosvetna društva z delegacijami. Predsednik vsedržavnega odbora ANPI posl. Arrigo Boldrini, odlikovanec z zlato kolajno za hrabrost (katerega je zastopal posl. Lizzero) pa je poslal brzojavko, v kateri pozdravlja udeležence slavnosti in izra- (Nadaljevanje na 2. strani) PRVI DAN «SPR0ST1TVE PROMETA V TRSTU Vožnja po mestnih ulicah je hitrejša težko pa se je znebiti starih navad Še vedno prazne leve strani ceste - Malo parkirnih prostorov - Najbolj udobno sredstvo je avtobus Spominu bazoviških junakov V noči med nedeljo in ponedelj- i takne se le na križišču z Ulico Filzi, ) in strastni avtomobilisti bodo mo-kom je v Trstu stekel osrednji del kjer še zija globok jarek, ki ga | rali marsikdaj brez potrebnih stva-načrta za sprostitev prometa, ki občinski uslužbenci niso utegnili ga je pripravila tržaška občinska ■ pokriti. Seveda bo tod promet spro-uprava v sodelovanju s specializira- ščen, dokler se ne bodo nedisciplinirani vozniki začeli posluževati njenih pločnikov za parkiranje. Slednje je namreč prepovedano na obeh straneh ulice, kar dopušča vožnjo, v dveh vrstah, proti Ulici Roma. Še naglo preko kanala in Ponte-roša do Korza. Tu se voznikom ne sme muditi, predvsem pa ne na (križišču z Mazzinijevo ulico, kamor zavijajo avtobusi. Mazzinijeva no družbo SOMEA. Postopnemu u-vajanju enosmerne vožnje po nekaterih mestnih žilah je namreč sledilo najtežje delo: uresničitev krožnega sistema enosmernih cest skozi mestno središče. Od polnoči med nedeljo in ponedeljkom lahko avtomobilisti vozijo po Ulici Carducci samo navzdol, proti postaji. Drugi krak je Ulica Roma, po kateri gredo avtomobilisti do Korza. Tu se trikotnik »hitrih cest* zaključi, saj je Korzo enosmeren, navzgor, do Trga Goldpni, kjer je bil ves sistem zavijanja spremenjen na tak način, da se kolone avtomobilov ne križajo več, oziroma obračajo samo proti desni ali na enosmerne ceste, brez nevarnosti ,da bi jim kdo prišel nasproti. Program spreminjanja smeri vožnje bo glavnih tržaških ulicah so mestni stražniki začeli uresničevati točno opolnoči. Tedaj so občinski uslužbenci sneli prevleke s tabel, ki so označevale smer vožnje ali puščic za obvezno zavijanje. Sema-fori bi bili morali že od samega začetka delati po novem, a se je nekaj zataknilo. Nenadoma so vsi semafori bili zeleni. Avtomobili so zapeljali proti središču križišča ulic, a so na srečo posegli mestni stražniki in začeli s kretnjami usmerjati promet. Medtem je nekdo telefoniral na občino, kjer je osrednji urad za u-pravljanje semaforov naj popravijo napako. Res so za trenutek prižgati vse luči (semafori so bili naenkrat rdeči, rumeni in zeleni), zatem pa so luči začele dajati pravilna navodila. Promet je stekel... To se je dogajalo v nočnih urha, ko so občinski uslužbenci imeli tudi veliko dela z risanjem belih črt (za zasebni promet) in rumenih črt, ki omejujejo del cestišča, po katerem lahko vozijo — a v nasprotni smeri — mestni avtobusi in taksiji. Da bi preverili, kako so Tržačani doumeli smisel načrta za «sprosti-tev prometa* smo se včeraj popoldne podali v mestno središče. Z avtomobilom seveda. Prav tedaj je začelo deževati, kar je doslej ustvarjalo težke prometne težkoče in močan zastoj v centru. Tokrat ni bilo tako. Kolone avtomobilov so se še kar naglo pomikale po Ulici Carducci ali z Goldonijevega trga v isto ulico. De pri pokriti tržnici so avtomobilisti pokazali nekoliko nervoze, ker niso bili navajeni rdeče semaforske »pre-grade*, ki spušča na Carduccijevo ulico promet, ki prihaja iz Korza. Po sami Carduccijevi ulici je vožnja sproščena, hitra. Seveda ne tako, kot po Rossettijevi, kjer ni semaforskih pregrad in si vozniki lahko dovolijo tudi divjanje. Semaforske «pregrade» so pri Chiozzovih obokih, na križišču z Ulico Milano. Komur se zahoče v Terezijansko četrt lahko na tem ulica je namreč namenjena samo avtobusnemu prometu. Zataknilo seje tudi na Korzu, na križišču z Dantejevo ulico, ker avtobus zaradi parkiranih avtomobilov ni mogel zaviti vanjo. Ustavil se je, s tem pa zaustavil ves promet po Korzu. Samo po sebi je razumljivo, da so nediscipliniranim avtomobilistom, ki so parkirali na vogalih ulice, odpeljali vozila z žerjavom mestnih redarjev. Zato še poseben poziv avtomobilistom, naj ne parkirajo na nedovoljenih mestih, kajti dosedanje strpnosti mestnih redarjev ne bodo uživali več. Za vsak tak prekršek pa je globa visoka. Ko smo se vozili preko Goldonijevega tr'ga se je še enkrat pokazalo, kako Tržačani potrebujemo sistema podzemskih prehodov za pešce. Prečkanje trga in stranskih ulic (Ul. Pellico. na primer) namreč močno ovira promet. In še splošna opazka: v centru so včeraj zvečer tržaški avtomobilisti še enkrat dokazali svojo skepso in neprilagodljivost na novotarije. Le redkdokdo si je namreč upal s svojim avtomobilom voziti po levi strani cestišča. Kot če bi se bali, da bo kdo privozil iz nasprotne smeri. Tako so se ustvarjale, mestoma, dolge kolone vozil, medtem ko je leva stran ceste bila prosta. Seveda manjka še marsikaj, kar bo občinska uprava uredila v prihodnjih dneh in tednih: od sinhroniziranih semaforov do ureditve semaforov na nekaterih križiščih, kjer jih še ni. Ko bo tudi to pri kraju, se bomo morali spoprijeti samo še s seboj. Smisel reforme mestnega prometa je namreč sprostitev hitrosti po glavnih arterijah, a za manjše število avtomobilistov. Zato je v centru malo parkirnih prostorov. Vsekakor veliko manj kot doslej. Že včeraj je bilo opaziti, da so bila, »um. V parkirišča vsa zasedena, pri tem din* pogodb z Igral< dni ni v mestnem središču nekaj ri, praznih rok domov. Ko smo odhajali iz mestnega centra, smo zaprosili za kratko izjavo mestnega redarja, ki se je na moč trudil, da bi ljudem dopovedal, kako deluje novi prometni režim. Priznal nam je, da je prve dni težko, vendar hujših primerov ni bilo. Ljudem je zaenkrat težko, ker ne vedo še po kateri poti se najhitrejše (časovno vzeto, kajti vožnje so vsekakor daljše) pride do zaželene točke v mestu. Posebno težko je tistim, ki morajo na primer, od sodne palače proti Stari Mitnici. Za to pa je »naramnica* pred bolnišnico (Ulica Palestrina in dalje). Končna ocena prvega dne »spro-stitve*? Zaenkrat se še najbolj sproščeno pomikajo po tržaškem središču »jegulje* — petnajstletniki s svojimi motornimi kolesi. Kot vsako leto je Odbor za proslavo bazoviških žrtev tudi letos priredil pred spomenikom na bazovskem strelišču spominsko slovesnost, ki je bila letos še toliko bolj pomembna, ker je bila neposredno povezana z odkritjem spomenika padlim v NOB v Bazovici. Potem ko so prisotni z aiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimin PREMOŠČEN SPOR V TRŽAŠKEM GLEDALIŠČU Podpisan sporazum med igralci in vodstvom Stalnega gledališča V načelni izjavi predvideno «poglobljeno spoznavanje kulture sosednjih narodov* Predstavniki delavskih zbornic v upravnem svetu italijanskega gledališča Dosežen je bal sporazum o premostitvi spora v okviru Stalnega tržaškega gledališča. Sporazum so dokončno podpisali predstavniki sindikatov FILS - CGIL, FULS - CISL ir; SAI in zastopstvo uprave italijanske gledališke hiše v Trstu, včeraj popoldne, po daljših pogajanjih o točni formulaciji dogovora. Sporazum rešuje, na pozitiven način, spor, ki je nastal po odpustu dvanajsterice igralcev stalnega gledališča. Odpust, ki ga je enostransko sklenila uprava gledališča, je bil preklican. Obenem pa so sindikati preklicali veljavnost dosedanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. To pogodbo bo v najkrajšem času zamenjala druga, dveletna, katere vsebino do podrobnosti določa že sklenjeni spo-za vrsto »osebici. Sporazumno sindikati bo uprava gledališča dni ni v msetnem središču nekaj lahko »določala-; kot'vse kaže, tudi tisoč jugoslovanskih vozttb Kaj bnrr -posebne ko se bo turistični promet iz Jugoslavije, po ponovnem odprtju meje (se pravi potem, ko bodo mimo u-krepi jugoslovanskih mejnih oblasti zaradi pojavov kolere v južni Italiji) obnovili in še okrepili? Nasvet vsem, ki se v mestno središče vozijo na delo ali po nakupe, v šolo ali po opravke, je preprost: vožnja z avtobusi je, po zadnjih ukrepih, udobnejša in hi- križišču zavije po Ulici Valdirivo. I trejša. Pa tudi cenejša. Parkirnih Po tej ulici je promet hiter, za-1 prostorov v centru ni in jih ne bo Nova postajališča in spremembe na mestnih avtobusnih progah V splošen načrt za sprostitev prometa v mestnem središču, ki ima za posledico celo vrsto sprememb v smereh vožnj e po središčnih mestnih ulicah, se uokvirja tudi delna preobrazba avtobusnih prevozov. Zaradi sprememb v smereh vožnje so odredili tudi vrsto sprememb na raznih avtobusnih progah občinskega podjetja ACEGAT. Po novih odredbah bo avtobus št. 1 vozil na progi Ul. Doda — Goldonijev trg — Ul. Gallina — Ul. Reti — Ul. Carducci — Trg della Liber-th, medtem ko ni sprememb v povratni vožnji. Avtobus št. 4 bo v povratni vožnji vozil na progi Ul. Carducci — Ul. Ghega — Ul. Roma — Ul. Milano — Ul. Coroneo — Opčine. Proga št. 5: odhod s Trga Peru-gino — Goldonijev trg — Ul. Mazzini — Trg della Repubblica — Ul. Dante in Rojan ter povratek po Ul. Roma — Ul. Mazzini — Goldonijev trg in Trg Perugino. Proga št. 9: odhod od Sv. Ivana — Goldonijev trg — Ul. Mazzini — Nabrežje III. novembre — Elizejske poljane in povratek po Korzu — Ul. Imbriani — Trg San Giovan-ni — Portici in Sv. Ivan. Proga št. 10: odhod s Trga Val-maura do Goldonijevega trga — Ul. Carducci — Ponte della Fab-bra — Goldonijev trg — Ul. Mazzini — Nabrežje HI. novembra — Nabrežje del Mandracchio — Ul. Mercato Vecchio št. 1 in povratek po Ul. delTOrologio — Trg Unitš — Nabrežje III. novembre — Ul. Mazzini — Trg Goldoni in Trg Valmaura. Proga 11 in 11/: odhod Ferdinan-deo (11) ali Rozzol (11/) — Trg Goldoni — Ul. Mazzini — Nabrežje HI. novembre — Nabrežje del Mandracchio - Ul. Mercato Vecchio št. 1 in povratek po Ul. deli Oro-logio — Trg Unitš — Nabrežje III. novembre — Ul. Mazzini — Trg Goldoni in naprej do Ferdinandea (11) ali Rocola (11/). Progi 15 in 16: Trg Čampo Mar-zio (15) ali Elizejske poljane (16) — Trg Goldoni — Pasaža Goldoni — Ul. Carducci — Ponte della Fab-bra — Trg Goldoni . Proga št. 17: odhodi iz Ul. San Cilino — Ul. Roma — Ul. Mazzini — Nabrežje IH. novembre — Trg Tommaseo — Borzni trg. Nobene spremembe v povratni vožnji. Proga št. 18: odhod iz Ul. Cu-mano — Ponte della Fabra — Goldonijev trg — Ul. Mazzini — Nabrežje HI. novembre — Ul. Tommaseo — Borzni trg. Nobene spremembe v povratni vožnji. Proga št. 24: spremembe samo pri povratni vožnji: glavna železniška postaja — Ul. Roma — Ul. Mazzini — Nabrežje IH. novembre Sv. Just. Proga št. 29: sprememba v povratni vožnji: škedenj — Goldonijev trg — Ul. G. Gallina — Portici — trg pri Ljudskem vrtu. Proga št. 30: odhod s Trga della Liberta — Ul. Roma — Ul. Mazzini — Nabrežje in. novembre — Elizejske poljane. Proga št. 38: odhod izpred Sanatorija — Trg Dalmazia — Ober-dankov trg in povratek po Ul. Carducci. Skupno s temi spremembami so odredili tudi namestitev nekaterih novih postajališč in sicer na progi št. 1 v Ul. Gallina št. 3: na progi št. 5 na Trgu Republike št. 2 ter pri Ponte della Fabra in na Trgu Republike št. 1 v povratni vožnji; na progi št. 6 je postajališče v Ul. Carducci št. 3 (pred nekdanjim kinematografom Odeon); na progi št. 8 so namestili novo postajališče na Nabrežju N. Sauro št. 2; na progi št. 9 so nova postajališča na Trgu Republike št. 2: za povratno vožnjo pa v višini prefekture ter v Ul. Imbriani 5; na progi št. 10 so nova postajališča namestili na Goldonijevem trgu, na Trgu Republike 2; v Ul. Mazzini 8, na Nabrežju III. novembre ter za povratno vožnjo na Nabrežju III. novembre (prefektura). v Ul. Mazzini 5 in na Trgu Republike 1. Na progah 11 in 11/ so nova postajališča na Trgu Republike 2, v Ul. Mazzini 8, na Nabrežju III novembre. Na progah 15 in 16 je postajališče na Goldonijevem trgu na progi št. 17 pa v Ul. Mazzini 8 in na Borznem trgu Nova postajališča so namestili v Ul. Mazzini 8 še za proge št. 18. 24 in 30, na Trgu Republike 2 ter na Borznem trgu za progo št. 18 ter na Nabrežju III. novembre za progi št. 24 in 30. Vsekakor pa je najvažnejša izjava o načelih, ki naj odslej vodijo medsebojnih odnosih igralce in upravo gledališča. V njej je. med drugim rečeno, da je prvenstvena naloga gledališča, da »nudi skupnosti, predvsem pa delavcem, mladini in manjšim krajem dežele, kulturne usluge s predstavami, recitacijami, publikacijami, razstavami, predavanji, tečaji in raziskavami*. Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine, se nadaljuje besedilo načelnega sporazuma, mora prispevajta «k razvoju in poglabljanju poznavanja kulture sosednjih narodov*. Italijanska gledališka hiša v Trstu bo lahko obnovila svoj stalni kader, je rečeno v sporazumu, toda ob sodelovanju sindikalnih in umetniških komponent. V ta namen se bodo sindikalisti srečali z vodstvom gledališke hiše marca 1974, ko bodo preverili, v kolikšni meri so bila načela uresničena. Uprava Stalnega gledališča bo nadalje sprejela v svojo sredo predstavnike tržaških delavskih zbornic (CGIL, CISL, UIL), kar naj še v večji meri poveže gledališče z delavskim svetom. Prošnje za občinski prispevek ob nakupu šolskih učbenikov Tržaška občina obvešča starše šoloobveznih otrok, da lahko predložijo najkasneje do 25. septembra prošnje za dodelitev prispevka za nakup šolskih knjig, v smislu deželnega zakona št. 19 z dne 6. septembra 1965. Prošnje lahko predložijo starši, čigar osebni dohodek ne presega milijonov in sto tisoč Er letno. Temu znesku je treba prišteti še sto tisoč Er za vsakega družinskega člana, ki je v breme družinskega poglavarja in 200 tisoč lir za vsakega dijaka višje srednje šole aE vseučiliškega študenta v družini. Starši naj napišejo prošnjo na navadnem papirju. Priložiti ji je treba potrdilo o vpisu dijaka ter potrdilo o šolskem uspehu. Tržaška občina sprejema tud: prošnje za šolske podpore dijakom, ki obiskujejo višje srednje šole. Obrazce za prošnje imajo na razpolago v tajništvih. Antifašistična resolucija deželnega kongresa mladinskega gibanja KD Z izvolitvijo delegatov se je zaključil drugi deželni kongres mladinskega gibanja KD. ki se je za delegatov levice in 5 delegatov skupine »prijatelji Rumorja*. Iz naše pokrajine je bilo izvoljenih 5 delegatov, z Goriškega pa šest. Kongres je med drugim odobril resolucijo, v kateri ugotavlja, da se porajajoči fašizem oslanja na velik del državnega aparata in na družbenem izkoriščanju. Fašizem je izredno nevaren za demokratične svoboščine, ugotavlja resolucija mladincev KD, zato se mora protifašistični boj opirati na enotnem boju delavskih množic, na reformah, ki morajo onemogočiti zemljiško rento, privilegije in socialne krivice. Prav ob obletnici 8. septembra in začetka odporniškega gibanja je treba še enkrat- poudariti, zaključuje resolucija, zavzetost mladih demokristjanov v antifašističnem boju v tovarnah, na poljih in v šolah za dosego prave "demokracije. Kongresa sta se udeležila tudi minister za dežele: Mario Toros iri načelnik deželne svetovalske skupine RD Emilio Del Gobbo. • • • Prva stalna zakonodajna komisija deželnega sveta se bo sestala jutri dopoldne ob 10. uri. Na dnevnem redu je razprava o odnosih med deželo in državo, oziroma o nalogah, pristojnostih in vlogah dežele v okviru splošne italijanske deželne ureditve. Komisija, ki ji na- sveta M. Ribezzi, se bo morala tudi izreči o finačnih posledicah zakonskega osnutka, ki določa nova sredstva za deželni solidarnostni sklad. Iz tega sklada bo deželna uprava podeljevala prispevke za boj proti toči, zmrzali in slani in za kritje izgub, ki nastajajo v kmetijstvu zaradi vremenskih nesreč. « Predsednik tržaške pokrajine je odredil začasno prepoved prometa na odseku miljske pokrajinske ceste od vhoda v predor pod Zlato krono do Farneja. Prepoved velja od 10. do 15. septembra, ko bodo v teku popravila omenjenega cestnega odseka. Vozniki, namenjeni v Milje, se lahko poslužijo državne ceste št. 15 in nato zavijejo v desno na pokrajinsko cesto pri Orehu. r„.v-T- 4f(jo. rt}rvhnq V ŽIRIJI »NAGRADE MESTA TRST» 1 Aram Haiaturjan odpovedal sodelovanje Svetovno znani sovjetski skladatelj Aram Hačaturjan je telegrafsko obvestil Urijo za dodelitev «Nagrade mesta Trst», da je prisiljen odpovedati sodelovanje. Ho-čaturjan je pripomnil, da se zaradi zdravstvenega stanja ne more cepiti proti koleri. Ker so bili drugi člani žirije, je ta začela z rednim delom. enominutnim molkom počastiU spomin štirih junakov in sta godba in partizanski pevski zbor izvajala žalostin-ko »Žrtvam*, je na kratko spregovoril v slovenščini in v itaUjanščini FiUbert Benedetič, za njim pa še obsojenec na bazoviškem procesu Niko Kosmač, kratko slovesnost pa je v imenu odbora začel in zaključil Miro Stopar. Potem so se vsi prisotni podali v Bazovico na slavnostno odkritje spomenika NOB in tako vsebinsko povezali dvojno slovesnost v spomin na žrtve našega narodnega in protifašističnega boja. Veličastna slovesnost (Nadaljevanje s 1. strani) ža željo po utrditvi mednarodne protifašistične solidarnosti. Svečanost se je začela s prihodom dolgega sprevoda, v katerem so stopali za godbo iz Ricmanj in pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora, nosilci številnih vencev in predstavniki borčevskih organizacij, bazovske žene in dekleta v narodnih nošah in mladi taborniki v svojih krojih, na njenem čelu pa člani Odbora za zgraditev spomenika NOB v Bazovici s predsednikom Mirkom Križmaničem. O samem poteku svečanosti in govorih podrobneje poročamo na četrti strani, na tem mestu naj samo zapišemo, da je bila to res mogočna in odlična organizirana manifestacija, ki je glede na svojo vsebino in na posamezne točke programa valovala od navdušenja do ganjenosti, ki je v oči marsikoga izvabila solze, zlasti ob presunljivi zborni recitaciji ba zovske mladine ter ob umetniško podani recitaciji člana SSG Jožka Lukeša. Spored sta v slovenščini in v italijanščini napovedala dr. Leo Kralj in Zmaga Križmančič. Višek je svečanost dosegla v trenutku, ko je skupina mater in vdov odbora odkrila bronasti odEtek in ploščo z vklesanimi imeni žrtev NOB iz Bazovice. Partizanska pesem v izvedbi godbe na pihala iz Ricmanj in Tržaškega partizanskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra je dajala vsemu dogajanju ton, uglašen na najgloblja čustva naših ljudi. čeluje bivši predsednik deželnega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnHiiuiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiuuiiiiiiiiiimiiiiiiuiuiiMiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* PRESENETLJIVE PODOBNOSTI Z LANSKO TATVINO Iz orožarne «Hubertus» so ukradli samokrese v vrednosti 2.000.000 lir Neznani tatovi so vlomili skozi stransko okno v UL Pauliana Tatvina verjetno v noči med nedeijo in ponedeljkom premazano posebno barvo, Tatovi so se spet spraviE nad orožarno «Hubertus» v začetku Mi-ramarskega drevoreda nasproti železniške postaje. Orožarno, last Gior-gia Marchesinija iz Ul. Buonarroti 42, so si tatovi izbrali za cilj že lanskega decembra, ko so vlomili skozi stransko okno v Ul. PauEa-na. Prav pred oknom so namreč delavci podjetja, ki gradi podzemeljski prehod za pešce, postaviti svojo barako. Takrat so tatovi iz-biE desko med barako in zidom ter tako prišli do okna, kjer so v miru, ne da bd jih kdo opazil, odžagali železne okenske pregrade. Po pribEžno 10 dneh je agentom letečega oddelka uspelo, da so aretirali 30-letnega SteEa Bilianija iz Ul. S. Zaccaria 4, njegovih pajdašev pa niso nikoli identificirali. Včeraj popoldne, ko je lastnik odprl trgovino, ga je čakalo neprijetno presenečenje: tatovi so spet vlomili skozi isto okno in mu izpraznili dober del izložbe in predalov, Odnesti so 36 avtomatičnih samokresov raznih znamk, katerih skupna vrednost presega 2 milijona Er. Zanimivo je, da se tatovi sploh niso zmenili za samokrese na boben, ki jih, je mnogo težje prodajati na črni borzi. Značilno je tudi, da je ta tatvina povsem podobna tisti k prejšnjega decembra. Tatovi s0 prerezali bodečo žico, ki obdaja streho barake in tako priplezati do okna. Verjetno so tatvino opravili v noči med nedeljo in ponedeljkom. V nedeljo popoldne je namreč lastnik skrbno pregledal trgovino in ugotovil, da je vse v redu. Včeraj ob 16. uri pa ga je čakalo neprijetno presenečenje. Na kraj so prihiteli karabinjerji oddelka iz Istrske ulice, ki vodijo preiskavo. Ka-,že, d!a so tatovi pustili za seboj čel v soboto v Trbižu V osrednji! nekaj sledi, nekdo je menda opa-odbor je bilo izvoljenih 10 dele- /il v nedeljo ponoči sumljivo sku-nuove*, 9 I pino mlajših ljudi, okno pa je bi- lo premazano posebno barvo, ki se nikoli ne posuši. Zato poEcija upa, da bo tatovom zlahka prišla na sled. padel na tla in se močno udaril po obrazu. V bolnišnici so mu ugotoviti, poleg raznih udarcev, tudi zlom lične kosti, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni. gatov skupine »Forze Kontingenti po avtonomnem računu Podaljšan rok (20. t.m.) za vlaganje prošenj Zunanjetrgovinski odsek generalnega vladnega komisariata za Furlanijo - Julijsko krajino javlja, da je na prošnjo krajevne zveze trgovcev podaljšal rok za vlaganje prošenj za porazdelitev uvoznih kontingentov po avtonomnem računu med Italijo in Jugoslavijo za obdobje september — december 1973 do 20. septembra letos. Čelno trčenje pri Bazovici Sinoči malo pred 19. uro je prišlo na ovinku pred Bazovico do čelnega trčenja med fiatom 124 iz Livorna in fiatom 134, ki ga je šofiral 41-letni Giorgio Morosi iz Ul. C. Antonio 17. V prvem avtu sta se peljala zakonca Pierluigi in Maria Cantini in Livorna, ki sta se vračala z dopusta v Opatiji. Pri trčenju sta se oba laže ranila po glavi. Ranil se je tudi potnik tržaškega avta, 30-letni Luicio Queri-nazzi iz Ul. Barbariga 12. Vsi trije bodo ozdraveti v enem tednu. Prva žrtev nove prometne ureditve Včeraj dopoldne, nekaj ur po uvedbi nove prometne ureditve na Goldonijevem trgu. je prišlo do nesreče, pri kateri se je resno ranil 46-letni pristaniščnik Claudio Zaccai iz Ul. S. Benedetto 5. Na otoku za pešce je čakal avtobus, ko je mimo njega naglo privozil avtobus proge št. 11. ki ga je oplazil. Zaccai je Živčnost in slaboumnost sta včeraj privedla 41-letnega slugo Antonia Vardabassija iz Ul. Doda 11/5 do nerazumljivega in izredno krutega dejanja proti samemu sebi: poskusil si je iztakniti oči. Krvavečega ga je odkrila žena, ki ga je spremila v bolnišnico. Na srečo so v okutističnem oddelku ugotoviti, da si je samo ranil oči in da bo v 20 dneh ozdravel, če seveda ne bo prišlo do komplikacij. Pri Materij*! Tržačan z avtom v drevo Včeraj zjutraj se je zatekel v glavno bolnišnico 29-letni Slavko Švara z Reške ceste 553, ki se je ponesrečil prejšnjo noč pri Materiji. Peljal se je proti Trstu z alfa romeo, ko je izgubil nadzorstvo nad svojim hitrim vozilom in trčil ob obcestno drevo. Pri trčenju se je močno udaril po nogah. Zdraviti se bo moral 20 dni. Obvestilo izletnikom v SZ Prosimo vse prijavljene za izlet Primorskega dnevnika v SZ 26. t.m., da najkasneje do 13. t.m. prinesejo na upravo Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6/n, soba 19, svoj potni list skupno z rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije. Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet. Šolske vesti Šolsko skrbništvo sporoča da so od 7. t.m. objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, za šolsko leto 1973-74. Lestvice so na vpogled, deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure na znanstvenem Eceju s slovenskim učnim jezikom »Fr. Prešeren*, Vr-delska cesta 13/1. Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da vpisovanje v glasbeno šolo traja do 15. septembra 1973 dnevno od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete. Urad ravnateljstva slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72, je odprt vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Šola GLASBENE MATICE Podružnica Dolina Vpisovanje v glasbeno šolo bo 11. septembra od 9. do 12. ure v prostorih šole. Podružnica Prosek Vpisovanje v glasbeno šolo bo danes, 11. septembra 1973 in v petek, 14. septembra 1973 od 18. do 20. ure v prostorih šole. Izleti Sekcija PSI — vzhodni Kras Opčine organizira 30. septembra 1973 enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bUžnje slovenske vasi. Cena vključno s kosilom 5.500 Er. Vpisovanje in vse informacije v trgovini s pohištvom Renar - Opčine, Proseška ulica štev. 3 ati pa na tel. štev. 211-831. Včeraj-danes Danes, TOREK, 11. septembra MILAN Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.25 — Dolžina dneva 12.47 — Luna vzide ob 18.32 in zatone ob 5.17 Jutri, SREDA, 12. septembra SILVIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,6 stopinje, najnižja 21,1, ob 19. uri 23,2 stopinje, zračni pritisk 1010,7 mb stanoviten, veter 6 km na uro, jugovzhodni, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, slaba vidljivost, padavine 1 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 24,4 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. septembra 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je IH oseb. UMRLI SO: 55-)etni Euro Pasqua-lini, 76-letni Antonio De Valentims, 66-letni Josip Sterzai, 68-letna Io-landa Knabe vd. Burlo, 78-letna Ernii nia Trusnovitz vd. Babam, 48-letni Nereo Del Negro, 78-letni Giuseppe Adami, 53-letna Iolanda Pipan por. Cupez, 71-letni Carlo Rebec. 701etni Giovanni Nardin, 85 - letna Vitloria Schipizza vd. Gavinel, 82-letna Chia-ra D'orsi vd. Grazioso, 96-letna Čarobna Depolti vd. Giacomelli, 85-letna Maria Hribar vd. Canati, 87 - letna Bianea Baldassarri vd. D'Oriano, 81-letni Antonio Giurissevich, 66-letni Marcello Rovatti in 95-letna Maria Gialussi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giutia 14, Manzoni, Largo Sonnino 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Ali’ Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Drevored Mi-ramare 117 (Barkovlje). .. ®aiHi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - LIL. F. FILZI 10 Trt 33-101, 36-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 595— Funt iterling 1.437— Nemška marka 245— Avstrijski šiling 32,70 Švicarski frank 198,50 Francoski frank 138— Dinar: debeli 38— drobni 39— MENJALNICA vseh tujih valut Naročite se na knjigo ZGODOVINA OPČIN - vas, ljudje in čas Pri zbiranju podatkov je sodelovalo nad 150 domačinov. Knjiga bo i-mela okrog 200 strani, 90 fotografij in ledinski zemljevid Opčin in okolice. Prednaročniška cena je 3.500 tir, po izidu bo knjiga 20% dražja. NA OPČINAH sprejemajo naročila: Angel Vremec v gostilni Šklaus, Andrej Rener, trgovina s pohištvom v Proseški ulici, Bernard škerlavaj • Matučev, poštni uslužbenec na Opčinah. Hranilnica In posojilnica v Bazoviški ulici. V TRSTU sprejema naročila Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 11. t. m ob 20. uri po jugoslovanskem času v KOPRU s predstavo I. Preglja «Tolminci». Po dramatizaciji M. Mejaka za SSG priredil F. Benedetič. Predstava na prostem. Kino ________ MIRAMARSKI PARK «Luči in zvoki* Danes počitek. Nazionale 16.00 «Duel». Igra Dennis Weaver. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »Tre uomini in fuga*. Igrata Louis De Funes in Claudio Brooh. Barvni ftim. Gratlacielo 16.00 «Lo chiamavano Tri-nitib. Igrata Bud Spencer in Teren-ce Hill. Barvna kavbojka. Fenlce 16.00 «Gli ultimi dieci giomi di Hitler*. Alec Guinness in Simon Ward. Barvni film. Eden 16.00—22.20 «La polizia incrl-mina, la legge assolve*. Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.30—22.20 «Robinson Crusoe*. Barvni pustolovski film. Aurora 16.30 «L’attentato», J. L. Trin-tignant in G. M. Volontč. Barvni film. Capitol 16.30 «L’arma a doppio tagtio*. Lee Marvin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 »La collina degli sti-vali», Terence Hill in Bud Spencer. Impero 16.30 «11 serpente*, Yul Bryn-ner, Henry Fonda in Dirk Bogarde. Barvni film: Filodrammatico 16.30 «La fessura*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «L’uomo pič velenoso del cobra*. Vittorio Veneto 16.00 «Joe Valachi... i segreti di cosa nostra*. C. Bron-son, L. Ventura, V. Chiari. Barvni film. Ideale 16.30 «Lo sceriffo di Rocke-sprint*, Richard Harrison, Cosetta Greco. Westem film. Abbazia 16.30 «Occhio per occhio. dente per dente*. Jack Stewart. Barvni film. Astra 16.30 »Joko invoca Dio e muo-re». Barvni film. Razstave Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra. V galeriji La Lantema razstava del dalmatinskega slikarja Jure Ami-žiča. Hrvaški gost bo razstavljal v Trstu do 28. septembra. V galeriji «2 x GO* v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja tržaški slikar Livij Možina. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš slikarska razstava Demetrija Ceja. Razstava bo odprta od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnikih in od 10. do 13. ure ob praznikih. Prosveta Odbor PD France Prešeren Iz Bo-ljunca obvešča člane pevskega zbora, da bo prva redna vaja danes, U-septembra ob 21. uri v srenjski hiši. Priporoča se točnost in popolna udeležba. Mladinski krožek - Trst vabi vsd člane odbora na sejo, ki bo jutri, 12. t. m. ob 20. uri v krožkovih prostorih, Ul. Ginnastica 72. Razna obvestila Opozorilo Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Pevci, ki bi utegnili na provo uniform v mestu pri Beltrame, Korzo Italija 25, II. nadstropje. naj to storijo jutri, 12. t. m. od 8.30 do 12. ure in od 14. do 19.30 do vključno četrtka. 13. t. m. Vsi tisti, ki ne morejo k Beltramu ob navedenem umiku, naj zanesljivo pridejo 14. t. m. ob 21. uri v Bazoviški dom, kjer ima TPPZ svoj sedež. Tu bo osebje tvrdke opravilo še ostale poskušnje oblek. Ker ima v tem mesecu TPPZ še nekaj nastopov, opozarjamo pevce in instrumentalni ansambel, da bo v petek, 14. t. m. ob 21. uri redna pevska vaja. Odborova seja pa bo dan prej ob 21. uri v istih prostorih. Prispevki ,, j V počastitev spomina ob 5. obletnici smrti Alojza Abrama daruj« družina 15.000 lir za PD «Slavko Škamperle*. V spomin pok. Ivana Goiča daruje nečakinjh Štefanija Kralj (Trebče št 122) 3.000 tir za ŠD »Primorec* in 2.000 tir za pevski zbor »Primorec*. Ob priliki nevarnega, a posrečenega skoka Nede in Zorana v zakonski jarem, daruje teta Marija 2.500 tir za Slovenski klub in 2.500 tir za spomenik padlim v NOB i* Bazovice. POPRAVEK Karlo Vidali in Milan Babuder z družinama sta darovala vsak po 10 tisoč tir za spomenik padlim v NOB v Bazovici in ne za TPPZ, kot j« bilo pomotoma objavljeno v naši nedeljski številki. 9 septembra je preminil Josip Sterzai Pogreb bo danes, 11. septembra ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec. žalostno vest sporočajo žena, s*0’ hči, snaha, zet, nečaki in drugo rodstvo. Trst, 11. septembra 1973 Občinska pogrebna služba Ul. Zonta 7/c GORIŠKI DNEVNIK S SESTANKA MEŠANIH ZBORNIC V ZAGREBU Odbor za obmejno trgovino se bo sestal oktobra v Trstu V prvi polovici leta je blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo narastla za 28 odst. ■ Industrijsko-tehniino sodelovanje pogoj za nadaljnji porast Italijansko - jugoslovanska komisija, ki se ukvarja z vprašanji maloobmejne blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo in ki ima nalogo, da pripravlja za višje pristojne kroge konkretne predloge za izboljšanje ustreznega premeta, se bo sestala oktobra meseca v Trstu. Vest je sporočil tajnik italijansko - jugoslovanske trgovinske zoornice Marič na srečanju predstavnikov obeh zbornic, ki je bilo v Zagrebu v okviru »Dneva Italije* na jesenskem mednarodnem velesejmu. Oba partnerja se glede tega vprašanja strinjata, da je videmski sporazum o maloobmejni blagovni menjavi zastarel in da ne u-streza več sodobnim potrebam prizadetega prebivalstva. Problem naj bi začasno rešili tako, da bi vključili v blagovne spiske, za katere veljajo posebne carinske ugodnosti ob uvozu oziroma izvozu na sosedna področja, nove blagovne vrste na podlagi dejanskih potreb prizadetih področij in konkretnih predlogov gospodarskih operaterjev z obmejnega pasu. Na srečanju predstavnikov obeh zbornic sta tajnika dr. Galassi in ing. Bubanj izrazila pričakovanje, da bodo gospodarski operaterji v Italiji in Jugoslaviji v prihodnje pospešili svoje delovanje s sosednim tržiščem, da «bi Italija lahko ponovno zavzela prvo mesto med državami, ki trgujejo z Jugoslavijo*. V prvi polovici letošnjega leta se je vrednost obojesmeme izmenjave povzpela na 254 milijard lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lani 198 milijard. Napredek je po vsem tem dosegel 56 milijard, v relativni vrednosti pa približno 28 o<| sto. Izmenjava se je razvila skoraj v istem razmerju v obeh smereh, italijanski gospodarstveniki pa so na zagrebškem srečanju poudarili da “e je italijanski izvoz v Jugoslavijo kljub vsemu letos povečal v znatno manjši meri kakor splošen jugoslovanski u-voz iz tujine. Italija se danes nahaja na drugem mestu tako med dobavitelji na jugoslovansko tržišče, kakor tudi med kupci jugoslovanskega blaga: na prvi lestvici je pred njo Zahodna Nemčija, na drugi pa Sovjetska zveza. V zvezi s pritožbami jugoslovanskih izvoznikov, češ da Italija zavira uvoz določenih vrst blaga jugoslovanskega izvora, je ravnatelj za- grebškega urada Zavoda za zunanjo trgovino ICE dejal, da je treba imeti take pojave za izjeme začasne narave, saj je Italija na splošno že popolnoma liberalizirala svojo zunanjo trgovino. Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino pa je napovedal, da bo SFRJ do leta 1975 povsem liberalizirala uvoz blaga ,z Italije. Gospodarstveniki iz obeh republik so na srtčanju izrazili prepričanje, da ima največ možnosti za ugoden razvoj v prihodnje medsebojno sodelovanje na podlagi skupne industrijske proizvodnje. Pri tem pa naj bi tako italijanski kakor tudi jugoslovanski partnerji skrbeli predvsem za to. da bi bila skupni proizvodnji vnaprej zagotovljena možnost prodora na tuja tržišča in predvsem na tržišča tako imenovanega tretjega sveta. ZARADI STRAHU PRED KOLERO Ribici iz Marana ostali brez zaslužka Člani upravnega sveta Ribiške zadruge iz Marana Lagunare, ki šteje okrog 400 ribičev, so se včeraj v Trstu srečali s predsednikom dežel- nega odbora Comellijem. Predstavniki ribičev so Comelliju predočili težavnost položaja, v katerega so zašli zaradi epidemije kolere v južni Italiji, ki je pripravila tudi potrošnike iz naše dežele, da so skoraj povsem opustili uživanje školjk in rib. Kljub temu, da ribe ne prenašajo kolere in da kuhan ribji ulov sploh ne more škodovati, je skupen dnevni iztržek ribičev za-drugarjev iz Marana padel s 7 milijonov na 600 tisoč lir na dan. Comelli je vzel pritožbe na znanje in zagotovil predstavnikom ribičev, da bo o zadevi poročal na današnji seji deželnega odbora. Pred odhodom so ribiči zaprosili deželno upravo, naj s primerno propagandno akcijo seznani široko občinstvo z vprašanji, ki zadevajo užitnost in neškodljivost ribjega ulova. OB PRISOTNOSTI DOMAČINOV IN PREDSTAVNIKOV OBLASTI V NEDELJO SO V DOBERDOBU ODPRLI KAR ŠTIRI ŠPORTNE OBJEKTE Občinska uprava je v ta namen porabila 50 milijonov lir • Pred odprtjem objektov sta govorila župan Andrej Jarc in delegat CONI Lino Bregant ■ Popoldne je bila na nogometnem igrišču prva tekma Furlanski institut za gospodarska in družbena preučevanja IFRES bo priredil 29. in 30. septembra v Lignanu mednarodno srečanje na temo: «Monopol masovnih občil in človekova svoboda*. Srečanje bo v kongresni dvorani »Terra zza a ma-re», in sicer pod predsedstvom ministra za deželno ureditev sen. M. Torosa. iimiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimmiiimiMitHiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii DELO DEŽELNIH ORGANOV Nova finančna sredstva za pomoč kmetijstvu ob vremenskih nesrečah Dodatne podpore civilnim pohabljencem Deželni odbor je na zadnji seji vzel v pretres zakonski osnutek, ki določa nova finančna sredstva za posege po deželnem zakonu štev. 67 iz leta 1971. Gre za normo, na podlagi katere prevzema dežela nase del obresti, ki se zaračunajo na posojila, priznana kmetijskim posestnikom in zadrugam ob raznih elementarnih nesrečah. Te ugodno sti so deležna posestva, ki utrpe škodo najmanj 20 odst. predvidenega pridelka. Dežela krije večino obrest^ v breme posojilojemalca pa ostane mera 2 odst. (oziroma 1 odst. če gre za neposrednega obdelovalca, najemnika, spolovinarja ali zadrugo). Po omenjenem zakonu iz 'leta 1971 je dežela dala'ha razpolago za tovrstne posege po 250 milijonov lir na leto, in sicer za dobo pet let, sredstva pa so kaj kmalu pošla zaradi redno po- ............................ VESTI Z ONSTRAN MEJE Sekcija PSI - vzhodni Kras -Opčine organizira 30. septembra 1973 enodnevni avtobusni izlet v Celovec in v bližnje slovenske vasi. Cena vključno s kosilom 5.500 lir. Vpisovanje in vse informacije v trgovini s pohištvom Renar — Opčine, Proseška ulica štev. 3 ali na tel. štev. 211-831. navijajočih se nezgod. Odbor je zato sprejel predlog novega odbornika za kmetijstvo Tripanija in nakazal 1 milijardo 250 milijonov lir v petih letih, to je 250 milijonov na leto za razdobje od letošnjega leta do leta 1977. O novem zakonskem osnutku bosta sedaj razpravljala najprej pristojna zakonodajna komisija in nato še deželni svet. Deželni odbor je nato sprejel predlog odbornika za delo Romana o podelitvi 69 milijonov lir občinskim podpornim ustanovam za izplačevanje dodatnih podpor civilnim pohabljencem. Odbor je na koncu imenoval qa-domestnega odbornika Fabia Maii-ra za predsednika deželne komisije za zadružništvo. Bo letošnja huda suša prizadela bero grozdja? V Piranu so slovesno proslavili Dan mornarice V vsej slovenski Istri se že kanejo posledice hude suše. Zadnje obilnejše padavine so zabeležili v teh krajih 25. in 26. julija, kar poceni, da v Istri že mesec in pol ni bilo dežja. Kmetovalci so najbolj zaskrbljeni nad usodo grozdja. Obetali so si izredno letino, zdaj Pa je začelo zaradi suše odpadati Ustje. Ce ne bo dežja v nekaj dneh, potem tudi morebitne poznejše pa rice, ki so jih prebivalci toplo pozdravili. Ves dan so se vrstila športna srečanja med mladino mesta in mladimi mornarji. Zvečer je bila v gledališču Tartini slavnostna akademija, na kateri je govori! rezervni kapitan fregate Slavko Kavšek. V nedeljo dopoldne je bil v Piranu tradicionalni pomorski krst novincev. Ob prazniku mornarice je od- Včeraj se je ponovno sestal deželni tehnični odbor, in sicer prvič pod vodstvom novega deželnega odbornika za javna dela Bruna Giu-sta. Odbornik je na začetku seje orisal članom nove pristojnosti, ki jih je odbormštvo za javna dela prejelo na podlagi deželnega zakona št. 49 z dne 20. avgusta 1973. Večje pristojnosti bodo razširile delokrog tudi deželnega tehničnega odbora, ki bo moral odslej izrekati svoia mnenja tudi v zvezi z urbanističnimi instrumenti, ki jih bodo pristojni organi predlagali v odobritev. Odbor je nato vzel v pretres ne katere načrte, ki se nanašajo na urbanistično ureditev občine Fonta-nafredda in Ogleja. V obeh primerih gre za gradnjo novih stanovanjskih blokov, za ureditev kanaliza c:je in podobna dela. V Doberdobu so imeli v nedeljo pravi praznik, ki se ga je razveselila predvsem mladina: svojemu namenu so izročili novo nogometno igrišče «na Fižni* ter vrsto drugih športnih objektov v rekreacijskem centru. Otvoritvenega slavja se je predpoldne udeležilo veliko domačinov, prišli pa so tudi izvoljeni zastopniki ter predstavniki oblasti. Vse je sprejel župan Andrej Jarc s sodelavci, saj je bila občina tista, ki se je pozanimala z intervencijami pri CONI, deželni vladi in osrednjih oblasteh v Rimu, da je dobila sredstva, približno 50 milijonov lir, s katerimi je bilo moč urediti vse te objekte. Med gosti so bili delegat CONI za Goriško Lino Bregant, poslanec škerk, deželni svetovalec Zorzenon, pokrajinski svetovalci Waltritsch, Jarc, Ferletičeva, Cosani, podprefekt dr. Carrato, tehnični delegat CONI inž. Fornasir, zastopniki vseh domačih prosvetnih in športnih društev, zastopniki šport, nih društev iz drugih slovenskih krajev na Goriškem, domače učiteljstvo, zastopniki občin Sovodnje, Tržič, Ronke in Foljan, tajnik SPZ Košuta, šolski inšpektor dr. Lebani, zastopniki kvesture, orožnikov in finančnih straž. Pred nogometnim igriščem so se zbrali povabljenci, domači mladinci v rdečih trenerkah, domača godba in veliko domačinov. Župan Andrej Jarc je v svojem govoru, najprej italijanščini nato v slovenščini, prikazal vse, kar je morala občina napraviti ,da ima lahko danes domača mladina na razpolago lepo igrišče. Kraško zemljišče je precej oviralo dela in ta so prav ker je bilo treba zravnati precej terena zahtevala tudi precej denarja za realizacijo. Župan se je zahvalil CONI in njenemu goriškemu de legatu Bregantu za denarno pomoč in vso podporo, ki jo je nudil doberdobski občini pri gradnji igrišča. Omenil je tudi podjetja, ki so imela pri tem opravka, in sicer Dieudonne, Gratton in Trevisan, ki so delala pod strokovnim vodstvom inž. Pancrazia Catalda. Za igrišče so v celoti potrosili 25.170.000 lir. »Slovenska mladina v Italiji se mora udejstvovati tako na kulturnem kot na športnem področju,* je dejal župan. »Zaradi tega je občina vložila toliko truda v gradnjo športnih objektov.* Poleg nogometnega igrišča je občina poskrbela tudi za telovadnico, ki služi tudi osnovnošolskimi .Obokom ter za bližnja igrišča odbojke in košarke ter za kotalkališče. Župan se je nato zahvalil še občinama škocijan ob Soči in Tržič, ki sta dovolili uporabo njunih športnih naprav športnikom iz Doberdoba, dokler niso imeli ti svojih igrišč. V svojem govoru je nato omenil še druge gradnje, ki jih bodo ta dan uradno otvorili. Ureditev stavbe, kjer so poštni urad .namestitveni urad, ambulanta ONMI, zdravstvena ambulanta, knjižnica in čipkarska šola, je veljala 9.180.000 lir. Preureditev telovadnice je stala 8.800.000 lir. Nadaljnih 5.720.000 lir pa so porabili za ureditev igrišč za odbojko-košarko in za kotalkanje. Za njim je spregovoril delegat CONI Lino Bregant, ki je v kratkih, a jedrnatih besedah poudaril važ nošt, ki ga ima danes športno u-dejstvovanje. Dejal je tudi. da si CONI prizadeva, da bi imela vsaka vas svoje športne naprave, kajti le i na tak način bo prišlo do prave I povezave med mestno in podeželsko mladino. Domači župnik Anton Lazar je nato blagoslovil igrišče, Bregant pa je prerezal trak pred vhodom na igrišče. Nato je skupina mladeničev v rdečih trenerkah potekla na sredino igrišča in tam obstala v vrsti ko je vaška godba igrala državno himno. Gostje in prebivalci so si nato ogledali tako igrišče kot slačilnico. Sledila je podobna svečanost pred rekreacijskim centrom. Tu so po uvodnih besedah pritekle na igrišče dekleta dveh domačih športnih društev, »Mladosti* in «Hrasta*. Zastopniki oblasti so si nato ogledali še prostore knjižnice, ambulant, pošte ter drugih uradov. Popoldne je bila na nogometnem igrišču prva tekma med domačo ekipo «Mladosti» in »Adrio* iz Mirna. Pred pričetkom tekme sta na kratko spregovorila o pomenu novega igrišča župan Andrej Jarc in predsednik »Mladosti* dr. Mario Lavrenčič. severa iucu moren ime poznejše,- pa- davine ne bodo nič pomagale. Za- potovala na Vis delegacija o >činske radi suše je tudi zelo skromen pridelek jesenskih povrtnin. Sicer pa je suša tudi drugače prizadela slovensko Istro V hribovitih vaseh so usahnili skoraj vsi vodnjaki in dovažajo vodo s kamioni. U-Prava Rižanskega vodovoda je opozorila prebivalstvo na skrajno varčevanje in prepovedala zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Zaradi nizkega vodostaja rek je podoben položaj tudi v oskrbi z električno energijo Podjetje Elektro Gorica, enota Koper je že uvedla vrsto ukrepov v zvezi z omejitvijo uporabe električne energije. Tako Ponoči ne smejo biti prižgani reklamni napisi, v dopoldanskih urah večkrat izključijo tok itd. Lepo vreme, ki se ga najbolj veselijo gostinsko - turistična podjetja, prinaša torej po drugi strani vrsto nevšeč nosti. « # * Piran je bil ves v znamenju proslave Dneva mornarice. Letos so namreč zaupali temu prijaznemu mestecu osrednjo proslavo jugoslovanskega Dneva mornarice. Na Tartinijevem trgu so predvajali pomorske filme, v pomorskem muzeju pa So odprli razstavo o razvoju pomorskih dejavnosti. V soboto dopoldne so priplule v piransko pristanišče enote jugoslovanske morna- skupščine, ki ho podpisala sporazum o pobratenju med Visom in P: ranom. L. O. Danes dopoldne ob 9.30 se bo sestal deželni odbor. Pod vodstvom predsednika Comellija bodo odbor niki vzeli v razpravo vrsto novih ukrepov in nekatere nove zakonske osnutke. Vpišite svoje otroke v slovensko šolo! V vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem bodo učitelji ta teden v jutranjih urah v šoli. Zbirali bodo vpisovanja zamudnikov v osnovno šolo, zlasti v prvi razred, saj je šolska oblast ugotovila, da precej staršev še ni napravilo svoje dolžnosti junija, ko so vpisovali otroke, ki morajo obiskovati obvezno osnovno šolo. Vpisovanje bo trajalo do vključno sobote, 15. septembra. S tem je dana možnost vsem slovenskim staršem, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo. Odveč je poudarjati važnost, ki ga ima slovenski pouk za otroka slovenske družine. Ne gre samo za narodno dolžnost, marveč tudi za odprtje koristnih možnosti za otroka ko bo dorasel. Danes je v Gorici veliko povpraševanje po uradnikih, strokovnjakih, trgovskih pomočnikih, obrtnikih in trgovcih, ki znajo slovenski jezik. Tega pa se naši otroci naučijo le v slovenski šoli. Mladi poslušajo govor župana Andreja Jarca m* Vrsta mladih športnikov na igrišču z delegatom CONI Bregantom MiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii...........................luuiimmiiimiiimimiimi* OB ZAKLJUČKU MEDNARODNEGA FESTIVALA Izreden uspeh folklorne manifestacije ki je bila v nedeljo na goriških ulicah Manifestacije se je udeležilo 15.000 ljudi - Med najboljše skupine so uvrstili Bolgare, Romune m dve skupini s Sardinije - Pobratenje med folkloristi in domačim prebivalstvom Mitja Gaeta iz štandreža je dobil sestrico TANJO Srečni materi Tanji in očetu Mariu, ki je tudi član pevskega zbora, čestitajo člani prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu. . n min mn iiiikiiii m iimiimii m n Mimi Novogoriška občina počastila srebrni jubilej (Nadaljevanje s 1. strani) V soboto, 15. in nedeljo 16. septembra v IZOLI RIBIŠKI PRAZNIK Pester zabavni program. Sodeluje tudi: Tržaški partizanski pevski zbor. mi leti na velikem zborovanju v Novi Gorici, poleg drugega, tudi naslednje: «Prav na tem primeru se je izkazalo, da priznanje enakopravnih narodnostnih pravic manjšinam ne le ni vir nezaupanja in konfliktov, marveč je, nasprotno, najzanesli-vejša pot k miru in prijateljstvu med sosednjimi narodi in državami. Želimo, da bi se taki prijateljski odnosi med narodi na obeh straneh Jadranskega morja in posebej med slovenskim in italijanskim narodom razvijali in krepili še naprej in temu bomo posvetili vsi potrebno skrb.* Obsežen del svojega govora je podpredsednik IS Zvone Dragan posvetil notranjepolitičnim razmeram. «Bilanca razvojnih dosežkov, na katero ste upravičeno ponosni ob vašem letošnjem jubilejnem letu, vas obvezuje, je dejal, da prispe vate svoj delež k vsemu tistemu, kar je ta čas in kar bo v nasled njem obdobju odločilno za naš celoten samoupravni družbenoekonomski razvoj S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da utegne to biti nova, tretja prelomna točka na va ši vzpenjajoči se razvojni krivulji- Za sedanje razmere v Jugoslaviji in Sloveniji pa lahko rečemo, da so značilni izredno intenzivni procesi na gospodarskem, političnem _lin na drugih področjih družbenega ustvarjanja. Za zunanjega ali no-1 tranjega opazovalca razmer v Jugoslaviji to sicer ni nobeno presenečenje. Bržčas pa je bilo malo obdobij v preteklosti, da bi imeli hkrati odprtih toliko delovnih front, kot jih imamo ta trenutek. Glede na zahtevnost in aktualnost se lahko slejkoprej odločimo za tri primarna področja družbenega delovanja: prvič, na obvladovanje gospodarskih procesov, na rešitve v tekoči ekonomski politiki, v ekonomskem s!stemu, na razrešavanje strukturnih problemov, na uresničevanje tekočega srednjeročnega plana Slovenije in Jugoslavije in snovanje novega; drugič, ustavne spremembe. V ta okvir ne sodi samo javna razprava in pojasnjevanje novih ustavnih kategorij, temveč tudi intenzivno uresničevanje pred dvema letoma sprejetih ustavnih amandmajev v bazi, v e-konomskem sistemu in v političnem sistemu. Razen tega je logično, da se bo s sprejetjem nove ustave — zvezne in republiške — trdo, konkretno delo šele pričelo; tretji kompleks pa zadeva naloge, ki so povezane s pripravami na oba partijska konirresa. Na obeh kongre sih bo opravljena politična verifikacija doseženega s kritično, ob iektivne oceno stanja in sprejemom idejno politične platforme nadaljnjega razvoja jugoslovanske samoupravne socialistične družbe.* Podpredsednik IS Zvone Dragan je spodbudno govoril o razvoju občine in celotne regije ter o pove zovanju tega prostora s Slovenijo in Jugoslavijo na vseh področjih Med temeljne pogoje za boljše povezave sodi tudi cesta. Oba cestna kraka, Razdrto - Koper in Razdrto Nova Gorica, je potrebno enakovredno obravnavati. To je edini izhod, če se Slovenija noče izolirati Srednji Evropi. Gre za navezovanje na industrijsko razvito severno Italijo in hkrati za nave zovanje na Koper in s tem na tokove v smeri sever - jug. Sicer pa bodo kmalu razgrnili pred sloven sko javnost osnutek zakona o dolgoročnem programu gradenj, rekonstrukcije in vzdrževanja magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji za razdobje 1971-85.. Takrat bo priložnost za natančnejši pogo vor o tem vprašanju. Ko je govoril o nekaterih šibkostih mladega mesta, je omenil premajhno funkcionalno povezanost mesta in zaledja. Nova Gonca ima več odprtih bolečih vprašanj, med katere sodi bolnišnica Nadalje so tu potrebe po novih prostorih kulturne dejavnosti, šolstvo, varstvenih ustanov itd Govornik je tudi omenil opredelitev Slovenije za policentrični razvoj, ki odpira vse možnosti razvoja zaostalih področij. To ne bo rodilo v dezintegracijo ampak v krepitev te skupnosti. Popoldne so v Orehovlju p-i Mir nu odprli pohištveni obrat Iztok, ki je opremljen s sodobnimi stro.i ter predstavlja pomembno pridoh -tev zlasti za področje Mirna !~ okolice. Obvestilo izletnikom v SZ Prosimo vse prijavljene za izlet Primorskega dnevnika v SZ 26. t.m., da najkasneje do 13. t.m. prinesejo v naše uredništvo v Ul. 24 Maggio 1 svoj potni list skupno z rumeno knjižico - mednarodnim potrdilom o cepljenju proti koleri ter 3 (tri) osebne fotografije. Ob tej priložnosti morajo tudi plačati zadnji obrok za izlet. 1 češkoslovaški folkloristi iz Banjške Bistrice med mimohodom na goriškem korzu Folklorni praznik v Gorici je po-j mini* iz Cagliarija in «Piatra Ne-polnoma uspel. Na tisoče ljudi je pri- ! amt* iz Romunije. Sodniki so tako sostvovalo v nedeljo popoldne mi- j upoštevali najbolj značilne in ori-mohodu folkloristov po glavnih i ginalne noše in plese. V nekako mestnih ulicah in večernemu nasto- j drugo kategorijo so sodniki posta-pu istih folkloristov v dolinici Kor- vili francosko skupino iz Nantesa na. ki je še enkrat pokazala, da je zelo primerna za take prireditve. Folkloristi so prišli na tekmovanje Gorico iz raznih krajev Evrope in naši ljudje so še enkrat javno povedali s svojo prisotnostjo, da so jim take ljudske prireditve všeč. Brez dvoma je ta manifestacija, čeprav mlajša, dosegla še večji uspeh kot več kot desetletno mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki bo čez dva tedna v našem mestu. Gledalci so prišli v Gorico iz vse okolice, iz Furlanije in iz Trsta, veliko jih je bilo iz sosedne Jugoslavije. Nekateri cenijo, da je bilo na ulicah in v dolini Koma v nedeljo okrog petnajst tisoč ljudi. Tudi na tem področju se Gorica u-vršča na prvo mesto v naši deželi, čeprav imamo v drugih krajih dežele (n.pr. Tarčent) že dolgo vrsto let podobne prireditve. Folkloristi, člani 28 različnih skupin in godb v narodnih nošah, so pričeli svoj mimohod na Senenem trgu in so šli nato po obeh korzih do pošte kjer so zavili na levo in šli nato v dolino Korna. Tu je bilo na vrsti nagrajevanje najboljših skupin, ki so se na tekmovanju v petek in v soboto potegovale za nagrado «Castello di Gorizia*. Ker se te skupine zelo razlikujejo med seboj so komisije ocenjevale vsako skupino posebej. Naslov «eccellente» t.j. najboljši naslov, ki upošteva plese, glasbeno spremljavo in narodne noše, so dobile skupine iz Blagojevgrada v Bolgariji, »Gavoe-se» iz Nuora na Sardiniji, »Asse- in češkoslovaško skupino iz Banjške Bistrice. Po razdelitvi nagrad so se folkloristi in občinstvo razšli. Zvečer je sledil v dolini Koma nastop najboljših skupin, po nastopu pa so folkloristi ter občinstvo dolgo časa skupno prepevali in plesali. Med Martinščino in spomenikom na vrhu Sv. Mihaela je včeraj popoldne okrog 13. ure izbruhnil požar. Goriški gasilci, ki so takoj prispeli na kraj požara so ogenj, ki se je bil medtem precej razširil, pogasili po dveh urah dela. Vendarle dež! Kino Vendarle! Včeraj popoldne je pričelo malo deževati in marsikateri kmet se je vsaj nekoliko oddahnil v upanju, da ne bo njegovi zemlji suša prizadela toliko škode. Upra vičeno so naši kmetje zaradi dolge suše tarnali, vsaj v tistih krajih, kjer ni moč namakati zemlje zaradi pomanjkanja vode. V tistih krajih, kjer je urejen namakalni sistem in kjer so imeli dovolj vode na razpolago, pa so kmetje uspešno močili zemljo in v tem času predvsem vinograde. V krmin-ski okolici, kjer so imeli kmetje možnost namakati vinograde že mesec dni, so nameravali pričeti s trgatvijo nekaterih sort grozdja že v teh dneh. Gorica VERDI 17.15-22.00 »Wangh, la furia che uccide*. Kinemaskope v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 »La caccia*. Mar-Ion Brando in Jane Fonda. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. MODERNISSIMO 17.30 — 22.00 »Quen sabe*. G. M. Volontč in K. Kin-ski. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. VITTORIA 17.15-22.00 «Serafino», A. Celentano in O. Piccolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 15.30—22.00 »Uomo che sep-pe tacere*. Barvni film. EXCELSIOR 15.30- 22.00 «11 magnate*. L. Buzzanca in R. Schiaffino. Barvni film. PRINCIPE 15.30-22.00 »Number one*. Barvni film. S. MICHELE 18.00-22.00 »Costantino il Grande*. Barvni film. Nora Gorica SOČA «Boter», ameriški barvni film — ob 18. in 21. uri. SVOBODA »Heintje, sonce bo spet sijalo*, nemški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE »Zakon brez zakona*, ameriški barvni film — ob 19.30. I RVAČINA Prosto. RENČE «Nekoč je bil malopridnež*, ameriški barvni film — ob 20. uri. KANAL »škorpijon ubija*, ameriški barvni film — ob 20. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiimmiiiiiiiiiimmuiiiiititiiimiiiiiiinimiitiiiiiiiiiiimitimitiiiiiimtiiiiiiiiiii 8. PRVENSTVO BO NA MIRENSKEM LETALIŠČU V Gorico so že prispeli udeleženci svetovnega prvenstva letalskih modelov Jutri poskusni poleti - Radijski amaterji naj ne ovirajo tekmovanja Razna obvestila Županstvo v Gorici je razpisalo javni natečaj za najem v službo prehrambnega tehničnega pomočnika (as-sistente tecnico annonario). Prošnje je treba poslati na goriško župan stvo do 3. novembra t. 1. Podrob nejše informacije na personalnem u-radu občine Zavod za ljudske hiše (IACP) v Gorici je razpisal javni natečaj za dve mesti geometra. Prošnje je treba poslati na sedež IACP, Ulica Pit-teri, do 30. septembra letos. Isti zavod je razpisal javni natečaj za na jem v službo enega uradnika strojepisca. Prošnje je treba poslati do 30. septembra. Podrobnejše informacije v pisarni IACP. V Gorico so že prispeli nekateri udeleženci osmega svetovnega prvenstva radijsko vodenih letalskih modelov F3. Danes bodo funkcionarji na letališču ob Tržaški cesti pregledovali dokumente udeležencev, pregledali letalske modele in radijske Dostaje. V stavbi letalske uprave bodo skrbeli za sprejem tekmovalcev in jim bodo nato določili prenočišča. Te so izbrali v hotelih Transalpina, Palače, Motel internazionale, Flora in Posta. Vezo med temi hoteli in letališčem bodo vzdrževali posebni avtobusi. Jutri zjutraj ob 7. uri se bodo pričeli poizkusni poleti tekmoval cev do 1130. Ob 11.40 bo predsed nik letalskega kluba Gorica inž-Egone Lodatti uradno pozdravil u-deležence, ob 11.50 bedo svečano dvignili zastave udeleženih držav, po kosilu se bodo poizkusi nadaljevali. Zvečer ob 20. uri bo na go-riškem gradu svečan sprejem, ki ga prireja goriški župan. V četrtek se bo svetovno prvenstvo pričelo in bo trajalo do nedelje. O podrobnih umikih prvenstva in o njegov e m poteku bomo podrobno poročali. Prireditveni odbor vabi vse ra dijske amaterje naj se v dneh od 10. do 16. septembra ne poslužujejo svojih aparatov, da ne bi motili tekmovalcev. To v omenjenih dneh od 7. do 12.30 in od 13.30 do 19.30. Pokale in nagrade so doslej prispevali predsednik vsedržavnega letalskega kluba posl. Vittorio Ca-tella, goriški župan, goriški pre fekt, komandant goriškega vojaškega področja gen. Castagna, predsednik trgovinske zbornice, zavarovalna agencija INA, zavarovalnica Assicurazioni Generali, goriški de legat CONI, deželni odbornik Tripa-ni in predsednik pokrajinske turistične ustanove. V nedeljo zvečer okrog 22. ure so v goriško bolnišnico pripeljali 33-letnega Benita Zoggia iz Ul. Ascoli 16. Iz neznanih razlogov je na trgu v Podturnu padel na tla in se pre- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Vilia San Giusto. Korzo Italija 244. tel. 83538 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold — Ul. Primo Maggio, tel. 73328. I/. goriškega muljenega urada Rojstva S. septembra 1973: Rosella ITArcangelo, Tiziana Me-negazzo, Massimiliano Visintin, Davide Pierattoni, Manuele QuargnaL Luca Fain. Smrti S. septembra 1973: 83-letni upokojenec Andrej Figelj, 87-letna-upokojenka Gabrijela Ko-mavli vd. Delpin, 80-letna gospodija Antonija Jakončič vd. Targioni. 84-letni upokojenec Giacomo Deiuri, 67-letna upokojenka Maria Bregant, 58-letni kmet Rodolfo Bressan. Oklici v tednu od 2. do 8. septembra: uradnik Gino Russian in delavka A. Morandin, delavec Germano Iaehi-ni in delavka Loredana Severa, delavec Gino Zanier in bolničarka Pa-olina Germani, delavec Alvize Furlan in bolničarka Gigliola Dottes-chini, delavec Antonio Vitale in delavka Patrizia Glessi, financar Vin-cenzo Luži in študentka Morena Marconato, financar Bruno Pao-lini in bolničarka Lidia Flaibani. geometer Giuseppe Giacomo Cladini in knjigovodkinja Anna Elisa Mo-nacizzo, kuhar Danilo Quallig in gospodija Maria Di Pietro, financar Alberto Landi in gospodinja Maria Tesini, urandik Cataldo Sca-ringella in gospodinja Filomena Quercia, uradnik Dario Scapin in študentka Enrica Tacconi, orožnik cej poškodoval po obrazu. V bolms Bruno Di Grillo in uradnica Frie-niči bo ostal osem dni. Iderike HoelzL ! Bazovica, ki je že obilna štiri desetletja simbol našega boja najprej za sam obstanek nato pa tudi za napredek našega naroda, je v nedeljo slavila svoj veliki dan, svoj praznik: odkritje spomenika vaščanom, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Pravzaprav je bilo v nedeljo v Bazovici več slavij, uglašenih na isto temo, kajti najprej smo se poklonili spominu štirih junakov, ki so jih fašisti u-strelili na bazoviški gmajni, 6. septembra 1930, nato je bilo sredi vasi svečano odkritje spomenika padlim Bazovcem, povsem na tiho in brez formalnosti pa je bila odprta v Bazoviškem domu tudi razstava fotografij, v kateri fotoreporter Mario Magajna na 50 fotografskih povečavah prikazuje spomenike, ki so jih naši ljudje postavili padlim borcem NOB na Tržaškem vse od Prebenega do Nabrežine in dlje. Glavni dogodek pa je bil vsekakor odkritje spomenika tistim domačinom, ki so v času narodnoosvobodilne borbe izgubili življenje ali v partizanskih enotah ali v nacističnih taboriščih. Nedeljska svečanost v Bazovici je priklicala veliko ljudi iz mesta in podeželja. In Bazovica jih je pričakala pripravljena. Vsa vas je sodelovala tudi v nedeljo ob odkritju spomenika, kot je prej pri zbiranju sredstev in pri delu za postavitev spomenika. Med tisoč-glavo množico smo srečevali domačine s trakom na rokavu, ki so kot reditelji pomagali, kjer je bilo treba, veliko pa je bilo domačink v slovenskih narodnih nošah, drugi, kot na primer otroci in mladinci, so sodelovali v pro- Miro Križmančič gramu itd., skratka vsa Bazovica je bila aktivno prisotna pri odkritju spomenika svojim padlim. Svečanost je začel predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Miro Križmančič, ki je najprej pozdravil goste in predstavnike številnih organizacij, nato pa rekel: »Osemindvajset let je že poteklo od zmage nad nacizmom in fašizmom, za katero je slovenski narod žrtvoval tisoče svojih najboljših sinov in hčera. Skupno z vsem slovenskim narodom in še posebej z zatiranim primorskim ljudstvom smo se uprli nasilju. Ta upor, ta neusmiljeni boj za obstanek, za življenje pa je zahteval veliko žrtev. Najboljši med nami, ki jim danes odkrivamo ta spomenik, niso dočakali svobode. Padli so na bojnih poljanah ter v taboriščih smrti za to, da bi slovenski narod imel boljšo bodočnost in zagotovljen napredek.* »In prav tu, na bazoviški gmajni, so že 6. septembra 1930 padli pod fašističnimi streli naši prvi uporniki, naši štirje bazoviški junaki Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Njihovemu spominu gre tudi danes naša hvaležna misel, saj so bili dejansko predhodniki velike partizanske epopeje, bili so tisti, ki so jasno pokazali, da brez boja, brez žrtev ni svobode Nikoli jih ne bomo pozabili, kakor ne bomo nikoli pozabili vseh tistih, ki so kasneje sledili njihovemu zgledu in prijeli za orožje v borbi proti fašizmu in nacizmu. Vsem njim posvečamo ta spomenik, ki je na eden ali drug način delo vseh nas, rezultat ne le želje, pač pa tudi materialnih prispevkov za njegovo postavitev. S ponosom lahko trdim, da je vsak naš vaščan storil svojo dolžnost.* Svoj nagovor je Miro Križmančič-zaključil takole: »Prišel je trenutek, ko uresničujemo dolgoletno željo, da je namreč spomenik zgrajen. Predajamo Matere in vdove padlih pred spomenikom, ob njih domačinke v narodnih nošah ga v spomin in opomin pa tudi v varstvo zlasti mlademu; rodu, v prepričanju da bodo ponosni nanj, kot smo ponosni mi, starejši, ki smo v tem boju sodelovali, v prepričanju, da ga bodo čuvali pred mračnimi silami, ki so, žal, še vse preveč žive v našem mestu, kot so to dokazali prav nedavni dogodki.* »Pozivam pa tudi organe javne varnosti — je na koncu poudaril — da ščitijo spomenik pred fašističnimi skrunilci, kakor jim to veleva boj naprednega italijanskega naroda proti fašizmu, kot jim to nalagajo načela demokratične ustave, ki je zrasla iz tega boja, kot jim to ukazujejo republiški zakoni.* Po Križmančičevem nagovoru je spregovoril Miro Preselj, ki je rekel, da »po vsej slovenski zemlji naletimo na vsakem koraku na spomenike, ki so kakor znamenja križevega pota, ki nas spominjajo na našo prehojeno krvavo pot do boljšega življenja. Spominjajo nas na naše padle ter na vse tiste, ki so kakor koli darovali svoja življenja. Slovenski narod ne more v zadostni meri poplačati dragocene žrtve svojih sinov, zato izražamo vso hvaležnost in veliko ždhvalo s ' spomeniki, ki naj poznim rodovom pričajo o žrtvi, ki je v svetem ognju domovinske ljubezni zgorela, da so mlada življenja zadihala svežino svobodnega zraku. Tudi Bazovica se v tem jubilejnem letu postavlja v vrsto s svojim lepim ponosnim spomenikom* — je zaključil Miro Prešel. Nato so matere in vdove padlih odgrnile beli prevleki, ki sta zakrivali bronasto ploščad ter ploščo z imeni padlih. Sledilo je polaganje vencev, ki jih je bilo okoli petdeset in ki so jih pred spomenik položile delegacije ustanov in organizacij. Po položitvi vencev je član Slovenskega stalnega gledališča Jožko Lukeš podal Mateja Bora pesem »Žrtvam*, ki je marsikomu priklicala šoke v oči. Tržaški partizanski pevski zbor pa je nato ob spremljavi ricmanjske godbe zapel žalostinko »Žrtvam*. Sledila sta nato slavnostna govora. Najprej je spregovoril član Sveta federacije SFRJ in eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Primorskem narodni he- Aleš Bebler Miro Prešel roj dr. Aleš Bebler - Primož, nato pa partizanski komisar in podpredsednik parlamentarne komisije za obrambo v Rimu poslanec Mario Lizzero. Mario Lizzero Vidno ginjen se je dr. Aleš Bebler spomnil onih let po veliki žrtvi na bazoviški gmajni, ko je Bazovica postala za vse zavedne Slovence, od Trsta do Radgone, od slovenske Istre do Beneške Slovenije simbol žrtve za svobodo in borbe proti naklepom tistih mračnih sil, ki so nas hotele kot narodno skupnost ugonobiti in na naše mesto naseliti svoje ljudi, na tisto dobo, ko je bila naša beseda prepovedana in smo se zato morali zapreti v naše domove. «Toda v naših domovih — je nadaljeval dr. Aleš Bebler — je naša beseda še živela, postala je žerjavica, ki je tlela pod pepelom in se nato razžarela v plamen, ki je bil zajel vso Slovenijo, v plamen, ki je vzbudil upanje v življenje.* Nato je poudaril, kako se je naša partizanska vojska borila in zmagala in kako je tedaj «velika večina Slovencev, večja kot kdaj koli prej, zaživela svobodno življenje v združeni socialistični Sloveniji, vi pa, ki ste ostali zunaj meja matične domovine, ste si priborili in pridobili prijateljstvo demokratičnih Italijanov.* Pri tem se je govornik spomnil borbenega tovarištva z italijanskimi partizani, ki so oprali sramoto, ki jo je italijanskemu narodu nakopal fašizem, in pribil, da si do-mo Slovenci v zamejstvu priborili vse pravice, kar nam jih zagotavlja italijanska ustava, kajti na svoji strani »imate prijateljstvo italijanskih naprednih sil ter pomoč z onstran meje.* Spregovoril je nato poslanec v rimskem parlamentu Mario Lizzero, ki je najprej prinesel topel pozdrav vsedržavnega sveta Zveze partizanov ANPI in njegovega predsednika Boldrinija ter pozdrav vseh partizanov naše dežele. Pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika ter vsem prebivalcem Bazovice je nato izrekel pohvalo za požrtvovalnost in napore, ki so jih vložili za postavitev takšnega spomenika, obenem p« zato, ker so izbrali za slovesno odkritje tega pomenljivega spomenika prav datum, ki nas spo-minja na eno tako px>membno obdobje naše zgodovine. »Ta spomenik,* je dejal govornik, »je kakor toliko drgih v teh krajih, pomemben mejnik na dolgi poti naše zgodovine, ki nam bo zagotovil, da ne bomo nikoli pozabili naših padlih ter slavnega in junaškega ljudskega boja za svobodo, predvsem v teh krajih, kjer se je narodnoosvobodilni boj začel veliko pred 8. septembrom 1943.» Potem ko je Lizzero omenil, da se .je la boj začel že pred 43 in več lettr-ke so na bazoviški gmajni darovali za svobodo svoja mlada življenja junaki Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ki se jih slovesno spominjamo ravno v teni času, je dejal, da bo ta spomenik obenem pričal, da so v tem junaškem narodnoosvobodilnem boju sodelovali in p>adali z ramo ob rami slovenski in italijanski partizani. Ravno zato je treba pred tem spomenikom, je nadaljeval govornik, seznaniti nova pokolenja z ogromnim pomenom enotnosti dveh sosednih narodov v borbi za svobodo, neodvisnost in družbeni napredek. Predvsem p« je treba ta pokolenja seznaniti s krvnim davkom, ki so ga v tem boju prispevali Slovenci in Hrvatje, saj je v teh krajih fašistično posebno sodišče obsodilo na 131 procesih kar 476 ljudi, saj je bilo od 42 na smrt obsojenih kar 33 Slovencev in Hrvatov. V duhu nekdanje enotnosti in bratstva med obema sosednima narodoma v nekdanjih krvavih bojih je treba krepiti tudi današnjo enotnost, je dejal Lizzero, in tako kot sta 8. septembra 1967 na enotni manifestaciji poudarila to načelo Franc Leskošek - Luka za Slovence in Boldrini za Italijane, tako naj tudi bodoča srečanja krepijo to misel px> enotnosti in bratstvu. Pri tem je govornik omenil, da bomo prihodnje leto lahko proslavljali mednarodni sporazum, ki je bil sklenjen aprila in maja leta 1944 med Briško-beneškim odredom ter brigado Friuli, kar je bil najvidnejši dokaz sodelovanja med slovenskim narodnoosvobodilnim bojem in italijanskim odporništvom. Vsega tega se moramo spomniti sedaj, je dejal govornik, ko pred tem spomenikom obnavljamo obljubo materam, očetom, bratom in sestram padlih, da ne bomo prenehali z bojem, dokler ne bodo dokončno uresničene vse vrednote, za katere so oni darovali svoja življenja. Takšen sklep je danes bolj kot kdajkoli prej potreben, ker vse te vrednote še zdaleč niso uresničene. V prvi vrsti so med nami še vedno tiste sile, ki bi rade, kot nekoč, zavrle kolo zgodovine. To so neofašistične sile, proti katerim mora odločno nastopiti vse demokratično ljudstvo z namenom, da bodo končno izpolnjene vrednote, ki jih zagotavlja demokratična ustava. Obenem si moramo prizadevati — je nadaljeval Lizzero — da bi postala naša dežela resničen most med narodi, rešena vseh predsodkov in predvsem vseh tistih vojaških služnosti, ki so glavna ovira na poti k pravemu razvoju. Pri tem je treba zagotoviti popolno enakopravnost slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v tej deželi. Dežela ne bo mogla izpolnjevati vloge mostu, dokler ne bo zagotovljena globalna zaščita Slovencev. Govornik je ob ugotavljanju, da bi uresničitev gorskih skupnosti pomenila velik korak naprej pri reševanju vseh teh problemov, zaključil svoje izvajanje s pozivom, naj nihče ne pozabi na vrednote junaške narodnoosvoliodilne borbe. In spet je zapel Tržaški partizanski pevski zbor, ki je ob sodelovanju člana Mestnega gledališča ljubljanskega Julija Guština zapel Kosovelovo «Kličem vas* in Gob-čevo »Pesem štirinajste divizije*. Nato je bazovska mladina, šolarji, dijaki in drugi mladinci, podala ciklus pesmi in veznega teksta, ki so posredno prikazali del naše najbolj boleče, hkrati pa tudi najpomembnejše zgodovine, začenši z Bazovico štirih junakov izpred 43 let, nato preko zaporov, odpora nacističnih taborišč in o-svobodilnega boja vse do zmage. Zborsko recitacijo sta z mladino pripravila učitelja Sonja Pečar in Bruno Kralj. Še dvakrat je nato zapel Tržaški partizanski pevski zbor, ki je najprej zapel pesmi «Slovenci kremeniti* in «Hej. tovariši*, nato pa še Pimikovo «Smrt v Brdih* ter Pahorjevo «Na juriš*, s čimer je bil kulturni program zaključen, končano pa je bilo tudi slavje, ki ga je formalno zaključil predsednik pripravljalnega odbora Križmančič, ki se je zahvalil sodelujočim ter vsem, ki so pripomogli k postavitvi tako lepega spomenika. Kot smo povedali v začetku, je hila pred svečanim odkritjem spomenika v Bazovici še žalna svečanost pred spomenikom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču. Ta komemoracija je bila letos nekoliko bolj skromna kot sicer, pač v vidu večjega slavja sredi Bazovice. Najprej so delegacije položile pred spomenik vence in sicer venec Odbora za počastitev bazoviških žrtev, venec Zveze združenj borcev Slovenije ter venec borčevskih organizacij ANPI, ANED in ANPPIA, nato je Tržaški partizanski pevski zbor zapel žalostinko, Jožko Lukeš pa je recitiral priložnostno pesem. S kratkim nagovorom se je junakov spomnil Filibert Benedetič, ki je najprej v slovenščini, nato še v italijanščini rekel, da «največje dejanje je, kadar človek povsem zavestno žrtvuje svoje življenje za svobodo svojega naroda. Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič so dali zgled, ki ga danes posnemajo borci vseh Osvobodilnih gibanj v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.* Besedo je nato povzel še Niko Kosmač, ki ga je prav isto sodišče, ki je pred 43 leti obsodilo bazoviške junake na smrt, obsodilo na 25 let ječe. Kosmač je počastil spomin vseh padlih, bazoviških junakov in padlih partizanov, hkrati pa je pozval vse k enotnosti, da bi ohranili na naših tleh to, za kar so se borili že naši predniki. Domača mladina je pod vodstvom Sonje Pečarjeve in Bruna Kralja izvajala zborovsko recitacijo (sliki zgoraj in spodaj) v tm m 'mi * h^> udeležili tudi domači športniki v društvenih dresih Horoskop Tržaški partizanski pevski zbor, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel več parlizansKih pesmi Svečanosti so iiiiiiiiiiiiiiiiiMHMiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiimiiiiiii im n milil miiiniimiiiiiiiiiiiiniiiimu ii iiiiiiiiinnnmiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dan je primeren za finančne operacije. Pokazala se bo priložnost, da se boste osebno uveljavili. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bojte se povedati odkrito tega, kar mislite. Skupno veselje bo še bolj neke čustvene vezi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z diplomatičnostjo boste prepre čili neki spor. Ne upoštevajte preresno nekaterih kritik. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se dokončno obvežete, proučite ponudbo. Ne prepuščajte se neutemeljenemu navdušenju. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojim zgledom boste omogočili uspeh nekega posla. Posvetite nekaj ur svoji družini. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izgubite poguma že pri prvih te-ževah. Skušajte čimprej rešiti nesporazum. Pazite na zdravje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Proučite pazljivo neke nove ponudbe. Postavite se po robu pretiranim zahtevam. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekatera poslovna vprašanja bodo do vas zahtevala dokajšnjo odločnost. Uspelo vam bo uveljaviti se pri neki osebi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nastopil je trenutek, da uresničite nekatere zamisli. Ljubosumnost bo pokvarila vaše odnose z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je ugoden za obrtnike. Prišlo bo do uresničenja nekih vaših skritih želja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne izgubljajte časa z brezplodnimi računi. Ne prepuščajte se sanjarjenju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Naj vaš ne prizadenejo kritike, narekovane od nevoščljivosti. S svojim slabim razpoloženjem utegnete pokvariti lep večer. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V BAZOVICI SO ODKRILI SPOMENIK SVOJIM VAŠČANOM, KI SO PADLI V NOB Spomenik naj poznim rodovom govori o žrtvi ki je zgorela v ognju domovinske ljubezni Množica ljudi - Okoli petdeset vencev - Slavnostna govornika dr. Aleš Bebler in Mario Lizzero - Recitacije bazovske mladine - Partizanski zbor in godba iz Ricmanj 19.45 21.00 22.00 23.00 TOREK, 11. SEPTEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 rrogram za otroke PEKLENSKI METEOR Film v režiji Johna Sherwooda ŠPORTNE VESTI Itai. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK La porta sul buio Drugo nadaljevanje TRAMVAJ Avtor scenarija Dano Argento Ob odkritju trupla mlade ženske se začne preiskava, ki jo vodi komisar Giordani. Zadeva se zdi na prvi pogled dokaj enostavna in v resnici jo kmalu razčistijo. Nekega moškega obtožijo, toda prav v trenutku, ko bi ga morali obsoditi, kljub temu da se proglaša za nedolžnega, se v komisarju rodi dvom. Med mnogimi negotovostmi in dvomi se zato preiskava usmeri v drugo smer in sumi komisarja Giordanija postanejo dokaj konkretni, dokončnega dokaza pa ni in zato komisar sklene, ob pomoči svoje zaročenke rekonstruirati dogajanje tako, da se sam napravi za morilca. Poskus, ki nekomu ni bil po goefu, spravi v nevarnost njegovo življenje in življenje zaročenke, vendar se na koncu vse prav konča Anaante ma non troppo Drugo nadaljevanje Pripravila Flora Favilla L’ECO DELLA TRADIZIONE Nadaljuje se anketa o glasbeni vzgoji v Italiji .Tokrat ima oddaja naslov «Odmev tradicije*. Gledalci bodo podoživljali staro glasbo, tudi cerkveno glasbo Monteverdija, Fresco-baldija, Palestrine, Corellija itd. Podoživljali pa bodo tudi stara glasbena središča Mantovo, Ferraro itd. Hkrati pa se bo marsikaj preneslo v današnje dni, saj bodo to glasbo izvajali ansambli naše dobe. Govor bo nato o novih pobudah za ponovno oživitev nekaterih starih glasbil, predvsem godal. Govor bo tudi o tem, kako dvigniti glasbeno vzgojo na šolah, saj je bilo ugotovljeno, da gojijo glasbo le na 7 odst. italijanskih šol. DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 Beneške farse IN PRETURA Enodejanka Giuseppa Ottolenghija Predelal in za TV priredil Carlo Lodovici Oddaja, fars iz raznih italijanskih dežel, ki jo je pripra vil Belisario Randone, je prišla že na bližnje področje. Gre za farse v beneškem dialektu, ki so precej podobne Goldonijevim delom. Prva farsa «In pretura* je enodejanka, ki jo je Giuseppe Ottolenghi napisal, Lodovici pa predelal. Razvija se okoli kraje. In sicer kraje pešcice breskev na trgu, v kale ro je zapleten neki Beppi Canal. Branjevka, ki je bila s krajo prizadeta, ga je spravila pred sodišče. Vendar ne toliko zaradi breskev, kot pa zaradi ljubosumnosti. Toda Bep pi ima sposobnega in brihtnega odvetnika, ki mu uspe zadevo rešiti PRIMA Ml, DOPO TI Je to farsa Artura Rossata, za TV pa jo je priredil Fulvio Tolusso. V tej farsi je glavna osebnost nekoliko drzen vendar galanten mladenič, ki s pomočjo strežnice pride v sobo neke gospe. Ko pa nepričakovano prispe domov mož se mora nekoliko preveč drzen mladenič skriti pod kup zaves in tkanin. Toda, če ga je mož presenetil enkrat, ga ne bo drugič... 22.50 Grem ogledat si svet, dojamem vse in se vrnem Nocoj je na vrsti osmo nadaljevanje te dokaj posrečene oddaje, ki sta jo pripravila Edoardo. Anton in Giorgio Moser. Naslov, nocojšnje oddaje je: ■ «IL PARCO DEI MACHI* Ta nanizanka, ki se končuje z osmim nadaljevanjem, se no coj zaključuje v New Yorkti: Zakonca .Gavallo prispeta torej v metropolo velikih ZDA. Potem ko sta si ogledala mesto cementa in podzemeljskih razsežnosti, ki ustvarjata v človeku že klavstrofobijo, se znajdeta v Central parku in tu se takoj začne vrsta srečanj s celo vrsto ljudi od razumnikov, tako imenovanih «jajčastih glav*, do preprostih italijanskih emigran tov, od ekscentričnih bogatašev do najbolj svojevrstnih afroameriških umetnikov. To in še marsikaj bosta zakonca Ca vallo videla za nas nocoj na televiziji. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.35, 12.00, 15.45, 16.55 in 17.10 TV ŠOLA 11.40 in 16.35 RUŠČINA 19.10 OBZORNIK 19.25 DANES IN JUTRI Mehiški barvni film 19.55 Osebna nega: KOŽA 20.15 OD SMEDEREVA DO MANASIE Oddaja iz serije Karavana 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.35 L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR Barvna nadaljevanka 22.25 KAJ HOČEMO? 22.45 PO SLEDEH NAPREDKA 23.35 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 ŽIVLJENJE V ŽIVALSKEM VRTU Serijski film 21.15 POROČILA 21.30 UMOR S PODVODNO MASKO Celovečerni film 23.00 OD BANDUNGA DO AT.žTRA Dokumentarni film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Saksofon in trobenta; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Poje Carole King; 19.00 Kmečki punti v slov. slovstvu; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Verdijev Otello; 21.50 Pianist F. Cassano; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Kronike; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30. 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Popevke; 10.00 Francoske plošče; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 16.00 Plošče Ricordi; 17.40 Zborovsko petje; 18.00 Program za mladino; 18.45 Pianistka Sonja Pahor; 19.00 Orkestri; 20.00 Zabavna glasba; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Zborovsko petje; 22.00 Literarna oddaja; 22.30 Lahka glasba; 23.00 Lovčeva glasba; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20,00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 četrti spored; 14.00 Novejše ital. popevke: 15.00 Poletni program za mladino: 17.05 Sončnica; 18.55 Neapeljske popevke; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 Mozartova o-pera »Ascanio in Alba»; 22.20 »An-data e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Mina in Smith; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Popevke; 10.35 Program z Ornello Vanoni; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Nadaljevanka; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 18.10 »Andata e ritorno*; 20.50 Vrstijo se plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Manfredinijeve simfonije; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Dvorakov oratorij op. 71; 17.20 Strani iz album*; 17.35 Jazz; 18.00 Ital. kvfe-ret; 18.45 Življenje ZDA; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Lahka glasba; 11.15 Odmevi z rodn« grude; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmeti iakt nasveti; 13.40 Slovenske narodne; 14.30 Priporočajo vam...; 16.10 »Ali jih poznate?*; 15.40 »Na poti s kitaro*; 16.40 Sopranistka Mi-rella Freni; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Naš podlistek; 18.10 Popoldanski koncert; 19.00 Aktualno«!; 19.15 V torek na svidenje!; 19 tf. Tipke in godala; 20.00 lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel V. Petriča; 21.00 Lahka glasba; 21.30 Radijska igra; 22.30 Melodije v ritmu; 23.15 Popevke; 00.05 Tone Stajko: Zgodba; 00.15 Časi v zrcalu glasbe. primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1:0 odg. 0:0 2:2 2:2 3:1 3:1 1:1 0:0 1:0 odg. 1:1 2:0 3:1 ITAL. nogometni pokal • 3. KOLO 1> skupina Ascoli — Arezzo Foggia — Juventus 2. skupina Roma — Lazio Brescia — Varese 3. skupina Fiorentina — Bari Verona — Perugia 4. skupina Inter — Sampdoria Como — Parma 5. skupina Torino — Cesena Catanzaro — Reggina 0. skupina: Avellino — Napoli Reggiana — Genoa 7. skupina: Brindisi — Cagliari L. Vicenza — Taranto Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Borac — Dinamo 1:1 Beograd — Vojvodina 1:0 željezničar — Bor 4:1 Hajduk - Radnički 2:0 Olimpija — Čelik 1:1 Vardar — Sarajevo 3:0 Zagreb — Proleter 0:4 Sloboda — Velež 2:0 C. zvezda — Partizan 1:0 LESTVICA Hajduk, Proleter, Čelik, Beograd in Dinamo 6 točk; Željez-ničar in Crvena zvezda 5; Vardar, Sloboda in Olimpija 4; Borac, Partizan, Sarajevo in Radnički 3; Vojvodina, Velež, Zagreb in Bor 2. PRIHODNJE KOLO: Bor - Borac, Dinamo — Beograd, Voj; vodina — C. zvezda, Radnički — Željezničar, Čelik — Hajduk, Sarajevo — Olimpija, Proleter — Vardar, Velež — Zagreb, Partizan — Sloboda. 2- ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Rarlovac — Dinamo (P) 1:1 Šibenik — Rijeka 0:1 Igman — Crvenka 3:0 Iskra — Mercator 1:0 Novi Sad — Dinamo (V) 3:0 Leotar — Maribor 4:2 Famos — Osijek 0:2 Bačka — Mura 2:1 Spartak — Kozara 1:0 _ LESTVICA H*jeka 7; Osijek 6, Crvenka, Bačka, Spartak in Famos 5; Iskra, Igman, Mercator, Karlo-vac in Dinamo (P) 4; Dinamo (V), Šibenik, Novi Sad, Maribor, Leotar in Mura 3, Kozara 1 točko. PRIHODNJE KOLO: Crvenka — Karlovac, Dinamo (P) — Šibenik, Rijeka — Spartak, Mercator — Igman, Dinamo (V) — Iskra, Maribor - Ndvi^adj Osijek — Leotar, Mura — Fa-*nos, Kozara — Bačka. SLOVENSKA nog. liga T IZIDI Izola — Drava 1:1 Slovan — Ilirija 1:1 Kladi var — Kovinar 4:2 Rudar - Slavij a 1:0 Ljubljana — Nafta 0:3 Aluminij — Šmartno 3:1 Železničar — Koper 1:2 „ LESTVICA Rudar 5; Slavija, Kladivar, Koper, Ilirija in Aluminij 4; Nafta Jn Slovan 3; Železničar, Šmartno, Izola, Kovinar in Ljubljana Drava 1. PRIHODNJE KOLO: Drava — Koper, Šmartno — železničar, Nafta — Aluminij, Slavija — yubijanai Kovinar — Rudar, lorija — Kladivar, Izola — Slovan. ZCNL IZIDI Adria - Tolmin 4:3 Sava (K) - Tabor 3:3 Sava (T) - Triglav 2:2 primorje - Vozila 1:3 Tr»-f Usniar ®:? ržič — Jadran 0:1 . LESTVICA “adran 4; Litija in Vozila 3; Adria, Tabor, Triglav in Sava (T) 2; Tolmin, Primorje, Sava (K) in Usnjar 1. PRIHODNJE KOLO: Jadran — Sava (K), Tolmin - Tržič, Us-noar - Adria, Vozila - Litija, inglav — Primorje, Tabor — &ava (T). PLAVANJE NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BEOGRADU V zadnjem dnevu zlato odličje za Calligarisovo in Di Biasija Calligarisova postavila tudi svetovni rekord na 800 m - V vaterpolu bron za Jugoslavijo ■BEOGRAD, 10. — Prvo svetovno plavalno prvenstvo v Beogradu se ji zaključilo z velikim uspehom, sKj je morda po svojem pomenu ddo preseglo plavanje na olimpijskih igrah. Padlo je kar 15 svetovjih rekordov, 19 evropskih in na desetine državnih, kar potrjuje izredno tehnično raven te prireditve. Med ekipami so izstopali Ameri-kanci, vendar le pri moških. V ženski konkurenci so vzhodne Nemke odločno potrdile svojo premoč, saj so Američanke odnesle le tri zmage. V vaterpolu je ostal »klub velikih* neokrnjen, na vrhu pa se je tokrat znašla Madžarska. V skokih v vodo je bila konkurenca izredno ostra, kljub temu si je Di Biasi priboril zlato kolajno v skokih s stolpa, z deske pa mu to ni uspelo. Na splošno lahko rečemo, da je to prvenstvo prineslo mnogim dr žavam precej zadoščenja, prav gotovo pa to ne velja za SZ, ki je velika poraženka tega prvenstva. Zelo pičel izkupiček so pobrali tudi Jugoslovani, ki pa tudi niso ničesar pričakovali (razen v vaterpolu). Z izrednim uspehom pa se je to prvenstvo zaključilo za Italijo. Če je bil uspeh Di Biasija vsaj nekoliko pričakovan, pa to ne valja za 18-letno Calligarisovo, ki je ne le zmagala na 800 m, ampak je celo ■11111111111 ............ ITALIJANSKI POKAL Ascoli — Arezzo 1 Avellino — Napoli n.v. Cagliari — Brindisi 2 Catanzaro — Reggina 1 Como — Parma X Fiorentina — Bari X Foggia — Juventus n.v L.R. Vicenza - Taranto 1 Perugia — Verona 2 Reggiana — Genoa X Roma — Lazio X Sampdoria — Inter 2 Torino — Cesena X KVOTE 11 - 22.402.000 lir postavila svetovni rekord. S tem je presenetila vse plavalne strokovnjake (čeprav je niso podcenjeva; li), obenem pa je priborila Italiji prvo. zlato kolajno v zgodovini ve- KOLAJNE 1. ZDA 2. NDR 3. Italija 4. Švedska 4. Madžarska 6. Kanada 7. Avstralija 8. Vel. Britanija 9. SZ 10. Nizozemska 11. ČSSR 12. Japonska 13. ZRN 14. Jugoslavija 15 13 2 2 2 1 1 1 0 0 0 o o o 16 6 1 1 1 3 2 0 4 1 1 0 0 o 8 8 2 1 1 2 2 1 1 1 0 6 3 l likih mednarodnih plavalnih tekmovanj. Zato ni čudno, če je ob koncu prvenstva najboljše razpoloženje vladalo prav v italijanskem moštvu, čeprav je to radost povzročila ena sama zlata kolajna. Rezultati zadnjega dneva: PLAVANJE 100 m prosto — moški: 1. Montgomery (ZDA) 2. Rousseau (Fr.) 3. Wenden (Avstral.) 100 m prosto — ženske: 1. Ender (NDR) 2. Babashoff (ZDA) 3. Brigitha (Niz.) Štafeta 4x100 m mešano — moški: 1. ZDA 4’49”49 2. NDR 3'53'24 3. Kanada 3’56”37 800 m prosto — ženske: 1. Calligaris (It.) 51”70 52'’08 52"22 57"54 58”87 58”87 8’52"97 iiimiiiiiiinimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiimHiiiiiiiiMiiiMiiiiiHiiiiiimiiiimiiuiiimmiiiiiiiiiiiiuut NOGOMET 3. POKAL DE MAC0RI Enajstmetrovke izdale Primorje Prosečani so tokrat prikazali slabo igro GORICA, 10. - V Gorico so pričeli prihajati udeleženci 8. svetovnega prvenstva v tekmovanju z ra; dijsko vodenimi letalskimi modeli razreda «F3A», ki se bo začelo po-.utrišnjem na goriškem letališču, zaključilo pa se bo v nedeljo. Nastopilo bo 80 tekmovalcev iz 29 držav. Primorje — Giarlzzole 4:6 (1:1, 1:1) PRIMORJE: Štoka, Visintin, Su-ber, Bukavec, Trampuš, žužič, Husu (63. min. šegina), Barnaba, Bol-cich, Prašelj, Fornazaris. GIARIZZOLE: Rocco, Bertocchi, Bencich, Bartole, Pecchiari, Silli, Starec, Millo, Raseni, Giraldi, Ri-gher. KOTI: 4:4. STRELCI: 35. min. Bolcich, 36. min. Starec. SODNIK: Bisacco iz Trsta. STRANSKA SODNIKA: Zega in Pinto iz Trsta. GLEDALCEV: 70. V soboto zvečer je na igrišču v Ul. Flavia enajsterica Primorja v okviru turnirja za «3. pokal De Ma- NOGOMET TRIESTINA BOI JE OD PRIČAKOVANJ Zasluženo je premagala Udinese s 3:1 (2:0) STRELCI: v 11. min. p.p. D'Aleš-si (11-metrovka), v 20. min. Truant, v 2. min. d.p. Martelossi, v 31. mm. Bertoli. TRIESTINA: Cantagallo; Trabal-za, Brusadelli; Riva, De Luca, Fe-ra; Truant, Bertoli, Schillirč, D A-lessi (Tosetto), Rossi (Paganin). UDINESE: Zanier; Sgrazzutti, Bo-nora; Politti, Jese, Farina; Stevan, Burlando, Pellizzari (Galasso), Gi-relli, Martelossi. Sodnik: Baldoni iz Ancone. V zadnji predprvenstveni tekmi, veljavni za italijanski pokal, je Trie-stina zaigrala bolje od pričakovanj, Udinese pa slabše. Zato ni čudno, če so Tržačani odšli z igrišča s prepričljivo zmago v žepu, ki jim bo vsekakor služila kot dobra moralna pot.rca za začetek prvenstva. Skoraj bi lahko rekli, da so Tržačani osvojili obe točki, ker so povsem izkoristili obdobje, ko je bil Udinese nezanesljiv, obratno pa Vi-demčani prav tega niso znali. Trie-stina je namreč dosegla vodstvo 2:0 že v začetnih minutah tekme in je tako imela v nadaljevanju lažje delo, varovanje svojega naskoka. To ji je uspevalo razmeroma lahko, ker Videmčani niso pokazali vsega svojega znanja, niti se niso preveč naprezali, morda pa so svoje nasprotnike tudi nekoliko podcenjevali. Udinese je imel veliko priložnost za znižanje izida (in morda za izenačenje) v začetku drugega polčasa. Triestina je namreč tedaj zaigrala z velikimi vrzelmi v svoji obrambi, toda Furlani tega niso znali izkoristiti in tako so se morali zadovoljiti le s častnim golom, ki pa poraza ni omilil, ker je tudi Triestina dosegla še en zadetek. Vsekakor lahko rečemo, da je. zmaga Triestine zaslužena, pa čeprav si je do prvega gola pomagala z (morda nekoliko dvomljivo) e-najstmetrovko. V finalni tekmi za »Pokal sv. Jerneja* je Triestina B premagala Olimpijo z 8:1. Edini gol za Olimpijo je dal Živec. cori» klonila enajsterici Giarizzol. Prosečani so tudi v tej tekmi pokazali precej hib in so storili vrsto napak. Če je proti Olimpiji (v okviru «Puntarjevega memoriala*) Primorje le deloma zadovoljilo svoje navijače je tokrat dobesedno razočaralo. Ekipa je izrazito pokazala, da je precej v zaostanku s pripravami in kondicija posameznih atletov je slaba. Obramba, ki je lansko leto slonela na odločnemu Trampušu in solidnemu Bukav-cu je le senca lanske, saj Trampuš in tovariši niso nikoli imeli moči, da bi ustavili razigrane Tržačane. Sredina igrišča je bila nedvomno najslabši sektor, žužič v vlogi krilca ni nikoli zasledoval nasprot-nika iD mu je puščal tudi preveč prostosti, Ttalno se je premikal v napad in ko je bilo potrebno pomagati obrambi je bil vedno (jaleč od žoge. To .vreel je deloma skušal popraviti Prašelj, kateremu se vloga krilca ne prilega, saj. ima vse lastnosti napadalne povezave. Tudi Barnaba je zaigral pod svojo sposobnostjo in zato je bila med obrambo in napadom velika praznina. Sicer tudi napadalci razen Bolcicha niso izpolnili pričakovanja, Fornazaris ni nikoli oviral nasprotnika, mladi Valter Husu pa bi se gotovo bolje znašel v vlogi povezave kot v vlogi taktičnega krila Edini pozitivni noti Primorja sta bila srednji napadalec Bolcich in vratar Štoka. Bolcich je bil (posebno v drugem delu igre) stalno trn v peti branilcev Giarizzol, ki so bili grobi do skrajnosti, a jih sodnik ni primerno kaznoval. Poglavje zase pa je tokrat vratar Što; ka, kateremu se lahko tovariši zahvalijo, da je le enkrat klonil. Štoka je z drznimi in zanesljivimi posegi rešil Primorje hudega pora za in njemu gre nedvomno največ zaslug, če je rezultat po regularnem času ostal pri stanju 1:1. Pri streljanju enajstmetrovk pa so nogometaši Giarizzol poslali vseh pet žog v mrežo medtem ko so bili za Primorje uspešni le Visintin, žužič in Barnaba Prašelj je zadel prečko, Trampuš pa je streljal visoko nad prečko. Zmaga je tako popolnoma zasluženo pripadla mladi in dinamični ekipi Giarizzol. Primorje pa je izločeno s tega turnirja, na katerem je sicer vsako leto doseglo skromne rezultate: leta 1971 dvanajsto mesto, lani pa osmo. B. R. 2. Harshbarger (ZDA) 8’55”55- 3. Wegner (NDR) 9,01”82 SKOKI V VODO S STOLPA 1. Di Biasi (It.) 559,53 2. Russell (ZDA) ' 523,74 3. Hoffmann (NDR) 492,15 4. Cagnotto (It.) 492,00 VATERPOLO 5:4 8:4 8:5 ATLETIKA FINALE MOŠKEGA EP V EDINBURGHU Sovjetska zveza z lahkoto preko vzhodnonemške ovire Izreden met Wolletmanna ■ Kržanov poražen - Viren tudi tokrat brez moči Italija — Jugoslavija Madžf adžarska — Kuba SZ - ZDA Lestvica: I. Madžarska 9, 2. SZ 8, 3. Jugoslavija 5, 4. Italija 5, 5. ZDA 4, 6. Kuba 0, 7. Romunija, 8. Nizozemska, 9. Mehika, 10. Španija, II. ZRN, 12. Grčija. ROCCASTRADA, 10. — Na nekem manjšem tekmovanju na 33 km dolgi progi v Roccastradi je Belgi-,ec Merckx premagal Italijana Gi-mondija, kateremu se je tako nekoliko maščeval za poraz na svetovnem prvenstvu. 1. — 1. Ampital GR X 2. Giosy 2 2. — 1. Etrap 2 2. Leopoldo X 3. — 1. Sonoro X 2. Forese X 4. — 1. Mequo 1 2. Ilcoma 2 5. — 1. Delauna7 1 2. Viosaf X 6. -1. Farifric X 2. Rurik 1 KVOTE 12 - 3.328.335 lir 11 - 144.700 lir 10 - 13.800 lir S precejšnjo lahkoto je Sovjetska zveza v drugem dnevu nadoknadila napako v štafetnem teku iz prvega dne in je tretjič osvojila evropski pokal v moški konkurenci. Sovjeti so bili v drugem dnevu komaj poprečni, vzhodni Nemci pa so pokazali nekaj velikih »praznin*. Neposredno šo tako Sovjetom pomagali Britanci, ki so dosegli nekaj prestižnih zmag in odnesli točke, ki bi bile odločilne za NDR, niso pa bile za njih same. Britanci so se proti pričakovanju izkazali na tem finalu kot pravi junaki, točno po njihovi tradiciji. Klausu Wolfermannu iz Zahodne Nemčije gre zasluga, da je v drugem dnevu dal tekmovanju tudi tehnični pečat. Svetovni rekorder, ki je sicer vseskozi metal obilno pod 80 metrov, je v tretjem poskusu našel kopju pravo smer in ga poslal preko 90 metrov. Lusis in Siitonen nista bila sposobna odgovoriti na tak rezultat. Živahno je bilo tudi v teku na 800 metrov. Prvi počasnejši krog je obetal velik finiš Sovjeta Aržanova. Morda ga je nekoliko prezgodaj presenetil Carter in Aržanov je začel s polno paro še daleč od cilja. Res je imel v zadnjih 30 metrih prav »svinčeni* nogi in komaj je ubranil drugo mesto. Na dobri ravni je bila tudi palica. Sovjet Isakov in Finec Kallio-maeki sta oba preskočila 5,30 m. Bilo je tudi nekaj žalostnih primerov. Dvakratni olimpijski prvak Viren, finski narodni heroj, se je na vso moč trudil, da bi bil ritem teka počasen. Na polovici proge je bila skupina še strnjena, »turističnega* teka pa se je kot prvi naveličal Foster in je silovito potegnil. Kdor je imel moči mu je sledil, med temi pa ni bilo Virena, ki je tako, kot že v Celju, vrgel puško v koruzo ob prvi težavi. Obe dolgi progi sta vrgli na Finsko dokaj slabo luč, saj je tam, po časih sodeč, pravi eldorado dolgoprogašev. Finci so kmalu izpadli iz borbe za prvo mesto, resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da so iz raznih vzrokov nastopili precej okrnjeni. U-mik Fincev je omogočil zahodnim Nemcem, da so se borili . celo za drugo mesto. Francija je bila »Pepelka*. Njena vrsta je podobna tujski legiji ali podjetju za zunanjo trgovino. Polovica njenih predstavnikov je priha- troskok: 1. Sanejev (SZ) 16,90 m, 2. Drehmel (NDR), 3. Rinne (Fin.), 4. Sauer (ZRN), 5. Lamitie (Fr.), 6. Clarck (VB). palica: 1. Isakov (SZ) 530 cm, 2. Kalliomaeki (Fin.) 530 cm, 3. Ku-retzky (ZRN) in Buli (VB), 5. Tra-canelli (Fr.), 6. Reinhardt (NDR). 5.000 m: 1. Foster (VB) 13'54"7, 2. Kuschmann (NDR), 3. Norpoth (ZRN), 4. Zelobovski (SZ), 5. Viren (Fin.), 6. Tijou (Fr.). 4x400 m: 1. Zahodna Nemčija 3'4"3, 2. SZ, 3. Vel. Britanija, 4. NDR, 5. Finska. Francija je odstopila. jala iz prekomorskih kolonij. REZULTATI: 400 m ovire: 1. Pascoe (VB) 50” 3, 2. Stukalov (SZ), 3. Laser (NDR), 4. Reibert (ZRN), 5. Salin (Fin.), 6. Corval (Fr). 800 m: 1. Carter (VB) 1'46” 2, 2. Aržanov (SZ), 3. Fromm (NDR), 4. Sanchez (Fr.), 5. Taskinen (Fin.), 6. Schmidt (ZRN). 3000 m steeple: 1. Kantanen (Fin.), 8’28”5, 2. Mauer (ZRN), 3. Saveljev (SZ), 4. Buchheit (Fr.), 5. Hollings (VB), 6. Cierpinski (NDR). 200 m: 1. Monk (VB) 21”, 2. Bom-bach (NDR), 3. Karttunen (Fin.), 4. Arame (Fr.), 5. Hoffmeister (ZRN), 6. Silov (SZ). kopje: 1. Wolfermann (ZRN) 90,68 m. 2. Lusis (SZ), 3. Siitonen (Fin.), 4. Travis (VB), 5. Tuita (Fr.), 6. Hanisch (NDR). disk: 1. Kahma (Fin.) 63,08 m, 2. Pachale (NDR), 3. Tancred (VB), 4. žurba (SZ), 5. Neu (ZRN), 6. Piette (Francija). umimiiiminimi.. 1. MEMORIAL EGONA PUNTARJA Končni vrstni red: 1. Sovjetska zveza 82 2. NDR 78 3. Zahodna Nemčija 76,5 4. Velika Britanija 71,5 5. Finska 64 6. Francija 45 k. b. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STKANI Drevi na Proseku nadaljevanje turnirja V polfinalu se bosta srečali Zarja in Vesna Nogometni turnir za «1. memo- i lila posebno nagrado najbolj obe-rial Egona Puntarja* se bo drevi tajočemu nogometašu, bo zato trne- - — o I lo 4-oAb-r* in nHcmvnrnn na!fWO. PADALSTVO Na ^Jadranskem pokalu» NAJVEČ ODLIČIJ ZA SOVJETE Le v skokih v vodo so presenetljivo zmagali Bolgari - V zadnjem dnevu dobra uvrstitev Jugoslovanov V soboto je bila v Portorožu slo- bila v tej točki solidna, tako da vesna razglasitev rezultatov osme- 1 je v končni razvrstitvi zasedla tri- ga mednarodnega padalskega tekmovanja za »Jadranski pokal*. Udeležencem so čestitali predstavniki Zveze letalskih organizacij Slovenije in Jugoslavije ter predstavniki krajevnih oblasti. Pogumni padalci, ki so ves teden navduševali domače ljubitelje padalskega športa in številne turiste, so prejeli tudi lepa praktična darila. Zadnji dan tekmovanja je prinesel izredno presenečenje. V'skokih v vodo iz višine 600 metrov, so sovjetski tekmovalci, ki so doslej premočno vodili in zmagali v vseh disciplinah, razočarali ter zgubili prvo mesto. Največ uspehov so namreč imeli tekmovalci ZDA in Bolgari, za «plave» pa je zlasti razveseljivo drugo mesto člana druge jugoslovanske ekipe Maksa Humarja, ki je pripomogel svoji ekipi, sestavljeni izključno iz slovenskih padalcev, da se je v končni razvrstitvi prerinila na odlično osmo mesto. Prva jugoslovanska ekipa je najsto mesto. Vodstvo sovjetske ekipe je izjavilo, da so se za to točko slabo pripravili, kar jih je stalo prvo mesto v končni razvrstitvi. Sovjetski tekmovalci so zgubili precej točk zaradi slabega plavanja od prvega do drugega plovca. Končni vrstni red moških ekip: 1. ZDA 12,09 negativnih točk, 2. Bolgarija 1. 12,48, 3. Sovjetska zveza (prva ekipa) 12,81, 4. Sovjetska zveza (druga ekipa) 15,57, 5. ZRN 17,39, 8. Jugoslavija (druga ekipa) 21,28 in 13. Jugoslavija (prya ekipa) 43,57 negativnik točk. Združene države Amerike so zmagale tudi v ženski konkurenci. Končni rezultat' 1. ZDA 25,65 negativnih točk, 2. ČSSR 30,29 in 3. Bolgarija 34,47 negativnih točk. Padalska prireditev za osmi »Jadranski pokal* se je končala v nedeljo popoldne z atraktivnimi skoki. L. O. nadaljeval na proseškem igrišču s prvo polfinalno tekmo Zarja — Vesna. Turnir bo gotovo tudi v tem tednu vzbudil veliko zanimanja, saj se je že v kvalifikacijskih tekmah zbralo vsak večer okrog igrišča lepo število navijačev. V kvalifika; cijskem delu turnirja smo zbrali tudi nekaj zanimivih podatkov. Prve štiri tekme si je ogledalo približno 2000 oseb. Rekord je zabeležila otvoritvena tekma Primorje — Olimpija (nad 800 oseb). Glede rezultatov lahko rečemo, da ni prišlo do presenečenja. E-najsterice 2. amaterske lige so izločile ekipe 3. amaterske lige. V dveh tekmah so bili rezultati čisti, Verna — vLihartas* Prosek 5:1 in Breg — Primorec 4:2. Primorje pa se je moralo precej potruditi, da j$.s tesnim 2:l premagalo Olimpijo. Najbolj izenačeno srečanje je bilo Zarja — Aurisina, saj so zmagovalca dale šele enajstmetrovke. V tem delu turnirja srno videli tudi precej mladih nogometašev, kar pomeni, da se začenjajo moštva pomlajevati. Najmlajši igralci turnirja so bili Valter Husu (Primor-Berzan (Breg) in Negrini (Aurisina) vsi rojeni leta 1957. Seveda, tudi veteranov ni manjkalo. Najstarejši je Silvio Verginella (O-limpija, 36 let) sledi mu Verzier (Vesna, 35 let). Najmlajša enajsterica je bila Aurisina. Poprečna »starost* Nabrežincev znaša 20 let, sledi Breg 21, Primorec, Zarja, Li-bertas Prosek 23, Vesna 24, Primorje 25 in Olimpija 26 let. Videli pa smo tudi nekaj mlad'h, obetajočih igralcev kot so Sandor Tence in Livij Caharija (Vesna), Babini (Lib. Prosek), Darij Marc (Zarja), Dobrilla (Aurisina), Boris in Pavel Kralj (Primorec), Mahnič (Breg). Komisija, ki bo dode- la težko in odgovorno nalogo. V štirih tekmah je padlo skupno 17 golov. Na lestvici strelcev (za najboljšega je predvidena posebna nagrada) vodita z dvema goloma Boris Kralj (Primorec) in Samec (Breg*. * £ ŠPORT NA TV RIM, 10. — Boksarskega srečanja težke kategorije med Clayem in Nortonom, ki bo jutri zvečer, italijanska TV verjetno ne bo prenašala. Italijanska boksarska zveza je namreč ta prenos prepovedala, ker bo istočasno na sporedu tudi boksarsko srečanje med Pizzo-nijem in‘Pinno, veljavno za naslov italijanskega prvaka lahke kategorije. V okviru 13. SŠI Drevi v Zgoniku prva srečanja v namiznem tenisu Drevi ob 20. uri bo v prostorih osnovne šole v Zgoniku prvi dan kvalifikacijskega namiznoteniškega tekmovanja ,za zahodnokraško področje 13. SŠI. V moški in ženski konkurettei je prijavljenih 58 tek-movSTSev, ki bodo nastopali v bledečih starostnih kategorijah: naraščajniki, mladinci in člani. Danes bo na sooredu ekipno tekmovanje za moške in ženske ter tekmovanje dvojic. Vsako ekipo sestavljata po dva igralca, oz. igralki. tekmovanje pa Doteka po sistemu Davisovege pokala. V tekmovanju dvoj:c se bodo pomerile moške, ženske in mešane dvojice. Tekmovanje se bo nadaljevalo še jutri, ko se bedo pomerili moški posamezno, in v četrtek, ko bodo nastopile žensk- posameznice. Tekmovalce so prijavili štiri društva: Kon-tovel. Kras, Sokol in PD Vesna. Organizator obvešča, da se bo tekmovanje pričelo točno ob napovedani uri in bodo zamudniki zgubili tekme brez borbe. - bs - ‘ TENIS MELBOURNE, 10. - Za New-combom je tudi Laver izjavil, da je letos pripravljen nastopati za avstralsko reprezentanco v teniškem tekmovanju za Davisov pokal. OBVESTILO V okviru 13. SŠI bo v četrtek, 13. t.m. ob 18. uri na novem igrišču v Doberdobu kvalifikacijska tekma Mladost — Juventina. I-gralci naj se zberejo pol ure pred tekmo. Na goriškem področju bo v nogometu nastopala tudi ekipa So* vodenj. SPE CTATOR.- MAFIJA VČERAJ in DANES Giuliano se je spustil s strehe ves besen in po stranskih hlicah prispel oborožen do Vie Boccacoio. Skrit za vogalom ie videl skupino karabinjerjev, med njimi pa tudi svojega o-četa in bratranca. Začel je streljati. Ubil je nekega karabinjer-Ja> dva pa je ranil...» Nastalo je puškarjenje, Giuliano se je spretno umikal lz Mesteca, prispel je v hribe In tam je puškarjenje trajalo štiri Ure- Karabinjerjev je bilo 80 pod poveljstvom nekega poroč-nika- Giuliano jim je ušel. Po svoji drugi «op0raciji», v kateri je ubil karabinjerja, Je bil Salvatore Giuliano mnogo opreznejši in več tednov ni Prihajal domov. Skrival se je v glavnem na pobočjih hriba Montedoro, toda odhajal je tudi zelo daleč, do trideset ki-°metrov. Njegova mati pripoveduje: «Turiddu je pešačil ure in ure s svojim metodičnim kora-korn in težko mu je bilo slediti. Lahko bi rekli, da je imel udi sam poseben nos za karabinjerje. Občutil jih je v zraku Kilometre daleč. Bil je resničen mojster v iskanju bližnjic, in krajev na višinah, od koder je lahko opazoval širšo bkolico. Nikoli se na istem mestu ni zadrževal dlje kot eno Sare>o noč. Pogosto Je spal pod kako oljko, na slami v kaki staji. Toda opogumil se Je, pa je spet začel prihajati domov, bi vsaj eno noč prespal v svoji postelji in da bi se sko- pal. Ob takšnih priložnostih je spal, jaz in moja hči Marian-nina pa sva bedeli, da bi ga ne zalotili med spanjem. Imeli sva mnogo zaupnih oseb, ki so naju obveščali o gibanju karabinjerjev. Od 1943. do 1948. leta, ko so tudi mene aretirali, je imel kdaj pa kdaj navado prihajati domov. Po moji aretaciji ni več prihajal.« TURIDDU KAZNUJE «VOHUNE» IN ODIDE V HRIBE Toda, kolikor je že bilo «zaupnih osebi), ki so mu pomagale, toliko je bilo tudi tistih, ki so pomagali karabinjerjem. V svojem dnevniku govori Giuliano o «vohundh», ki jih je «ka-znoval« na strahoten način. Prva takšna Giulianova žrtev je bil 18-letni fant. Pisal se Je Vincenzino Palazzolo, sin edinec, kateremu so karabinjerji obljubili 50.000 Mr, če bi jim pomagal ujeti GiuUana. Giuliano piše: «Ko sem bil obveščen o njem in ko sem preveril obvestilo, sem odšel proti mHnu, v katerem je delal. Počakal sem ga, ko je prihajal in sem mu rekel: Evo ti 100.000 lir, izstrelil kroglo in lahko nočbi S to svojo beležko v dnevniku izraža Giuliano svoj cinizem. Čedalje več umorov ima na duši, čedalje okrutnejši je in čedalje manj sentimentalen. Nedolgo po umoru tega nesrečnega fanta je prejel Giuliano listek iz jetnlšnice v Palermu. Omenjeni listek mu je poslal bratranec Salvatore, prav tisti, ki so ga bili ponoči 24. decembra 1943 aretirali skupaj z njegovim očetom. Po tistem streljanju, ko je na ulici Montelepre ubil nekega karabinjerja In dvojico ranil, so opravili racijo, pa so aretirali še nekaj ljudi, o katerih so karabinjerji sodili, da pomagajo pri skrivanju bandita. Na listku je bila prošnja: «Jetnikom so potrebne pile, da bi pobegnili iz zapora«. Giuliano jim je nabavil pile, s katerimi bodo v sedmih dneh prepilili rešetke v nekaj celicah. Dobil Je tudi drugi listek, da je posel opravljen in da jim je potrebna njegova nadaljnja pomoč. Skoraj do kraja so bili odpilili notranje rešetke in ko bi napočila ura njihovega pobega, bi jih samo potegniU in počile bi, toda ne morejo prepiliti zunanje rešetke. Giuliano je neko noč sam prišel v Palermo, imel pa je tudi pomočnika. Tri ure je delal na lestvah, da bi odstranil zunanje rešetke. Tiste noči je nastala njegova prva banda. Iz palermske jetndšnice je potegnil 12 ljudi, ki so se skupaj z njim umaknili v hribe. S svojo bando je februarja 1944 krenil proti smodnišnici v Piana delTOcchio. Tam je bilo še orožje in strelivo, ki ju je banda potrebovala. Toda prišlo je do spopada s karabinjerji, ogenj je trajal dve uri, dokler se karabinjerji niso umakniU. Banda se je bolje oborožila. Glas o tem se je širil, posledica tega pa je bila, da so začeli pristopati k Giulianu različni tipi, ki so imeli svoje račune s policijo in sodišči. Kot smo že omenili se je v tistem času širilo po Siciliji separatistično gibanje, katerega cilj je bil, da bi Sicilija postala neodvisna država, separatisti pa so se še naslanjali na mafijo, oziroma na njenega šefa don Calogera Vizztoija. Nekega dne marca 1944 je prišlo do nenavadnega srečanja, ka naj bi postalo zgodovinsko srečanje. Srečanje so organizirali v bližini neke jame na hribu Cacelbrana, nedaleč od Montelepra in Palerma. Tja sta prišla dva ugledna predstavnika aristokracije, princ de Carcacd in baron Stefano La Motta. Sprejel ju je Salvatore Giuliano, imenovan Turiddu, šef bande, ki je bil že v odsotnosti obsojen na 30 let ječe zaradi u-mora karabinjerja. «Vi boste šef osvobodilne armade s činom polkovnika!« je rekel princ de Carcaoi Giulianu, potem ko so se seznanili in po krajšem razgovoru o namenu «misije». «OSVOBODITELJ SICILIJE« Giuliano je bil nedvomno polaskan. Ni še dopolnil 22 let, o činu polkovnika zares ni bil sanjal nikoli, zdaj pa so mu ga ponudili na krožniku in povrh še takšne osebnosti! Njegova prva misel je bila: od zdaj ne bo vodil s karabinjerji bitke več kot bandit, temveč kot osvoboditelj SiciMje, kot kak novoveški Garibaldi. Postal bo borec za neko idejo in to bo opravičevalo njegovo celotno početje. Pa vendar tega ni takoj sprejel. Postavil je zahtevo: «V redu, toda potrebujem 10 milijonov lir, da bi lahko organiziral svojo vojsko!« Toda princ in baron nista bila pripravljena toliko plačati. Rekla sta mu, da bo, če bo Imel vojsko, zlahka prišel do denarja. Saj ima kje ropati. Giuliano je bil uporen. Govoril Je, da brez denarja ni vojske, vojska pa ne sme biti roparska banda« Baronov ne bi smel ropati, kajti ti so za samostojno Sicilijo, reveži pa tako nič nimajo. Sicer pa, če bo zečel ropati reveže, gibanje ne bo uspelo, ker se bo ljudstvo obrnilo proti njemu. Sporazumeli so se, da bo vendarle dobil miMjon Mr za začetek in da mu bodo poslali uniforme, orožje in strelivo. Nekaj orožja in uniform, ki so bile različne, je vseeno prispelo. GiuManu se je posrečilo «nanovačiti» kakih 500 ljudi. Na rokavu so njegovi vojaki nosili trak, na njem pa siciHjan-ski grb, to Je tri človeške noge, ki so bile postavljene tako, da so bile videti kot nekakšen kljukasti križ. Michele Pantaleome takole prikazuje vlogo GiuMana v sici-UJanskem separatističnem gibanju in v mafiji: «Giulianova politična aktivnost se Je začela, ko je na pobudo Calogera Vlzzinija In mafija v Palermu pristopil k EVIS, separatistični vojski, ki Jo je formiralo desno separatistično gibanje veleposestniške aristokracije iz Palerma in Catanie, do takrat Je bil klasičen bandit italijanskega juga. Zatekel se je med bandite zato, ker je bil ubil nekega karabinjerja, ki mu je hotel zapleniti vrečo žita.« (Nadaljevanje tledlj Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVN Stran 6 11. septembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst VAL TERORISTIČNIH NAPADOV V VB SE ŠE M POLEGEL Peklenska stroja eksplodirala na londonskih železniških postajah Po domnevi policije sta atentata povezana z začetkom procesa proti ulstrskim teroristom LONDON, 10. - Val bombnih a-tentatov v Veliki Britaniji se še ni polegel: danes popoldne sta v Londonu eksplodirala dva peklenska stroja na železniških postajah Euston in King Cross, tretjo pa so razstreljevalci našli in pravočasno odstranili s postaje Charing Cross. Eksploziji sta povzročili znatno škodo in sta ranili 13 ljudi. Tarča še neidentificiranih teroristov so bile danes glavne postaje podzemske železnice, v soboto in nedeljo pa so se atentatorji znesli nad trgovinami v Birminghamu in v Manchestru. Prva bomba je eksplodirala na postaji King's Cross ob 12.30. Atentatorji so skrili peklenski stroj v neki kiosk. Z razliko od prejšnjih NENAVADNA NESREČA Okrog dvajset ljudi je bilo laže ranjenih v nekem lasvegaškem zabavišču, ko se je konj spotaknil na odru in zgrmel med gledalce, ki so sedeli v prvih vrstah. V glavni dvorani hotela Stan-durst v Las Vegasu je nastopala znana igralska skupina pariškega Lida. Prikazovali so skeč iz srednjega veka- konj, osedlan po srednjeveško, je nepričakovano podivjal. Jezdec je nič kaj elegantno pristal na zadnji plati in debelo pogledal žival, kako je frčala med gledalce. Prisotni, ki so previdno sedli v zadnje vrste, so sprva mislili, da gre za običajno cirkuško potegavščino. Šele stokanje ranjencev jih je prepričalo. da v nenavadnem prizoru wi bilo nič zabavnega. ČUDNO ZNAMENJE V vasi Nusagbin pri lnstam-bulu so vaščani kar obnemeli, ko so videli kako je neka krava neutešeno hlastala za piščanci. Žival ni odnehala, dokler jih ni požrla trinajst. Vrači so po treznem premisleku doumeli, da grozi naši Zemlji velika nevarnost in da konec sveta ni daleč. LJUBEZEN IN VOJNA «Kdor se ne zna vojskovati, ne zna ljubiti» so pred časom fašisti skovali geslo v odgovor pacifističnemu «Ljubimo se in ne vojskujmo se». Na to geslo je pomislil v teh dneh razpadajoči Lon Nolov režim. V Phnom-pehnu so na vseh zidovih lepaki, s katerih provokantna črnolaska v šokantnem minikrilu in z ragaljenimi prsi vabi: «Civilisti so mi zoprni, z vojaki pa sem vedno prijazna.» Če se Mussoliniju in njegovim črnosrajčnikom ni posrečilo zavzeti Sovjetske zveze z zarjavelimi bajoneti in gojzerji iz lepenke, menite, da bo Lon Nol zaustavil prodiranje partizanov s papirnatimi candrami? več enotna. Stanje, ki so ga prevozniki (in trgovci) povzročili s svojo stavko se že bliža nevarni točki: vlada je sporočila, da ima še za 5 ali 6 dni rezerv žita in poudarila, da bi morala nujno uvoziti vsaj milijon ton žita. Za uvoz pa so potrebne devize in te Čile nima. Devalvacije escuda so skoraj na dnevnem redu. Po u-radnem tečaju menjujejo dolar po 350 escudov, na črni borzi pa je menjava tudi po dva tisoč escudov za dolar. V teh dneh skoraj neprestano zaseda vodstvo levičarske vladne koalicije «Unitad popular* in išče demokratično rešitev za vse težave, ki tarejo državo. Po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA kaže, da je prišlo med vladnimi strankami do določenih nasprotij. Socialisti in druge manjše formacije naj bi se Zavzemali za vztrajanje v dosedanji poti brez popuščanja demokristjanom, komunisti in predsednik Ailende pa so naklonjeni dialogu s KD, čeprav ima to svojo politično ceno. Po vesteh iz neuradnih krogov, naj bi bil Ailende pripravljen popustiti na dveh spornih točkah: 1. umaknil bi svoj veto načrtu ustavnih amandmajev, ki ga je KD predložila lani. To bi pomenilo zastoj v socializaciji države a, po mnenju nekaterih opazovalcev, ta poteza bi lahko raz- NA PREDLOG PISATELJA SOLŽENICINA bila zavezništvo med KD in skrajno desnico. 2. Ailende naj bi jamčil spoštovanje demokratičnih svoboščin zlasti kar zadeva javna občila. Vprašanje pa je, če bodo te koncesije zadostovale KD, ali pa bo glavna opozicijska stranka vztrajala v politiki čelnega spopada z vlado, ki je že privedla državo na rob propada. Nimeiry preklical izredno stanje v Sudanu KARTUM, 10. — Sudanski predsednik Nimeiry je ukinil izredno stanje v državi, ki ga je podpredsednik El Bagir proglasil v četrtek zaradi vrste stavk železničarjev. Nimeiry, ki je moral predčasno zapustiti posvet neuvrščenih v Alži-ru in se vrniti v domovino zaradi neredov, je napovedal, da bo vlada uvedla preiskavo o vsej zadevi in kaznovala podpihovalce neredov. Sudanski predsednik je obtožil sekto Ansar in «muslimanske brate* rovarjenja proti njegovi vladi. Poudaril je, da so uporniki dobili pomoč od zunaj. V zaključku svojega govora pa je pribil, da bo branil za vsako ceno enotnost države in sudansko revolucijo. atentatov, tokrat teroristi niso obvestili policije. Dobre pol ure pozneje spet eksplozija. Tokrat v eni največjih londonskih železniških postaj, od koder odpeljejo vlaki na Škotsko. Tri minute pred pokom je v uredništvu agencije »Association Press* zabrnel telefon in moški glas je obvestil, da bo čez nekaj minut počila bomba. Agencija je nemudoma obvestila policijo, a bilo je prepozno. Peklenski stroj je eksplodiral v nekem baru. Stekleni drobci so ranili gručo ljudi, ki je na peronu čakala na vlak. Skoraj istočasno je bil dan alarm na postajah Victoria in Charing Cross. V slednji so razstreljevalci našli neeksplodirano bombo, na postaji Victoria pa so spet vzpostavili promet po dobri uri neuspešnega iskanja. Današnji atentati so povzročili velik preplah v mestu, ki je že mesec dni tarča neznanih atentatorjev. Britansko velemesto ima okrog 8 milijonov prebivalcev (12 če vše-jemo še okoliška naselja), od katerih se večina vozi z vlaki, več--krat na dan. Preiskovalci so povezali današnje bombne atentate s procesom proti 10 domnevnim teroristom, ki naj bi bili odgovorni za napake, ki so marca letos povzročili toliko preplaha v britanski prestolnici. Gre za tri ženske in sedem moških, ki so obtoženi združevanja v zločinske namene, nedovoljene posesti o-rožja in razstreliva ter dolge vrste drugih prekrškov. Po mnenju policije so načrt za bombne atentate pripravili v Belfastu v glavnem štabu odporniške organizacije Provisional. Kot za sedanje, si tudi za marčne atentate organizacija irskih odpornikov ni prevzela odgovornosti. Napetost v Čilu ne popušča SANTIAGO DE CHILE, 10. — Položaj v Čilu je še vedno zelo napet. Prevozniki in trgovci vztrajajo z zaporo, čeprav tudi njihova fronta ni Andrej Saharov kandidat za Nobelovo nagrado za mir Poleg sovjetskega znanstvenika sla kandidata za nagrado Richard Nixon in jugoslovanski predsednik Tito OSLO, 10. — Sovjetski oporečniški pisatelj Aleksander Solženicin, Nobelov nagrajenec za literaturo, je danes formalno predlagal fizika Andreja Saharova za kandidata za Nobelovo nagrado za mir. Kot Nobelov nagrajenec (nagrado za literaturo so mu podelili leta 1970) spada Solženicin v ozek krog ljudi, ki lahko polnopravno predlagajo kandidate za Nobelovo nagrado za mir, katero podeljuje posebni odbor norveškega parlamenta. Pred nekaj dnevi so trije sovjetski intelektualci že predlagali Saharova ■ kot kandidata za prestižno nagrado, nji- letos ne podeli nagrade. Zadnji na-j grajenec za mir je bil zahodnonem-ški kancler VVihv Brandt, ki je dobil nagrado leta 1571 žaradi uspeha svoje »Ostpolitik*. Prometne nesreče v Franciji PARIZ, 10. — Šest ljudi je snoči izgubilo življenje v prometni nesreči pri Plougastelu na cesti Brest — Douala. Avto neke šestčlanske portugalske družine je čelno trčil v vozilo nekega domačina, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Pet Portugalcev je bilo pri priči mrtvih, šestega pa so sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo. Pet ljudi, med katerimi trije Portugalci, pa je bilo hudo ranjenih v nesreči na državni cesti Verdun — Charleville v vzhodni Franciji. Potres v SZ TOKIO, 10. — Po vesteh iz japonske prestolnice kaže, da je močan potres prizadel ob 9.45 po italijanski poletni uri sovjetske pokrajine ob Japonskem morju. Japonska seizmološka služba je sporočila, da je bil epicenter potresa v bližini Vladivostoka v globini 500 km. Mašera in Spasič narodna heroja Aleksander Solženicin hov predlog pa je imel le moralni in politični učinek, ne pa pravnega. Znani pisatelj, ki že dolgo vrsto let vodi ostro polemiko proti sovjetski oblasti, je napisal politično -filozofski esej za norveški list »Af-t en posten*. V članku utemeljuje svoj predlog in označuje znanega fizika, očeta sovjetske vodikove bombe, za »neustrašnega borca za človečanske pravice, zaradi njegove kampanje proti nasilju.* Solženicin nadalje poudarja, da »miru ne grozi samo oboroževalna tekma, pač pa tudi sistematična uporaba nasilja s katerokoli pretvezo.* V zaključku eseja znani pisatelj napada sovjetsko oblast, še bolj pa vlade zahodnih držav zaradi »moralne mlačnosti*. Kampanja, ki jo sovjetski tisk vodi proti oporečnikom, Saharovu in Solženicinu v prvi vrsti, je imela velik odmev v zahodnem svetu. Po kritičnih izjavah švedskega in danskega zunanjega ministra, je tudi šef norveške diplomacije Vaarvik dokaj ostro in polemično napadel sovjetske oblasti. Poudaril je, da je kampanja proti oporečnikom prišla navzkriž z določili in s cilji, ki si jih je zastavila konferenca za varnost v Evropi. Pribil je nadalje, da je kampanja očitna kršitev določil listine o človečanskih pravicah. Poleg Saharova sta bila uradno predlagana kot kandidata za Nobelovo nagrado za mir ameriški predsednik Nixon in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Nagrado bodo uradno podelili 10- novembra. Govori se pa tudi o možnosti, da komisija norveškega parlamenta tudi BEOGRAD, 10. — Predsednik republike je ob dnevu vojne mornarice odlikoval posmrtno z redom narodnega heroja poročnika vojne ladje Milana Spasiča in Sergeja Mašero za njuno junaštvo in zvestobo domovini, ko sta aprila 1941 v Boki Kotorski pognala v zrak rušilec »Zagreb*, da ne bi padel v roke zavojevalcu. Oba sta se potopila skupno z ladjo. iiiiiimuiitiiiiiimtmiiiiiimmtiiiiHmnimuiiHiiiii TOKIO, 10. — Danes so v japonski prestolnici odprli razstavo italijanske tekstilne industrije. Na prireditvi sodeluje 52 največjih italijanskih to-vrstih industrij. • * * SANREMO, 10. — V Sanremu se je danes zaključil seminar na temo Mladina in človečanske pravice, ki ga je OZN priredila v sodelovanju z italijansko vlado. V imenu Italije jo prisotne mladince pozdravil podtajnik Granelli, ki je poudaril, kako so udeleženci, kljub številnim objektivnim težavam, našli skupni jezik pri reševanju tega zapletenega vprašanja. « • • LONDON, 10. — Po trčenju s portugalsko tovorno ladjo »V. Capelo* se je danes zjutraj grška ladja «Condor» potopila 10 milj severozahodno od Guerneseya. Po prvih vesteh sta se dva mornarja rešila, deset pa.pogrešajo.. NOGOMET V NEDELJO PRED 600 GLEDALCI Spodbuden začetek dober dobske Mladosti v otvoritveni tekmi na domačem igrišču Domačini so se nadvse uspešno upirali odličnim gostom, ki so si izbojevali zmago šele 3 minute pred koncem ŠZ Mladost - NK Adria 3:4 STRELCI: v 4. min. p.p. Ferletič (M), v 26. min. Jerončič (A), v 30. min. Pahor (M); v 4. min. d.p. Černe (A), v 25. min. Klanjšček (A), v 35. min. ŠuPgoj (M) in v 42. min. Benedetič (A). MLADOST: K. Gergolet, M. Ger-golet (F. Ferfolja), M. Devetak, Jarc, Dužman, E. Ferfolja (J. Jarc), Pahor, F. Gergolet, Šuligoj, Ferletič, A. Gergolet. ADRIA: Leban (Silič), Čargo (Devetak), Uršič, Cotič, Benedetič, Gulin, Fornazarič (Rupnik), Jerončič (Klanjšček), Ivcev, Siliče (Černe), Saksida. SODNIK: Buri iz Trsta. KOTI 5:5. GLEDALCI: 600. Po kratki svečanosti, v kateri sta spregovorila župan Andrej Jarc in predsednik ŠZ Mladost Marjan Lavrenčič, je bila odigrana prva nogometna tekma na novem igrišču v Doberdobu. Ob tej priložnosti je župan nagradil z zlato kolajno Karla Gergoleta, ki je v preteklosti igra! v prvi italijanski l'gi. Pred tekmo sta si moštvi poklonili spominski plaketi in cvetje. Novo nogometno igrišče je zgrajeno po predpisih nogometne zveze, vendar z najmanjšo dovoljeno površino. Zato je pričakovati zelo lepa srečanja z več zadetki. To je potrdil tudi nedeljski rezultat in lepa igra, ki sta jo prikazali obe ekipi. Prav kratko igrišče je v precejšnji meri botrovalo zelo hitrim akcijam, lepim podajam in je nalagal nenehno delo tako obrambi kot napadu. Kopica golov in stalno obleganje enkrat ,teh drugič onih vrat je držalo navzoče v napetosti in je puščalo do konca vsako možnost rezultata. V prvem polčasu so Doberdobci zaigrali bolj borbeno in vezano. Stalno so rušili taktiko izkušenih nogometašev iz Mirna. Kljub temu, da nastopajo v različnih klubih, nekateri pa sploh niso anga- Domača enajsterica Mladosti ln igralci gostujoče Adrie iz Mirna- so se slikali pred nedeljsko tekmo novem doberdobskem občinskem igrišču žirani, so se domačini dobro znaš li pri vseh skupnih akcijah v na padu. Le obramba je pešala, po sebno ob hitrih protinapadih na sprotnikov. Vse tri zadetke so do mačim dosegli z zelo lepimi akci jami, ki so se bliskovito razvile in uspešno zaključile. V drugem polčasu so Mirenci menjali kar pet igralcev ter izko ristili postopno pešanje kraških at letov (zaradi pomanjkanja kondicije). Najprej so izenačili, nato prešli v vodstvo po zaslugi Klanj ščka, ki je lansko leto bil najbolj ši strelec v svojem prvenstvu. Vo de so se zopet razgibale proti kon cu, ko je Mladost ponovno izenačila, tri minute pred zaključkom pa je Adria ponovno in dokončno prišla do vodstva. Po tekmi so se športniki zbrali ob pogrnjenih mizah v dvorani PD Jezero, kjer so si izmenjali zdravice in navezali stike za drugo prijateljsko srečanje v Mirnu. Predstavnik Mladosti pa je podaril spominsko plaketo domačemu slovenskemu sodniku Karlu Gergoletu. • * • Mladost — Monfalcone 0:4 V predtekmi je igrala domača naraščajnika enajsterica proti ekipi Monfalconeja. Mladi, neizkušeni kraški mladinci so klonili močnim Lahom predvsem zaradi pothahjkD-nja priprav. Vzdržali so le prvi polčas, v nadaljevanju pa so rešili kar se je rešiti dalo. Tekmo je sodil domačin Karel Gergolet. Mladost je nastopila v naslednji postavi: Boscarol, Devetak, Šuc, V. Gergolet, L. Gergolet, A. Jarc, Moro, Ferfolja, Zuljan, A. Jarc, K. Ferfolja. V drugem polčasu je Peric zamenjal Boscarola, J. Jarc pa K. Ferfoljo. K. F. avtomobilizem VELIKA NAGRADA ITALIJE Pcterson zmagal Stewart prvak Znani dcbcrdobski nogometaš Karel Gergolet .............................. MONZA, 10. — Mladi Šved Ron-nie Peterson je osvojil v Monzi prvo mesto na mednarodnem avtomobilskem tekmovanju formule 1, veljavnem za svetovno prvenstvo in za VN Italije. Britanec Stevvart je bil šele četrti, vendar mu je tudi JADRANJE V organizaciji SPK Čupa Po dolgih desetletjih zopet tekme na morju > V soboto m nedeljo bo jadralno tekmovanje potekalo pred sesljansko obalo Slovenski pomorski klub Čupa je nastal šele pred kratkim, vendar je bil v teh prvih mesecih svojega obstoja dokaj aktiven. V soboto in nedeljo pa se bo prvič lotil tudi tekmovalne aktivnosti, ki bo kar majhen zgodovinski dogodek v naši telesni kulturi, saj bo to po dolgih desetletjih prvo tekmovanje v čolnih, ki ga prirejamo zamejski Slovenci in na njem tudi nastopamo. Organizatorji bodo pripravili tekmovalno progo pred Sesljanskim zalivom. Danes priobčujemo nekaj najvažnejših pravil te regate. 1. UDELEŽBA a — regate se lahko udeležijo vsi, ki imajo jadrnico (katerokoli plovilo z jadri) in obvladajo slovenski jezik; b — število članov posadke je neomejeno; c — vpisovanje bo na sedežu SPK Čupa v Sesljanu pred začetkom regate (v soboto, 15. septembra od 14. do 14.30); č — regata bo imela dve vožnji: prvi v soboto, 15. t.m. ob 15. uri in drugo v nedeljo, 16. t.m. ob 10. uri. 2. REGATA a — tekmovanje bo potekalo po olimpijskem sistemu, na trikotni, s plovci in drugimi znaki označeni progi; b — start in cilj bosta proti vetru; . c — 10 minut pred startom nodo dvignili na Startni ladji klubsko zastavo. Istočasno bo žirija dala a-kustični znak; č — 5 minut pred startom bodo dvignili na startni ladji zastavico «P» (Modri Peter), tj. bel kvadrat na modrem polju in dali akustični Zt£l _L ob startu bo dal sodnik akustični znak in istočasno spustil obe zastavi; e — jadrnica, ki bi ob startu že bila čez startno črto se mora vrniti in črto še enkrat prevoziti; f — med vožnjo se ne sme jadrnica dotakniti nobenega plovca; g — vsa ostala navodila bodo tekmovalci prejeli na sedežu SPK Čupa pred pričetkom regate. 3. PRAVILA PREDNOSTI MED REGATO a — jadrnica, ki prejema veter z leve strani (mure di sinistra) se mora umakniti tisti, ki ga dobiva z desne (mure a destra); b — jadrnica v privetrju (sopra-vento) se mora umakniti jadrnici v zavetrju (sottovento); c — jadrnica z ugodnim vetrom, se mora umakniti jadrnici, ki vozi proti vetru; č — za vsa ostala pravila veljajo pravila FIV. « • # Prireditelj regate ne odgovarja za morebitne poškodbe in drugo škodo, ki bi jo tekmovalci utrpeli v okviru tekmovanja. to zadostovalo za osvojitev končnega prvega mesta na skupni lestvici, čeprav tekmovanje še ni zaključeno. Lestvica: 1. Peterson (Šve.) na lotusu 2. Fittipaldi (Braz.) na lotusu 3. Revson (ZDA) na maclarnu 4. Stevvart (VB) na tyrrellu Lestvica za svetovno prvenstvo: 1. Stevvart (VB) 70 2. Fittipaldi (Braz.) 48 3. Cevert (Fr.) •- 48, 4. Peterson (Šve.) 43 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIlllillllllllllllllllllllllllllllllliuUiiiHlinillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllHlllllllllllllIlM ODBOJKA ^___* HAAG, 10. — Italija se je skupno s SZ, ČSSR, Bolgarijo, Nizozemsko in Poljsko uvrstila v finalno kolo svetovnega odbojkarskega prvenstva za mladince. Med mladinkami pa se bo potegovala za mesta od 7. dalje. Mladinci so v svojem drugem nastopu premagali škotsko s 3:0 (0, 3, 5), mladinke pa Avstrijo prav tako s 3:0 (9, 1«, 3). V ZAČETNIŠKI LIGI Breg-Muggcsana 1:1 (1:0) BREG: Mauri, Sancin, Grizonič, Klabjan, Lovrečič, Divis, Klun, Kralj, Prašelj, Ražem, Kocijančič. MUGGESANA: Marengo - Busi, Pizzamus, Stradi, Sabadin, Budach, Busi - Marengo, Magliolo, Carbo-nini, Petronio, Crevatin. SODNIK: Radi iz Trsta. STRELCA: Ražem (B) v 19, min. in Carbonini v 31. min. V začetniškem prvenstvu letos ne dovolijo nastopati štirinajstletnikom. Ta odločitev je spravila v zadrego mnogo ekip, vštevši Breg. Na igrišču je takoj razvidna razlika med novinci in tistimi, ki so že nastopali. Vsekakor so Brežani i-grali zadovoljivo. Takoj so se pognali v napad, kjer sta bila najbolj učinkovita Kralj in Prašelj, toda niso uspeli načeti solidne o-brambe Muggesane. Zadetek je padel v predzadnji minuti prvega polčasa po zaslugi mladega Raž-ma, ki je izven kazenskega prostora visoko streljal proti vratom in ukanil malega vratarja. V drugem polčasu so hoteli Bre- žani z vsemi silami podvojiti, toda zaman. Sredi polčasa je gostom uspelo izenačiti s Carbonijem. Naši najmlajši pa so bili preveč neurejeni v prvi vrsti in ves trud je bil zaman. Vsi Brežani zaslužijo pohvalo, posebno pa Kralj, Prašelj, Lovrečič in Klabjan. Jolo V svoji prvi prijateljski tekmi je mladinska enajsterica Gaje v nedeljo na domačem igrišču remizirala s tržaško ekipo Inter SS z rezultatom 2:2 (2:0). S prikazano igro so domačini zadovoljili le v prvem polčasu, ko so nastopili s svojo standardno postavo in so po zaslugi kapetana Milkoviča (saj je bil eden najboljših na igrišču) zatresli dvakrat mrežo gostov. Darko Grgič ATLETIKA « MEMORIAL V. RAVBERJA* UDOVIČ PRESENETIL Z METOM ČEZ 62 M V' Zorn 49”3 - Cauz 4,33 m - Švab in Ruzzier poprečna Na tartan občinskega stadiona so vendarle lahko stopili tudi navadni smrtniki, atleti, ki niso imeli te pravice pred dvema tednoma na mednarodnem tekmovanju. Izredno toplo vreme je razmehčalo umetno-maso in mnogi se niso znašli, tudi zato, ker so bili prvič na njej. «Z lahkoto sem preskakoval ovi-re,» nam je povedal po teku na 110 metrov Ruzzier. »Ko se bom na tartan privadil, bom sedanje rezultate dosegal brez težav, z bolj intenzivnim treningom pa menim, da je mogoče dosežke znatno popraviti.* Ni pa bil posebno navdušen nad tartanom Švab. Slabe volje nad komaj poprečnim časom 54”3 na 400 metrov se je zavzel za bolj trdo progo. Tartan je sploh nekaka V nedeljo so v Bazovici od is rali prijateljsko nogometno tekmo Zarja -Izola, katere čisti dobiček je šel v sklad za postavitev spomenika padlim v NOB v Bazovici. Na sliki obe enajsterici Pred tekmo sta sl kapetana obeh enajsteric izmenjala darila rnmmm P' Ti*-' Srečanje .se. je končalo z zmago gostov iz Izole z rezultatom 4:2 skrivnost za tržaške atlete. Baje bo atletom na razpolago samo dvakrat tedensko .... da se ne »obrabi*. Po drugi strani pa se občinska uprava hvali, da ima Trst končno moderpp športno napravo in poveličuje odpornost tartana, ki je zaradi te lastnosti tudi nastal. Preidimo k rezultatom. Tekmovanje je bilo posvečeno ponesrečenemu metalcu kopja Vla-dimiru Rauberju. Met kopja je bil zato najvažnejša panoga. Zmagal je De Franzoni, drugi pa je bil borovec Udovič s presenetljivim metom preko 62 metrov. Sprva so sodniki obema atletoma namerili celo 2 metra več, šlo pa je za napako. »čemu pripisuješ tako dober rezultat?* smo vprašali Udoviča. »Temu, da ne treniram!* je odgovoril atlet, ali bolje slučajni tekmovalec, ker je tisto o treningu žal tudi resnica. Borovec opravi samo nekaj telovadbe, kopja pa že dolgo ni imel v roki. Tekmovanje je poveličalo mladega sprinterja Zorna, ki' je 400 m pretekel v res odličnem času 49"3 in se vrinil med najboljše mladince v državi. Zelo dober je bil tudi Cauz v skoku s palico. Ruzzier je kopje metal približno tako, kot v začetku sezone, na ovirah pa je najprej dosegel čas 18” v polfinalu, nato pa 18”4 v malem finalu. Do malega finala se je dokopal tudi Švab na 400 metrov. V četrti izločilni skupini se je do preko 300 metrov boril na prvih mestih z nekaterimi najboljšimi v deželi, končno pa je omagal in dosegel 54”3. V malem finalu je bil tretji, čas pa je bil slabši. REZULTATI Daljina: 1. Belladonna (CUS Trst) 6,94 m 400 m: L Zorn (CSI Trst) 49”3 Kladivo: 1. Tonetto (Libertas Videm) 46,52 m 1500 m: 1. Miani (Goriziana) 4.05”6 110 m ovire: 1. Grandis (Udinese) 15”5 Kopje: 1. De Franzoni (Palmanova) 65,78 m, 2. Udovič (Bor) 62,42 m, 7. Ruzzier (CUS Trst) 48,72 m 10.000 m: 1. Redolfi (Pordenon) 34’00”6 Palica: 1. Cauz (Libertas Videm) 4,35 m, 6. Švab (CUS Trst) 2,80 4x100 m: 1. CUS Trst 44”7 K. B. NOGOMET »TROFEJA PIERI* Danes prva srečanja Danes se bo na štirih igriščih v naši deželi začel 8. mednarodni mladinski nogometni turnir za »Trofejo Pieri*. Ekipe so tako razdeljene v štiri izločilne skupine: 1. skupina: Dukla Praga, Lanerossi Vicenza, Triestina. 2. skupina: 01impique Marseille, Lazio, Pordenone. 3. skupina: Dinamo Zagreb, Atalanta in Udinese. 4. skupina: Olimpija Ljubljana, Sangiorgina, Monfalcone. Vse tekme se bodo začele ob 21. uri.