150. številka. Trst, v sredo 4. julija 1900. Tečaj XXV „Edinost'« zhsijt enkrat ns» dan. razun nedelj in praznikov, oh ti. uri zvečer. Naročnina znaiSn : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 - za četrt leta........ 6 - za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. N« hh-ročbe brez priložene naročil ne f>° uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v TrPtn se pron stranj _ do lcakih zaključkov bi prihajalo? veleva, da branimo pravice svojega rodu; in Ob meji dveh stoletij, izučeni po brid- Metoda ni smela v procesijo! Gospodje v Gorici naj le razmišljajo o tem! ne izdajemo duše, ker baš v dušo čutimo, | k ih izkušnjah, v slutnji prihodnjih viharjev, Slovensko pravo, posvečeno po bivanju »Edinost« je že o raznih prilikah izva- koliko trpi pravica vsled sovražtva izvestnih hliče pripravljavni odbor na drugi slovenski skozi stoletja na tej zemlji, so hoteli zadeti, ijaia in dokazovala, kako sta baš v Trstu ljudij. Ne, naše glave niso zmešane. Mi vi- katoliški shod. našo besedo hočejo izgnati iz cerkve!! Nika- , tesno ju harmonično spojeni verska in na- j dimo jasno vso grozno resnico in srce nam Pripravljavni odbor zatrja, da bodo sklepi, kega cerkvenega interesa niso imeli pred očmi, rodna korist. A gori smo že rekli, da so ne- veleva, da jo govorimo vsemu svetu. Mi že- kj ge predlože, obsezali obširen program za ampak jedino le maliku italijanofilstva so pri- | cerkveni motivi provzročili dogodke pri sv. Umo, da verska in narodna korist ostaneta v /ložno skupno delovanje vseh slovenskih žigali sveče in poklanjali kadilo. To je nago j Jakobu. Ali menijo gospodje iz cerkveno hie- lep' harmoniji med seboj, želimo, da se verski stanov> dejstvo, o gospoda goriška! Kdor pozna zveze rarhije, da bo za Cerkev potem bolje, ako in narodni čut popolnjujeta. A baš zato, ker ^ ^ jzvadka že je ra2Vj,ino, da pri- onih krogov, ki so provzročili to prepoved, ^ nelia vera v harmonijo tega medsebojnega želimo to, naj nikdo ne zahteva od nas, da pravljavni odbor prjgakuje in se nadeja, da kdor ve, kdo z resnično pobožnostjo zahaja v razraerja?! pardonirali one, ki na frivolen način mo- R ^Mu ghod zdmži m zjedini vse >po_ cerkve tržaške, kdor ve, kje ima Cerkev v j Pa na Qekaj bj |mteH opozoriti onort?jo to harmonijo, da bi jih pardonirali le j šteaomiglege 4 Slovence. Duhovnik-dopisnik v mestu tržaškem svojo trdno in zanesljivo za- ! kV1o> ki hoč.ejo 3maložeVati vzroke do- ker so duhovniki! Ako gospodje v našem ^ izražal druga5ne _ bojazni in slo m bo, ta ve tudi, da so dotičniki brezvestno i godkom pri sv> jakobu. Gospodovalni krogi Gorici mislij°' srao s tern ,zda1' m pomisleke. Bližnja bodočnost pokaže, kdo je spravili v igro najvitalneje interese vere in cerkva. Altro che — samo za jedno zastavo. Tn gre za veliko načelo: ali naj bo tudi tržaški Slovenec jednakopraven v cerkvi, ali naj se mu ohrani vera, da ima vsaj v cerkvi ljubečo ga mater, ali naj bodo njegove bra- v Trstu so že prepričani, da z žuganjem z izgredi morejo preprečiti tudi vsako notranje-cerkveno odrebo. Ali so pomislili oni gospodje,: ki nas obsipljajo z očitanjem izdajstva na Bogu, do kakih konsekvencij mora priti, ako si tudi naše ljudstvo prisvoji to prepričanje? Boga — pa naj mislijo! Slobodno jim ! Tu ^ m ge gvoje 8tranj imamo že da_ smo, taki smo, mi ne moremo drugače ! tovščine jednakopravne v cerkvi, ali naj sme Alj bo gploh ge mQŽno govoriti 0 kaki pra-J tudi on svobodno in v javnosti vršiti svojo ,ra17uouno 1,1 v JavnoBH VrblU 8VOJ° Vici samodoločbe naše cerkve?! Kako bo z bo me8ecu septembra, kakor posnemlj versko dolžnost, al> pa naj vidi v Cerkvi ver8kimi interesi, ako bo vsaka odredba cer- * doposlanega nam poziva pripravljavne orodje njegovih sovražnikov ?! Za to je šlo, o kvene oblasti v povod demonstracijam in iz- j bora Pouiisleke proti tej prireditvi TRST 4. julija 1900. Drugi katoliški shod v Ljubljani emo iz nega od- nes to menenje, da ima naš dopisnik prav in za mejsebojno življenje mej Slovenci II. ka-j toliski shod ne prinese tega, kar si obljublja pripravljavni odbor. gospoda, in zato odklanjamo grde insinuacije in Politični pregled. TRST, 4. julija 1900. Proti -privilegiju. Zadnja »Naša greclom ?! Le malo misliti treba, da vidimo, R;cer peresa duhovnika — smo že priob- y »Primorskem listu d Z indignacijo zavra- kftko je ^^ cerkveua oblast, koje prvi- 6ili. V zmislu dane obljube hočemo tu na- camo nečuveno očitanje, da smo — ker smo krat dopustiia> (ia so ljudje — posvetni in vesti nekoliko razlogov, kakor jih priprav- Sloga« prinaša po našem listu resolucijo se onim krogom postavili po robu — izdali duhovski ix političnih in narod- ljavni odbor navaja za prireditev. Poziv omenja »Avstrijskega narodnostnega kluba« proti za- svojo dušo, svojo vest, svojega Boga! nih namero v vplivali na nje določbe. i lepih vspehov prvega katoliškega shoda. Nove htevi Nemcev, da se nemščina uzakoni kakor Ali niso pomislili gospodje v Gorici, da Bose Beispiele verderben gutte Sitteu. nevarnosti pa kličejo na novo delo. Sedaj si posredovalni jezik. Mi smo odločili sicer, da so s tem užalili vse one tisoče Slovencev, ki Dosedaj je ie gospodovalna klika — seveda stojita nasproti katoliška cerkev in očitno obširneje spregovorimo o argumentih one re so bili v tej aferi naši strani in ki so potom svojih zaveznikov — žugala z nasilstvi. brez verstvo. Slovenski narod pa mora propa- P O D h T 8 T E K. 14 rešen teh neumni!: skrbij, povem še danes vinjen in razburkana kri v njem je delovala Zvezda spoznanja. staremu Santolu, da naj da svojo hčerko komur hoče. — To storiš prav. Ker Santolova Jucka Slika s Pomjanšćine. R§e: Sla volj ub Podslapinskif bj jtak ne bjla nikdar tvoja. Kes je to! A jaz znam, da si ti razu- Tone se je nasmehnil: men in pošten mladenič in znam, da umeš j — A, prava reč! Oe ne bi bila tista, več nego jaz. Zato bi rad imel tebe za pri- bi bila pa druga. Ženska je ženska! jatelja, da se od tebe kaj naučim. Potem je ponudil Vaniču roko, rekši: — -Je že prav. Tudi jaz bi rad imel — Torej, mi boš zanaprej prijatelj ? Jaz dobrega in poštenega prijatelja, a tebi zdaj hočem v bodoče vse svoje skromne moči po-še ne morem zaupati. Morda postaneva še j svetiti v blagor naroda in se boriti na tvoji solucije, vendar pa hočemo podati že danes No, veste oče Santol »kroati« nimajo de-Btiw.UCJOC. na rja da bi kupovali ljudi, pa jim tudi ni Ha, vražji »kroati«, da bi jih vrag potreba. Ko ljudje pridejo do spoznanja, Rodo tem strastnejše. vzel...... oni držali s »kroati«, ne da bi trebalo ljudi Stisnil je pesti, šel naprej, in zopet za- kupovati. Ti, ki hočeš dobra prijatelja, a poprej treba, da se prepričam, da ti res misliš ono, kar govoriš, treba, da mi dokažeš svoje prijateljstvo... — O, zato se že še ponudi prilika, če Bog da. A zdaj ti hočem nekaj druzega pojasniti. — No kaj ? — Jz nekih tvojih besedij, katere si govoril tam zunaj, sem razvidel, da nekaj misliš na tisto Santolovo Jucko ali kako je že ime tisti deklini in da se bojiš, da ti jo prevzamem jaz. No, veš moj oče in stari Santol sta res ne kuj govorila, naj bi se jaz poročil žnjo in ker mi do danes še nobeno dekle ni zmešalo glavo, sem rekel, da jo, če že ni drugače, tudi vzamem. Druzega pa ne znam jaz nič. Videl sem jo samo enkrat še, a govoril nisem še nikdar žnjo. Da boš pa ti strani za boljšo narodovo bodočnost... čel svoj samogovor: — Kaj, tako govoriš ti V Vrag! In Menigov s Koštabone ! Kam biti moj zet! je zginil fantin? Takrat, ko bi ga bilo naj-1 — Veste oče Santol, jaz sem se premi- bolj treba, ga ni bilo. Vraga! Kam seje slil in se ne bom še ženil, ker še nisem toliko neki zgubil? star in se mi še nič ne mudi za ženitev. Mej tem ko je zgovarjal te besede — A— a tako! Kaj je pa to zopet, kaj polglasno samemu sebi, je prišel proti njemu pomenja to ? 'od druge strani Tone Menigov in ga po- — O, nič hudega, oče Santol. Hotel Vanič je stisnil ponujeno mu roko in zdravil : rekel : — Na moje iskreno prijateljstvo smeš vedno računati... In nova prijatelja sta odšla vsaki na svojo stran... VIII. Vsled propada italijanske ali lahonske stranke in vsled zmage slovenske stranke, je bil tudi [stari Santol ves iz sebe od jeze. Zbralo se je v znani lahonski gostilni poleg njega tudi drugih lahonov, prodancev in zapeljanih zaslepljencev, ki so zabavljali čez »kroate«, tolaže se in hladč si jezo z vinom.... Proti večeru se je vzdignil stari Santol in se namenil proti domu. Bil je že nekoliko — Dober dan, oče Santol ! — A, zdaj prihajaš! Takrat ko bi te bilo najbolj treba, te ni bilo nikjer. Iskali smo te povsodi, a te nismo mogli najti. Kje si bil, kam si se bil zgubil in skril? Ti ma-lovrednež grdi, ti! Lejiega zeta dobim. Ti si kriv, da so nas »kroati« nasleparili. Torej, kje si bil?! Kam si zginil? Govori! — A, kaj se boste jezili oče Santol. Prišlo mi je t«ko, da nisem se več mogel držati v Pomjanu, pa sem bežal ven v gozd. — Aha! Bežal si, ker so te »kroati« podkupili. Tone je gledal razjarjenega starca in ga poslušal, ne vedč, ali naj se jezi, ali naj se smeje. sem reči, da lahko daste svojo Jucko, komur hočete, na-rae ni treba čakati. Santol je gledal Toneta z izbuljenimi očmi in odprtimi ustni. -- Kaaaj si govoril? — Povedal sem vam, oče Santol, da ni treba, da me čakate sfc svojo Jucko. Lahko vzame koga druzega. — Ha! Torej ti nočeš moje .lučke? Še prosil jo boš, tla ti jo dam za ženo ! — Morda! Sioer pa nisem rekel, da je nočem, ampak rekel sem samo, da se se ne mislim oženiti, ker mi se še nič ne mudi. Pa kaj bo tvoj oče rekel ? (Pride še.) opazke, s katerimi puljski list spremlja rečeno resolucijo. Pravi namreč: »Ta neopravičena in protizakonita zahteva Nemcev potrjuje poznano resnico, t. je tendencijozna laž, porojena iz želje naših sovragov. Mi vemo iz dobrega vira, da so šolske oblasti povsem zadovoljne z vspehom na hrvatskemu gimnaziju v Pazinu in tla je Dražbe premičnin. V sredo dne 4. tudi centralna oblast na Dunaju že ob\eščena julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled v tem zmislu. To, kar trdimo mi, utegne v naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- nedolgem času dobiti svoje potrdilo v izvestnih odredbah od kompetentne strani. Lahi Gospod Ivan God ni k, oče našega odgo-'^ija nista izdahi nikake prepovedi, ni ustmene vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: nih odredbah od kompetentne i ^ v , • , * , A . „i oismene ulica Cordaiuoli, oprema v zalogi, sir in jest- pa naj le lažejo dalje; nazadnje pa bodo vornega urednika. Pokornik je dosegel dobo nl pismene. U11W > r , . , , "" " ~ " Santi 244, pohištvo: ulica vendar-le videli v svojo lastno jezo, tla sola- rnega urednika, rokojnik je dosegel 73 let. Pogreb bo jutri ob 6. uri popol. Imenovanja v sodni stroki. Minister za pravosodje je imenoval avskultante: Ivana P»l"Cijo V cerkev?! V e n t r e 11 o pristavom v Rovinju, dra. Edvarda Pavla Seitza in dra. Alberta B a r-z a 1 a pristavoma na deželnem sodišču v Trstu in Frana I) o m i n c a pristavom v Vodnjanu. ; Ostane torej še vedno tisto najkočljiveje vine; na Seal i vprašanje: kdo je poslal, ali kdo je poklical ! Fortino 8, oprema za krčmo; ulica Leo 9 gali le na svoj lastni račun. Od Baltiškega morja do Adrije. V nedeljo dne 1. t. m. so naši Velenemci priredili velik izlet v slovensko Divačo, kjer so uprizorili — kakor nam poročajo od tam — nego - Pristav dr. Dante P o l o n i o je iz Pulja l,rave pangermanske orgije. Iz vseh prsij so premeščen v Trst. ' prepevali tiste znane pestm, k. bolje — Vprašanje je še vedno isto! Te dni so v mnogih iztisih razširili meri slovenskim ljudstvom pismo, ki jo je premilostljivi škof pred dnevom procesije pisal ravnateljstvu bratovščine sv. Cirila in Metoda o aferi »-izvele, ki uživa gostoljubje v sosedovi hiši. stave in ki se glasi: Tlldi v DivaSi so kri5ali. ° n*mškem Trstu r^ i- . • • t -\t . - \t in so odpošiljali razglednice »Sudmarkec. Ali clJolznost mi je, tla \ am javim za Vas " J pomislijo naj, da se danes jutri zna dogo vse drugo kažejo ono nemško agresivnost, ki je res že narasla tako, da sploh ne pozna nobenih mej, nobenega ozira, nobenega takta in najmanje tiste obzirnosti, ki jo je dolžan in za Vašo Bratovščino zelo neugodno stvar. Naznanila mi je ustmeno in pismeno in opozorila me c. kr. politična oblast, da agi- I naših tleh> ne men<$ Se Za to tacija in nasprotstvo, katero je tukaj proti blagoslovljenju zastave «Bratov-ščine sv. Cirila in Metoda® še vseraja, še širi in da preti resna nevarnost, da bi kateri popol u dne. Za dijake na hrvatskem gimnaziju v Pazinu je nabral gosp. Ivan Čeh na veselici v Sežani minolo nedeljo 21 kron. Med darovatelji so gg. Ivan Levičar, Dvoršak iz Postojne, Mahne in Ferluga. Otroški vrtec v sv. Ivanu priredi v tl i ti, da bo kdo reagiral, ko bodo izzivali na j soboto T. t. m. veselico v proslavo naših hla- da so ti, ki bilo nastalo Izvijajo, po veliki večini c. kr. uslužbenci, ljudje, ki jedo države kruh in so torej plačani tudi iz slovanskih žepov ! Nikdo naj ne govori, da je to denuncijanstvo. Mi nočemo malovrednež povodom procesije sv. R. Telesa Izganjati nikogar. Saj mi se ne oglašamo na katerisibodi način napal zastavo in tako provzročil nered, ki bi mogel imeti strašnih posledic za ogromno množico, zbrano olj obeh straneh procesije. Sam Bog ve, kakšne nesreče bi se mogle pri tem dogoditi. Skušnja nas uči, da je o priliki procesij mala iskrica napravila veliki požar. Groza je proti tem gospodom zato, ker so c. kr. urad niki, ampak zato, ker nastopajo agresivno proti nam. Mi moramo nastopati proti vsakomur, čegar stremljenja pomenjajo nevarnost za našo narodno posest in absolutno ne moremo umeti, zakaj bi morali delati izjemo baš pri c. kr. uradnikih in zakaj naj bi državna pohištvo in klavir, ulica Torrente 34, ^ Okrajni glavar S«'haffen- pohištvo. h a u e r — poznavatelj z a k o n o v. Vremenski Testnik. Včeraj: toplomer [., okraja koperskega nam pišejo: V Deka-ob 7. uri zjutraj 27.2, ob 2. uri popoludne njj, |){K]0 jmeli v kratkem volitve za občinski 30.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760*3 zastop. Na teh volitvah si bosta stali nasproti — Danes plima ob 1.48 predp. in ob 3.21 tjve stranki, kateri pa sta — to se umeje — pop.; oseka ob 8.4 predpoludne in ob 10.30 0j)e slovenski. Vsaka stranka tlela po svoje, da iz volilne borbe izide kakor zmagovalka. To se razumi že samo ob sebi ! No, namen teh vrstic ni, da bi se potegnil za to ali ono stranko, ampak pokazati sem hotel le, kakov izvrsten poznavatelj zakonov je gospod okr. glavar — reete c. kr. namestniški svetnik — Schalfenhauer v Kopru. Kakor povsodi, tako imajo tudi v Dekanih posamične podobčine svoja občinska zemljišča, od katerih mora občina davek plačevati. Dekanski stranki se prepirati zdaj, ma volilno pravico za posamične podobčine, ali župan, ali načelniki posamičnih vasi. Ena stranka pravi, tla pritiče ta pravica kobil v Trstll priredi dne 15. t. m., povo- županu, dočim trdi nasprotna stranka, da dom zaključenja šolskega leta, veselico na pritiče ta pravica načelnikom posamičnih vosi govestnikov na vrtu »Narodnega doma*. Začetek ob t), uri zvečer. Vstop svoboden. Kot Ciril-Metodijski dar poklonil je ženski podružnici g. poslanec Ivan Marija j,(}<) j Vatovac 10 K. Bog ga živi! Slovenska dekliška sola pri sv. Ja vrtu družbe sv. Cirila in Metoda pri Jakobu. Razpored prijavimo prihodnjič. samo pomisliti, kaj bi se zdaj lahko zgodilo, "niforma dajala privilegij, katerega ne do-ko so duhovi razdraženi. Niti vojaki, niti stra- ! voljujemo nikomur?! Ne proti uradnikom, zarji ne bi mogli preprečiti strahu množice, ne l>roJ svobodnemu gibanja uradnikov in v | n e g a Vesti iz ostale Primorske. le proti agresiji (naj prihaja že od katerekoli strani) in — v lastno obrambo. katera bi v največjem neredu bežala na vse strani. Je res, da Vaša Bratovščina obstoji poj cerkvenem pravilu kakor druge Bratovščine v Trstu, je res, da zastava Vaše Bratovščine je bila cerkveno blagoslovljena kakor druge i S tem ciljem pred očmi ustvarjajo tu insti-zastave, in da tako, kakor imajo druge bra- i tucijo za institucijo. Kakor čujemo, so usta- XI- veselica p e v s k o - b r a l-društva «Z r i n j s k i» v D e -namene proganjanja, ampak mi se obračamo a n j h. Pišejo nam : Ni moj namen, da bi podal vam danes, cenjeni čitatelji, kako kritiko o vspeliu naše prve veselice, ki je po- tovščine pravico nositi svojo zastavo pri procesiji, tako tudi Vi. Ali c. kr. oblast pravi, da za to leto bi bila velika nevarnost, in gotovo tudi ne pametno nesti dotično zastavo na procesijo v novili zopet eno novo tako agresivno društvo, katero so menda krstili za »Strand\vaeht«. Društvo ima baje že 130 udov. Namen je seveda širjenje velikonemške ideje . . . Slovani so opozorjeni : gledajo naj, da branijo dan Sv. Rešnjega Telesa. Modrost in ot>rez- ■ svojo kožo pred — strandvahtarji! nost nas učite, da se varujemo; zakaj pri tej! Ubogi Treves! Pišejo nam : Slavni Tre- priliki so lahko letos zgodijo strašne in velike nesreče. A Vi v ta dan vsi pokažite svetu, da Vaša Bratovščina ljubi mir, da ne izziva nikogar. Vsi kakor dobri kristjani pridite i pobožno sodeljujte pri procesiji, pridite edino z namenom, da častite Izveličarja svojega v sv. Zakramentu. Jaz kakor katoliški škof ne morem vam uzkratiti pravice, katero Vam je dala sveta Cerkev. Ali kakor škof in služabnik Tistega, kateri je rekel : Mir bodi z Vami, Vam priporočam, uprav prosim Vas, da Njemu na Tržaški Nemci so neprestano na delu v vsem povoljno vspela, pač pa vam podam zmislu devize: od Baltiškega morja do Adrije. [zopet nov dokaz, kak zistem da vlada na Primorskem. Mi pač ne vemo, ali bi se smejali ali jezili : skoraj najbolje bi bilo, da se smejemo ti najzadnji bedastočosti. Naše veselice sta se udeležila tudi društva « Slava » od sv. Marije Magdalene, »Svoboda* od sv. Antona in «Ilirija* od Pobegov. Ta društva so seveda mislila priti z društvenimi zastavami v Dekane. A glej čudo! okrajno glavarstvo v Kopru je zadnji hip prepovedalo tem društvom zastave, boječe se — horribiledictu! — izgredov. Izgredi, pa v Dekanih ! Kdaj ste še le tu čuli, cenjeni čitatelji?! A gosp. glavar še ni imel miru. Poslal je v Dekane orožnike, ki so jako skrbno popraševali, je-li društvo «Slava» prišlo z zastavo. Seveda, gospod glavar, vi se bojite izgredov zaradi slovenskih trobojnic v Dekanih, a v Pomjanu se niste bali svoj čas izgredov zaradi »kozavih» zastav, ki so vihrale v čast novemu županu Bartolichu. E kaj pa, ptiči se poznajo po perju, ljudje pa najbolje ves je na delu ! -Te dni je šel neki finančni nadstražnik po ulici sv. Spiridijona, kar je zagledal nekega možiceljna, kako nosi sodček vina iz ladije, zasidrane v kanalu. Finančni organ si je takoj mislil svojo ter je prijel moža se sodčekom. »Kaj nesete ?« ga je vprašal: odgovor pa je bil: »Vino.« Na vprašanje, komu nese, je mož povedal, da sam ne ve prav, komu, da je nese v ulico »Loggia«. Mož in vino sta na to romala na redarstveni urad, kjer je ostalo vino, med tem ko je mož moral v zapor ! ki pa v zmislu ij 51. obč. reda za Istro niso, dru/.ega — mimogrede omenjeno — nego županu podvrženi obč. organi. Tekom rekla-macijskega postopanja pa je prišla ta stvar v odločitev c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru in naš veleučeni gospod Schatfenhauer je odloČil: volilna pravica za posamične podobčine pritiče županu ! V resnici pa volilna pravica v imenu občin za obe. zastop ne pritiče ne županu, ne nobenemu drugemu. V tem pogledu imamo namreč dve razsodbi upravnega sodišča in sicer eno od dne 25. oktobra 1S77 št. 1411. ter drugo od dne 30. decembra is*«; štev. 3516, kateri od loč ujeti obed ve, da občina kakor juritlična oseba ne more imeti volilne pravice za svoje lastno zastopstvo! To je tudi logično ! Gospod Schatfenhauer pa ne pozna teh, načelno važnih razsodb, a je vendar jako jako učen mož. Srečna Avstrija z izvestnimi njenimi c. kr. namestniškimi svetniki ! ! X Ž u p n i k o m v B r e z o v i c i je imenovan duhovni pomočnik pri sv. Antonu novem, veleč. g. I. E. Normali. X O občinskih volitvah v Pod-gradu poročajo »Naši Slogi«, da je prišlo volit tudi takih ljudij, ki so bili nekdaj naj-huji nasprotniki narodne stranke, a so soglasno volili s to stranko. Kdo se ne spominja, kaki ljuti boji so se nekdaj bili v tej ol>čini! Sedaj pa priznavajo mnogi nekdanjih protivnikov, da so bili zavedeni od zlobnih in pokvarjenih ljudij. Baš ti bivši opozicijo-nalci kažejo, kako je z umetnimi in nemoral- nimi sredstvi možno ustvariti opozicijo. No, narodna stvar ima toliko moralne sile v sebi, da je srečno premagala vse to. Vesti iz Kranjske. * O k r a d e n i f o t o g r a f. Kakor smo svoj čas poročali, sta dva kmetska fanta fotografu Mullerju v Ljubljani ušla z zlatim prstom z briljantom, vrednim 500 kron, katerega jima je bili prijazno posodil o fotografo-vanju. Muller je dal njiju slike policiji, kije iskala tička s pomočjo istih. Minolo nedeljo pa je stražnik na Marijenem trgu v Ljubljani zasačil Franca Hafnerja, ki je identičen s fantom na fotografiji. Hafner je najprvo tajil, a prstan so dobili pri njem, na kar je priznal in rekel, daje prstan hotel , koncem šolskega leta pa 610. Po materinem jeziku je bilo Slovencev 501, Nemcev 108, Italijan je bil 1. Razven , konečno človek ne sme zahtevati drugačnih razmer, sedaj, ko se bližamo dobi pasjih dnij. Vroče in dolgočasno je, zato pa moram s toliko večim veseljem pozdraviti dejstvo, da so se naša društva započela gibati in prirejati zabave, po katerih ljudstvo hrepeni, kakor žejen človek po čaši sveže studenčnice. Preti malo časom so dramatični diletantje uprizorili znano opereto »Čevljar baron«, dne 1. julija je imelo »Delavsko bralno društvo« svojo veselico, v kratkem času pa menda poleti tukajšnji »Sokol« kam v našo okolico. — Ker pa mislim za danes spregovoriti le nekoliko besedij o veselici »Delavskega bralnega društva«, zatorej k stvari. Kakor rečeno, je omenjeno društvo s svojimi vrlimi tamburaši in pevci priredilo dne 1. julija t. 1-, ob 4. uri popoludne, vrtno veselico pri g. I. Grudnu na Jeličnem vrhu. Z radostjo v srcu sem opazoval, kako je ljudstvo vrelo iz mesta na četrt ure oddaljeni kraj * eselice. Že pred početkom zabave je napolnilo prostorni vrt in je z burnim odobravanjem izražalo svoje zadovoljstvo ob zvršetku vsake posamične točke vsporeda. Celotni program je obsegal več pesmic in tamburaških kompozicij, radi česar se ne morem spuščati v detailirano ocenjevanje. Vendar treba na vsaki način omeniti Lebanovega »Mornarja«, Grbičevo »Slavček daj mi . . in pa Broževo tamburaško kompozicijo »Hrvatska narodna četvorka«. Te tri piese so bile izvršene s tako redko preciznostjo, da bi se z izvedenjem istih moral udovoljiti celo kritičen strokovnjak. S tem, seveda, ni rečeno, tla so bile druge točke slabo izvršene. Le največ priznanja zaslužijo imenovani komadi, ki se že radi modulacije glasov takoj priljubijo občinstvu. Odkritosrčno povedano, jaz nisem pričakoval takega vspeha, ker vem, da se vsi izvršujoči členi morajo trpko boriti za vsakdanji obstanek, radi česar jim ostaja bore malo časa za pouk v tamburanju in petju. O taki požrtvovalnosti gotovo zasluži javno pohvalo sleherni posamični ud, posebno pa dirigent tamburašev in pevovodja g. Ant. B l a ž i č. Želeti je, da bi otlbor »Delavskega bralnega društva« priredil še več takih veselic, ki so navzočim v zabavo, narodu v prosveto in društvu Čast. Torej, na svidenje na prihodnji veselici ! A 1 p h a. Razne vesti. Dr. Karoi Živny — aretiran. Dunajska »Prvnf češka politička jednota« je imela prošlo nedeljo ljudski shod, na katerem je govoril tudi zitani pisatelj in novinar, bivši urednik »Parlamentarja«, dr. Karol Zivnv. Govoril je o pangermanizmu ter je o tej priliki baje rabil izraze, v katerih je vladni zastopnik videl razžaljenje veličanstva. Vladni komisar je zaključil shod ter dal govornika aretirati. Biskup Strossmayer odpotuje ta teden skozi Zagreb v Rogatec. Serum proti pijanosti. Profesor dr. Thč-bault v Parizu je nedavno iznašel serum proti pijanstvu, s katerim so že v raznih krajih dosegli lepih uspehov. Sedaj je dovolilo noše ministerstvo, da se ta lek sme rabiti za poskušnjo v dunajskih bolnišnicah. Razpuščena so vsa nemško-nacijonalna [ dijaška društva v Inomostu po odredbi na-' mestništva. Vzrok so bile demonstracije po-[ vodom prepovedi društvenih znakov ob promocijah in resolucija, v kateri dijaki protestirajo proti imenovanju profesorja Bernhei-merja, ki je po rodu Žid. Vesti iz Štajerske. — A k a d. - t e h n. d r u š t v o »T r i-glav« v Gradcu bo imelo v soboto dne 7. julija svoje četrto redno občno zborovanje v letnem tečaju 1900 v Iruštvenih prostorih. ZBČetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenija«. 3. Poročilo od borovo. 4. Volitev opravitelja. 5. Slučajnosti. — Celjski S t i g e r. Izvolitev Gustava Stigerja celjskim županom in Julija Rakuscha podžupanom je potrjena. Srečno Celje in še srečnejši njega Nemci, recte nem-šktitarji ! — 73.000 K deficita je imel v letošnji sezoni ravnatelj novega gledališča v Gradcu, Purschian. Nesrečni ravnatelj se je obrnil do občinskega zastopa graškega, naj mu pomaga pokriti veliko zgubo, ker je isti deloma sam zakrivil zgubo. Novo gledališče, katero je dal zgraditi mestni zastop, je stalo ogromne svote ii: sedaj bo treba še prispevati v pokritje tolikih zgub. Graških davkoplačevalcev pač ni zavidati, da imajo take mestne očete. Nemški nacijonalci so pač veliki demonstranti in kričači, a zelo majhni gospodarji. — Težka kaznovana poželjivo s t [>o črešnjah. Kočarica Marija Kme-tec iz Velikega Okiča na Štajarskem je večkrat zadostila svoji grešni želji po sosedovih črešnjah. Ko jo je sosed pred kratkim zopet dobil na svoji črešnji, bilo mu je šale tlovolj in: »puška zdaj poči...« kočarica pa se je zadeta zvalila z drevesa. Sosed jo je zadel v očesi in Kmetec skoro zgubi vid na t beli očesih. Brzojavna poročila. Odlikovanje lisiniljeiike. GRADEŽ 4. (K. B.) O včerajšnji g|vo-ritvi pomorske bolnišnice v Gradežu je okrajni glavar izročil na slovesen način mnogoletni predstojnici iste, usmiljeni sestri Alkantar Ischv, od cesarja podeljeno ji Elizabetino kolajno. Ustaja na Kitajskem. BEROLIN 3. (K. B.) Nemški konzul v Cifu-u brzojavlja dne 2. t. m. : Glasom brzojavke iz Jentsoufu-a so kitajske oblasti spodile tamošnje misijonarje, na kar st) začeli takoj rušiti misijone. Tsining se nahaja v naj-veči nevarnosti. Guverner in oblasti pozivajo inozemce, tla morajo takoj odpotovati. .\ko ne pride nemudoma pomoč, jim ne bo mogoče dalje ostati tukaj. Guverner v Tsinanu j je brzojavil nemškemu konzulu v Cifu u, tla je v Tsiningu ustaja ter da so misijonarji morali zbežati k obali. * BEROLIN 3. (K. B.) Poveljnik križarskega brodovja, contre-adiniral Bendemann, je brzojavi 1 dne 2. t. m. iz Taku-a: Jutri pošljem v Yokohamo s parnikom «Koln» ranjene častnike Lansa, Selili perja in Krohna, katerih stanje je zelo dobro, višjega mornarja Zimmermanna in pomorščaka Jausena z »Ge-fionas. Vsi ostali ranjenci so še v Tientsinu. Njih stanje je, kolikor sem mogel izvedeti, v obče dobro. Položaj nespremenjen. AVILHELMSHAKEN 3. (K. B.) Z ozi-rom na resnost položaja v vzhodni Aziji osnujejo ekspedicijski voj dobrovoljcev, iz vojske, glede števila enak mešoviti brigadi. PARIZ o. .(K. B.) V današnji seji ini-nisterskega sveta je priobčil minister za vna-nje stvari, Delcassč, brzojavko franeoskega konzula v Shanghaiu od včerajšnjega dne, v kateri javlja konzul, da sta se princ Tuan in general Kangsi polastila vse moči, obkolila z vojsko cesarsko palačo v Pekingu ter za po- vedala podkraljem, da zapričao boj proti ' tujcem. Podkralji na južnem in osrednjem Kitajskem pa da ju nočejo poslušati. W1LH E LMSH A FEN 3. (K. B.) Cesar Viljelm si je ogledal ekspedicijski voj, ki pojde na Kitajsko, ter rekel v nagovoru, ki ga je imel o tej priliki, da je umoritev poslanika v Pekingu nezaslišan, grozen zločin, ki zahteva najostrejšo kazen; on da ne bo miroval, dokler natl zidovjem Pekinga ne za vihra nemška zastava, združena z zastavami ostalih velevlasti. BEROLIN 3. (K. B.) Poveljnik nemškega križarskega brodovja je že prosil cesarja. naj misli na odpošiljatev ene divizije. Cesar je odložil nameravano potovanje v severne dežele. BEROLIN 3. (K. B.) »\Voltfc javija dne 2. t. m. ob 7. uri zvečer iz Cifu-a: Na tuk. brzojavni postaji je zaležalo 200 brzojavk. LONDON 3. (K. B.) Listi javljajo iz Sltanghaia: Istega dne kakor nemškega, so umorili še dva tlruga poslanika. Glasom poročil tuk. novin iz Pariza je prejelo angležko poslanstvo vest, tla sta umorjena tudi francoski in angležki poslanik v Pekingu, a da se poslanstvo brani potrditi to vest. \V I LH E LMSH AFE N 4. (K. B.) O pojedini v častniškem kazinu o priliki spuščanja ladije »Wittelsbach» na morje je cesar Viljelm v odgovoru na zahvalo princa Ruprechta Bavarskega za častno mesto a la silite pomorskega bataljona, omenivši zgodovinsko zavezništvo rodovi n Wittelsbach in j Hohenzollern, naglašal, da je ocean neobhodno potreben za veličino Nemčije v svetovni politiki. Brez udeležitve Nemčije se ne sme dovršiti več nobena važna odločitev niti na oceanu niti onstran istega. Ako bi se to /godilo. odzvonilo bi svetovni slavi Nemčije. V takem slučaju tla bi cesar uporabil uajostrejša sredstva. TOULON 4. (K. B.) Parnik »Colombo« le včeraj otlplul s 825 mož na krovu v kitajske vode. WA S HINGTO X 4 (K. B.) Konzul Zje-dinjenih držav v Kantonu brzojavlja, da je Li-Hnng-Cang dal danes zagotovilo, tla izda nemudoma strog proglas, s katerim zapove mir in red v svoji pokrajini ter da zaukaže potrebno v varstvo tujcev. Isto poročilo pravi, da Ii i - Hung-Cang znatno pomnožuje svoje čete. — BEROLIN 5. (K. B.) »\Voltf« javlja iz Shanghaia : Hitri sel, katerega je poslal Robert Hardt iz Pekinga v Tientsin, je prinesel vest, tla so bila dne 25. junija razven nemškega, angleškega in italijanskega poslanstva v Pekingu razrušena tudi vsa ostala ter da so kitajske čete streljale na diplomate, ki so bili zbrani v poslopju angležkega poslanstva. AV A S HI NGTO N 4. (K. B.) Konzul zje-dinjenih držav v Shanghaiu brzojavlja: Dne 27. t. m. sta bili le še dve poslanstvi v Pe-hingu nedotaknjeni. Cesar in cesaiica - udova sta ujeta v cesarski palači. Mestna vrata so zaklenjena. Princ Tuan in njegovi bokserji imajo vso moč v rokah. Na ulicah vlada popolna anarhija. ŠTEFAN TEMISTOKLEJ PAXIMADI, posestnik, je danes v Sežani ob 3. uri popoldne, previden se sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Go-spodu zaspal. Podpisani naznanjajo potrtim srcem to pretnžno vest vsem prijateljem in znancem. Cerkveni obredi in blagoslovijenje trupla pokojnikovega se bode vršilo v grško orijen-talski cerkvi dne 5. t. m. ob 5. uri pop., pogreb pa na pokopališče te cerkve. V SEŽANI, dne 3. julija 1900. Nežika Paximadi roj. Floere, soproga. Štefan Ernest Paximadi, »in. Pija Paxiinadi roj. K ral I. sinaha. Jurij, Josip, Marija. unuki. Posete in pošiljanje vencev naj se blagohotno opusti. Ta oglas služi kakor direktno obvestilo. Iz italijanskega parlament a. RIM 3. (K. B.) V današnji seji komore je finančni minister uložil predlogo, katera zahteva, da se mu dovoli provizorij proračuna do konca leta. Hrvatski romarji pri papežu. RIM 3. (K. B.) Papež je vsprejel danes v sikstinski kapeli kako stotino hrvatskih romarjev, pod vodstvom zagrebškega nadškofa Posiloviea. Tudi vladiko dubrovniškega Marceli ća je vsprejel papež. Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. I. občni del. Prvi oddelek. Pojem in razdelitev trgovine. Dobra so vsi predmeti (stvari, reči), ki služijo človeškim potrebam, kakor so hrana, obleka, sredstva za izobraževanje itd. Z besedo trgovina razumemo posredovanje v zamenjavi dober (promet dober), ako se dotična oseba stalno bavi s tem posedovanjem ter je vrši kakor svoj poklic. V trgovino spadajo vsi predmeti, ki so sposobni za prenos in zameno; zovemo jih trgovinsko blago, ali krajše samo blago. Kupovanja in prodajanja nepremičnin ne smatramo trgovinskim poslom. D e 11 a r je blago (n. pr. zlato), katero rabijo narodi kakor obče sredstvo za menjavanj a dober (prometno sredstvo) in kakor merilo za izražanje vrednosti predmetov. Papirni denar nadomestuje pravi denar, ki je kakor vsako drugo blago le navadno dobro (srebro, zlato). Zamena za denar se imenuje k u p, odnosno prodaja. Pod ceno razumemo količino blaga, ki jo vzemamo za merilo vrednosti kakega predmeta ter jo izražamo v prvi vrsti v denarju. Trgovina uvaja povsodi bolj in bolj ceno v denarju, da bi se zamenjava dober zvedla na kup in prodajo. Osebe, ki se po svojem poklicu neposredno ali posredno udeležujejo posredovanja v prometu dober, zovemo trgovce. Trgovinski promet v svoji celoti, t. j. ; trgovinski promet vseh narodov med seboj imenujemo sve to v n o trg o v i n o. Pošiljanje blaga čez morje označujemo s p o m o r s k o trg o v i n o. Trgovino na kopnem zovemo kopno trgovino, a trgovino med primorskimi tr-| žišči iste dežele primorsko trgovino. Trgovino, katero vodi država se svojimi j naselbinami, imenujemo kolonijalno (naselbinsko) trgovino. Trgovina, katero vodi država z inostran-stvom, je zunanja trgovina. Trgovina, ki jo vodi država v okvirju svojih mej, je notranja trgovina. Promet kakšne države z inostranstvom delimo v uvozno, izvozno in posredovalno trgovino. Uvozna trgovina (importna) obstoji v prinašanju, uvažanju tujih prirodnih proizvodov (produktov od lat. producere = proizvesti) in obrtnih, industrijskih (industria ^ lat. = marljivost, obrtna delavnost), da zadovolji žnjim notranje potrebe dežele. Izvozna trgovina (eksportna) ob-1 stoji v izdavanju, izvažanju notranjih pri- j rodnih ali industrijskih proizvodov v ino-stranstvo. P o s r e ti o v a 1 n a trgovina posreduje v prometu blaga med tujimi državami na način, da domači trgovci kupujejo blago ^ v inozemstvu ter je prodajajo dalje v inozemstvo ali pa tako, da domači trgovci in prometni zavodi skrbijo za prenos blaga skozi državo. Ta prenos blaga preko države imenujemo prevozno ali tranzitno t r g o-I v i n o. Aktivno trgovino vodi država tedaj, ako opravlja svoj izvoz in uvoz blaga po svojih lastnih podanikih, po svojih domaČih trgovcih in s pomočjo svojih prometnih sredstev (n. pr. parobrodov). Pasi v n a pa je trgovi n a tedaj, ako te posle vršijo tuji trgovci. (Primerjaj promet v kitajskih lukah s pomočjo tujih parni kov.) (Pride še.) Promcr z živino. Kr. deželna vlada v Zagrebu je prepovedala uvažanje ovac in koz iz občine Pulj in sosednjih občin zaradi obstoječih ovčjih koz in uvažanje prašičev iz Občin I^ovran, Veprinac v okraju Volosko in iz občine Du-tovlje v okraju Sežana zaradi obstoječe pre-šičje kuge. Žalosti potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nepozabni soprog in oče, gospod IVAN GODNI K, po dolgi in mučni bolezni, v dobi 73 let in previden se sv. zakramenti za umirajoče danes ob 9. nri zjutraj v Gospodu zaspal. Pogreb bo jutri, dne 5. t. m. ob G1;2. uri popoludne. Bark o vije 4. julija 1900. Žalujoča rodbina. \ I® Kathreiner je samo pravi v znanih Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih aH v drugih za preva-ranje računaj o čih ponarejenih zabojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. M Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek. V;, '-m. ^ • i«* t * \ Kwizdov Korneuburski prašek za krmljenje živine u'•j-*' -,/=£385, — "h:: % Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen »koro 50 i-' /.e v mnogih hle vili, kedar živimi :rad« je«i':. tedur slabo prefoavlja v /.i.uijšanje in pomno-žitev redilno*ti mleka pr: kravah Cena x/l škatljieu krou 140. '/, kat-Ijice 70 stot. Pristen je le se zraven •»tojećo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Giavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. av&tr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagateij. Okrožni lekaraar. Korneuborg-pri. I> vi naj u • prir - udana Se toplo priporočata z odličnim »potovanjem Sauni g & Dekleva. Rodoljubi! Bliža se zopet praznik zaščittrikov naše družbe, praznik sv. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je pri nas docela udomačil običaj, proslavljati god slovanskih blagovestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih svetih namenov, kateri so uprav zu nas obmejne Slovence, boreče se se za naj-primitivnejše življenske potrebe, naravnost eminentni* važnosti. Saj nam s skrajno požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših, tujim navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujčenjem! Vse to pa stane mnogo, mnogo denarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src, in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseh blagih rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo, da se o priliki godn sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi darovi naše prekoristne družbe sv. ('i-rila in Metoda. ODBOR. ženske podruž. družbe sv. C. in M. V TRSTU, dne 13. junija 11)00. redno občno skupščino „Posojilnice in hranilnice v Kopru'* vknjižene zadrug z neomejenim poroštvom katera se l>ode vršila v zadružnih pr«»storili, ulica S. Biasio list. 338 dne 22. julija t. 1. ob 10 uri se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo o delovanju zadruge v letu 1899. 2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1899. 3. Volitev upravnega odbora za leto 1900. 4. Volitev nadzorstva za leto 1900. 5. Eventuelni predlogi. OPOMBA. Ker je bil odbor pksojilnice in hranilnice v Kopru sklical občni zbor za •>•>. oziroma za 2ft. aprila t. 1. le je ti ni in samim vabilom, kar da je proti postavno, ukazalo je c. k, trgovinsko-po-morsko sodišče, da se skliče nova občna skupsčina. Koper, dne 3. julija 1900. Olbor posojilnice in hranilnice. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. ! — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemnice, žimnic iu peresnic, ojdedal in železnih blagraju, po cenah, da se ni bati konkurence. I Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. I. liadst. I Sprejema na domu vsaki dan od -S do s3/^ i zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika /. raz peča vanje m zakonito dovoljenih državnih papirjev in sivk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8. -g. -A,- -A- -A- -Ap -A- -A- -A- -Ar- -A- "fr ^tr^tf4 r JLJCn _n ~ ~ .i™ . * — ———m.—m m m H| 4f VV? SAUNIG & DEKLEVA ' • A ~ GORICA - nlica MUHicipio 1. - GORICA (Mehanična delavnica v Nunski ulici it. 1«.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAPF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei) ; nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej. atf*" Vsaka konkurenca nemogoča ! "TK GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICI registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiSi. -:m: Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni elan društva in se obrestujejo po 4l/2°/o» ne se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po (i °/0 in na vknjižbe po f>°/0. Urad n je vsaki dan od tlo 12. ure dopol. in od 2.