KATOLISK CERKVEN UST.
»• . ___ » .
„Daniea4« izhaja vsak petek na eeli poli, in valji po pošti sa eelo letoli gld. 60 kr., sa pol leta 2 gl. 40 kr., sa eetert leta 1 gl. 30 kr. T tbkarnici sprejemana sa eelo leto 4 gl., sa pol leta 2 gl., sa žertert lita 1 gL ako sadene na ta dan prasnik, iside „Danica« dan pop«.
Tečaj XXXVUL	V Ljubljani, 28. vel. serpana 1835.	List 35.
Poročilo bratovščine presv. Beš. Telesa v IJnUUani za leto 1884/85.
(Konec.)
33.	Zasp: 3 koretlje.
34.	Selft pri Kamniku: 3 m&Sne srajce, 3 pre-pase, 9 humer&lov.
35.	Spodnji Tuhinj: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 mašne srajce, 9 humeralov. 3 predpaae, 6 kor-poralov, 6 pal, 12 rutic sa lavabo in 24 rutic za kelih.
36.	Berdo: 1 bel mašni plašč.
37.	Tuj niče: 1 bel mašni plašč.
38.	Zlato polje: 1 rudeč mašni plašč.
39.	S kam čina: 1 rudeč mašni plašč.
40.	Goričica: 1 vijoličen mašni plašč, 1 burzo i» l štolo za obhajila, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za Javabo in 24 za kelih.
41.	Stranje: 1 vijoličen mašni plašč.
42.	Zgornji Tuhinj: 2 vezeni blazinici za mašne bukve, 1 belo štolo.
43.	Vodice: 1 velum, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic sa lavabo in 24 rutic za kelih.
44.	Nevlje: 1 velum.
45.	Motnik: 6 korporalov, 6 pal, 12rutic za lavabo, 24 rutic sa kelih.
46.	Rova: 6 korporalov, 6 pal.
47.	Dob: 1 rodeč mašni plašč.
48.	Krulnja: 1 bel pluvjjaL
49.	Blagovica: 1 rodeC mašni plašč.
50.	Sent-Hoiona: 1 zelen mašni plašč, 1 plašček sa ciborij, 1 obhajilno burzo.
51.	Zagorje pri Savi: 1 čem mašni plašč.
52.	Moravče: 3 mašne srajce, 3 predpaae, 9 humeralov, 3 koretlje 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 rutic za kelih.
53.	Kolovrat: 1 velum.
54.	Lipoglav: 1 bel piuvgaL
55.	Kopanje: 2 veceni blazinici sa mašne bukve.
6& Svibno: 1 bel pluvijal.
67.	Šenčur pod Knmom: 1 bol mafeii plašč.
68.	Jančo: 1 bel sušni plašč.
59.	Proigaajo: 2 vezeni blazinici za mašne feukve.
60.	Javorje pri Litiji: 1 čem mašni plašč.
61.	Šent-Jani: 2 Stoli za obhajila.
62.	Sv. Trojica pri Teriičn: 1 bel mašni plašč.
63.	Ajdovica: 1 rudeč mašni plašč, 1 burzo in 1 štolo za obhajilo.
64.	Sent-Lorenc ob Temenici: 1 vijoličen mašni plašč, 1 burzo za obhajila.
65.	Šent-Rupert: 1 vijoličen mašni plašč.
66.	Sela pri Šumberku: 2 blazinici za mašne -bukve, 1 štolo za obhajila
67.	Doberniče: 1 belo štolo za litange, 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 koretlje, 3 mašne srajce, 3 pro-pase, 9 humeralov.
68.	Žužemberk: 2 obhajil ni burzi, 1 antipendij.
69.	Mirna: 1 velum.
70.	Ambrus: 1 antipendij.
'71. Trebnjo: 1 velum.
72.	Kerško: 1 bel pluvijaL
73.	Catei ob Savi: 1 vijoličen mašni plašč.
74.	Kostanjevica: 1 bel plav^aL
75.	Bnčka: 2 vezeni blazinici za sutšne bukve, 1 obhajilno buno, 1 belo štolo.
76.	Šent-Jernej: 1 velum.
77.	Raka: 2 veaeui blazinici sa mašne bukve, 1 burzo za obhajila.
78.	Cerklje pri Kerški vasi: 3majšno srajce, 3 prepaae, 9 humeralov.
79.	Dolina: 2 vezeni blazinici za mašne bukve.
80.	Mirna peč: 1 bel mašni plašč.
81.	Soteska: 1 rudeč mašni plašč.
82.	Novo mesto: 1 selen mašni plašč.
83.	Stopiče: 2 vezeni blazinici sa mašne bukve.
84.	Smarjeta pri Klevevžu: 2 burzi in 2 Stoli sa obhajila.
85.	Podgrad: 1 zelen mašni plašč.
86.	Toplice: 3 mašne srajce, 3 prepaae, 9 humeralov, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic sa lavabo, 24 rutic sa kelih.
87.	Vavta vas: 1 velum.
88.	8uhor: 1 zelen mašni plašč.
89.	Stari-terg pri Poljanah: 1 burso in 1 štolo sa obhajila.
90.	Semič: 1 velum.
91.	Cernomelj.* 1 selen mašni plašč.
92.	Rado vica: 6 korporalov, 6 pal, 12 ratic sa lavabo, 24 ratic za kelih.
93.	Vinica: 6 korporalov, 6 pal, 12 ratic za lavabo, 24 ratic za kelih.
94.	Stara cerkev pri Kočevji: 2 vezeni blazinici za mašne bukve, 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
95.	Oailnica: 1 bel mašni plašč.
96.	Morovec: 1 bel mašni plašč, 1 plašček sa ciborii.
97.	Stari log: 1 radeč msšni plašč, 1 plašček sa ciborij, 1 obhajilno burzo.
98.	Banjaloka: 2 blazinici za mašne bukve.
99.	Mozelj: 1 velum.
100.	Kočevje: 3 koretlje, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 rutic za kelih.
101.	Loški potok: 1 plašček za cibor^, 1 obhajilno štolo.
102.	Šent-Gregor: 1 radeč mašni plašč.
103.	Rcb: 2 vezeni blazinici za mašne bukve.
104.	Struge: 1 velum, 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 2 koretlja.
105.	Rakitna: 1 bel pluvijal.
106.	Logatec: 1 bel mašni plašč.
107.	Rovte nad Logatcem: 1 rudeč mašni
plašč.
108.	Horjul: 2 vezeni blazini za mašne bukve, 1 obhajilno burzo.
109.	Šent-Jošt nad Polhovim gradcem: 2 vezeni blazinici za mašne bukve.
110.	Borovnica: 1 bel pluvijal.
111.	Verhnika: 3 mašne srajce, 3 prepise, 9 hu-meralov, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 ratic za kelih.
112.	Hotederšica: 3 koretlje.
113.	Zaplana: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 koretlje.
114.	Spodnja Idrija: 1 bel pluv^al.
115.	G odo vič: 1 bel mašni plašč.
116.	Černi verh nad Idrijo; 1 burzo za obhajila, 3 koretlje, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 ratic za kelih.
117.	Žiri: 3 mašne srajce, 3 prepase, 9 humera-lov, 6 korporalov, 6 pal, 12 ratic za lavabo, 24 ratic za kelih.
118.	Ledine: 3 mašne srajce, 3 prepase, 9 hume-
ralov.
119.	Stari terg pri Ložu: 1 bel mašni plašč.
120.	Babno polje: 1 čern mašni plašč.
121.	Unec: 1 vijoličen mašni plašč.
122.	Planina pri Rakeku: 1 velum.
123.	Bloke: 1 belo štolo, 3 koretlje.
124.	Hrenovice: 1 zelen mašni plašč.
125.	Postojna: 1 antipendij.
126.	Košana: 2 vezeni blazinici za mašne bukve.
127.	Prem: 2 koretlja, 1 burzo in 1 štolo za obhajila.
128.	Tomovo: 1 antipendij.
129.	Knežak: 1 belo štolo, 2 koretlja.
130.	Suhorija: 3 koretlje.
131.	Vrabče: 1 bel mašni plašč.
132.	Podvelb: 1 rudeč mašni plašč, 1 burzo za obhajila.
133.	Podraga: 1 rudeč mašni plašč.
134.	Po d kraj: 2 koretlja, 1 pridigarsko in eno 'obhajilno štolo.
135.	Verhpolje pri Vipavi: 1 velum.
136.	Šturija: 1 velum.
137.	Slap: 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 ratic za kelih.
138.	L o žice: 3 koretlje.
139.	Frančiškanska cerkev t Kamniku:
1	bel mašni plašč.
140.	Nova kapela deške sirot išnice v Ljnb-ljani: 1 bel mašni plašč, 1 velum, 1 štolo za litanij%
2	mašni srajci, 2 prepasa, 6 humeralov, 4 korporale, 4 pale, 8 ratic za lavabo, 16 ratic za kelih.
141.	Banjaluka v Bosni: 1 radeč in 1 bel msšni plašč.
Hvaljei in česčei bedi ma veke Zakrament presvetega Res nje ga Telesa.
V Ljubljani, sv. Lovrenca dan 1&85.
Družbino vodstvo.
In neoeiiiiUi iinttii, In dulriis libertaa, in omnibtui oaritas.
Acies sacerdotalis unita et ordinata — unita cum laicis catholicis — bila bi nepremagljiva zverstena vojska (falanga), s katero bi Cerkev gotovo sovražnike zmagala. Ta potreba je jasna. Vendar, kako je tu in tam v djanji a složnim ravnanjem? Iz česa obstaja vojna četa? Na čelu ji stoji najvišji vojskovodja; pod njim je vojvoda njegov; pod vojvodom so pa njegovi generalu Generalom pokorni so zopet polkovniki posameznih polkov. Polkovnikom podložni so majorji Vsak major ima več stotnikov pod seboj, in vsak stotnik ima pod seboj svojo kompanijo, ki je sostavljena iz čete za boj priprav-ljenih vojšakov. Tako vravnana je vojna armada.
Ako se prične vojska, napravi se najpervo vojni načert. Potem se prevdari, kaj da bode treba početi, kako ravnati, da se sovražnik premaga. Ako se pre-vidi, da se sovražne čete približujejo vojski domobrancev, preštudirajo se dobro zemljevidi velikega vojnega odbora (štaba) in napravi se bojni načert. Po dokončanem na-čertu se vojšaki nastavijo, in posamezne vojne kerdeia se tako razpostavijo, kakor je v načertu omenjeno. Eni brigadi odloči se to početje, drugemu vojnemu oddelka se naroči drugo delo, tretjemu oddelku se zopet kaj druzega zaukaže. Ce je bojni načert dober, če se vsi oddelki poprimejo ravno na oni način, kakor j'im je zaukazano, potem je upati zmage, ako zaderžki niso nepremagljivi. V boju se shaja vse na to, da vsak vojak, naj si je prostak ali stotnik, ali polkovnik, ravno to stori, kar se mu je zaukazalo.
Postavimo pa, da bi m^jor ali stotnik ne hotel zverševati onih ukazov, katere ima on in njegov oddelek spolniti, temuč bi ukaze kakega druzega oddelka zverševal; ali ko bi hotel major stotniku ptujega bata-lijona zapovedovati take reči, ki so njegovemu (stotni-kovemu) majorju ravno nasproti: bi že to samo utegnilo bitvo uničiti in zgubiti. Ali ko bi zapovedal stotnik svoji kompaniji streljati na vojake prijateljske kom-panije, ne pa na sovražnike, bi tako počele napravilo največjo zmešnjavo.
Da je tedaj bitva zagotovljena, mora vsa truma, ki v delo pride, ravno to storiti, kar se ji ukaže. Vsi morajo skupni cilj imeti, sovražnika odbijati, kar je največ v njih moči, in prijatelje braniti, kar je najbolj mogoče. Ako veje ta duh v armardi, potem pričakovati je dobrega vspeha; kajti potem bojuje se eden za vse in vsi za enega.
Obernimo pa to podobo na duhovni svit, na katoliško Cerkev in njene vernike. Vojska, katere se moramo poprijeti, je že davno napovedana. To je vojska luciferjeva proti otrokom Božjim, zlasti boj framasonstva proti katoliški CerkvL Najvišji vojskovodja je Jezus
Kristus. Njegov poveljnik so sv. Oče. Njegovi generali so Skopje. Teh polkovniki so okrajni vikarji ali dekani; teh majorji so posamezni samostojni dušni oskerbniki in teh stotniki so njihovi duhovni pomočniki, kaplani itd., verni katoliški podložni ene duhovnije (župnije) storč eno kompanjjo.
Da duhovstvo ima vodstvo v armadi Jezusa Kristusa, tega ni treba nikomur dokazovati. Da imajo vsi soudje duhovščine en in tisti cilj pred očmi, namreč razširjanje časti Božje in dušnega blagora njihovih vernikov, to mora se od vsih pričakovati, dokler nismo o nasprotnem prepričani. Izdajstva od ene ali druge strani pa Bog obvaril
Vsak dnšni oskerbnik v današnjih časih najde nasprotnikov v svojem krogu, ali na mestu, Iger je nastavljen, sovražnikov namreč, ki duhovsko delavnost in vpliv slabiti hočejo; kajti »svet je hudoben*1 in brez bčgovcev pa izdajavcev ni lahko v kakem kraju.
Zdaj nas svet hvali, zopet zdaj se nam prikupuje, zopet drugič nam kaže zobe, kakor ravno se mu za njegov namen primerno zdi. Pač moramo previdni biti, da ne zaidemo v zadrege hudobnega duha in v mreže tega sveta; naš edini cilj in prizadevanje mora biti Bog in njegova čast, pa rečevsnje in zveličevanje duš. Pa tudi 8erčnost je potrebna, in v Časih, ko se kliče, »križaj ga", treba se je zvesto deržati katoliškega načela. „Kakor so delali z našim Učecikom, tako bodo tudi z nami.u Kako bi se pa moralo duhovstvu goditi; ako ie med seboj razdeljeno? Kako bi zamoglo imenitni nalogi zadostovati, ko bi vsak le svoje ravnanje cenil za edino pravo in bi ravnanje svojega bližnjega zametaval, krivično prerešetaval, grajal. Žali, da tudi brez tega ni. Marsikateri pastor bonus, kateri za vsako ceno le „mir ljubi", češ, svet ni tako hudoben; in ako se morebiti sosedu ali tovaršu vsake verste, hrepeli pod noge mečejo, ker k grehu ne molči in išejo svojo dušnopastirsko dolžnost spol no vati, se pa sodi in govori: no, to si je sam napravil; nuj bi bil to in to pri miru pustil, naj bi bil molčal k oskrunovanju nedelj in praznikov, k razširjanju pohujšljivih naukov in izgledov, k zasramovanju sv. Cerkve, k spotikljejem v tej in tej hiši, kerčmi: in bi se mu ne bilo to zgodilo! Pač prenaglil se je! Tacega se nameri dosti, česar pa ni treba popisovati, ker vsak lahko presodi, kako škodljivo je za občni blagor, ako se greši zoper disciplino in potrebno edinost Fra-masoni derže skupaj v boju zoper katoličane, pri nas pa se nameri, da je brat zoper brata, sosed zoper soseda, ovčica zoper pastirja, in mogoče, da kdo s takim djanjem meni še Bogu prijetno delo storiti.
Ko bi že vender tisti čas prišel, ko bode vsak katoličan, duhoven in neduhoven si v sveto dolžnost štel, vse sobrate tako braniti, ko samega sebe! Ko bi 2e vendar čas prišel, da se bodo vsi sa enega in eden za vse bojevali! Ko bi tisti čas prišel, da bi prevel vse bo-rivce Kristusove močen duh za živo ljubezen do Boga in bližnjega, s studom zoper greh in z veseljem do čednosti, duh, kateri bo vse napolnil z zaupanjem v Boga, v pravično stvar in v pomoč sobratov. Potem bode ta armada nepremagljivo kerdelo proti peklu in njegovim poslancem. (Prim. „Corresp. BI." št 15, 1885.)
Dodatek k Furmaehezjevim premišljevanjem.
1. Justus ez fide vi vit. Pravični iz vere živi.
Ako tudi v premišljevanjih ranjcega g. Furmacherja ne nahajamo novih misel, iu posebnosti, smo se vendar
pri branji taistih lahko prepričali, da je bil rajni gospod goreč, terden v veri, blagega serca, in posebno detinsko pobožen. In kar tem premišljevanjem še pcsebno moč m veljavo daje, je od vsih, ki so ranjkega poznali, pri-poznana resnica, da je blagi mož tudi res to spolnoval, kar si je v premišljevanji sklepal, vse to tudi v djanji skazoval. Ob kratkem, živel je iz vere in po veri, kar av. Pavel tirja od zares kerščansko pravičnega (Hebr. 10, 38), in zatoraj tudi upamo, da je zdaj telik imenovan v nebeškem kraljestvu, ker je tudi spolnoval, kar je druge učil. (Mat 5, 19.)
Ranjki je posebno rad veliko in dolgo molil. Za molitev in premišljevanje (še razun brevirja in sv. maše) je imel vsaki dan, posebno odkar je bil stopil v pokoj, 5 do 6 ur odločenih. Perve tri ure dneva, od štirih pa do sedmih, je porabil samo za molitev in za pripravo k sv. maši. Marsikteri posvetnjak se bo temu čudil, ker ne more umeti, kako in kaj bi mogel Človek vsaki dan toliko (včasih 3 ure nepretergano) moliti. V dokaz, da ima veren in pobožen kristjan, posebno pa še duhoven, veliko s svojim Bogom govoriti, mu marsikaj potožiti in ga različnih gnad prositi, naj sledš tu v zgled nektere njegovih vsakdanjih molitev in pobožnosti, ki al jih je nabral, iz brevirja, sv. pisma, iz cerkvenih učeni-kov in pobožnih bukev, sostavil in napisal.
Jutranja molitev.
Deus, Deus meus, ad te de luce vigilo. (Ps. 62.)
(Bog, moj Bog, k tebi čujem s svitom vred.)
Vi vat Jesus, amor meus, et Maria, mater ejus!
(Počešen bodi Jezus, ljubezen moja, in Marija mati njegova!)
Jesus Christus crucifizns, sit in omnibus meis cogi t tationibus, ver f bis et operi f bus.
(Križani Jezus Kristus naj bo vsih mojih f mislih, f besedah in v f djanjih.)
Per signum crucis t de inimicis nostrk f libera nos t Deus noster.
(Z znamenjem av. križa f naj nas reši | naš Bog od vsih f sovražnikov naših.)
In nomine Dei Patris f, qui me creavit, et Filii f, qui me pretio sanguinia sui redemit, et Spiritus S. f, qui me sanctificavit, surgo — ipsi honor et gloria in sae-cula saeculorum. Amen.
(Vstanem v imenu Boga Očeta f, ki me je vstva-ril, in Sina f, ki me je a ceno svoje kervi odrešil, in av. Duha f, ki me je posvetil — Njemu bodi čast in hvala na vekomaj. Amen.
Dobri namen.
Opraviti hočem zdaj svojo jutranjo molitev iz tega namena, da bi Boga vredno častil, ker le njemu gre vsa čast, — da bi ga spodobno zahvalil, posebno ker me je to noč vsake nesreče obvaroval, — in da bi ga
Srav sinovsko sprosil vsih milost in dobrot, kterih mi o danes treba na duši in na telesu.
Molitev k Bogu Očetu.
V. Moja molitev naj se vzdignje, o Gospodi
Odg. Ktkor kadilo pred tvoje obličje.
V. Hvali moja duša Gospoda;
Od. In vse, kar je v meni, njegovo sveto ime!
V. Molimo Boga,
Od. Ki nas je vstvaril, ki nas je ohranil, in nas še ohranuie.
V. Hvala in slava, in modrost in zahvala, čast in krepost bodi našemu Bogu od vekomaj do vekomaj.
Od. Amen.

V. Kralja vsih časov, Neumerjočemn in Nevidnema, samemu Boga bodi čast in hvala od vekomaj do vekomaj.
Od. Amen.
V. Hvaljen bodi Gospod, Bog naših očetov,
Od. In preslavljan, in počeščevan in povzdigovan na vse ▼oko.
V. Gospod pa naj vodi našo serca in telesa ▼ ljubezni Božji in poterpeiljtaKti Kristusovi. Ti pa o Gospod, namili se nas I
Od. Hvala Bogu.
Ozdravi me, o Gospod, in bom ozdravljen; reši me, in bom rešen; ker ti si moja čast
Ne spominjaj se, o Gospod, naftih hudobij in ha-dobij naših starišev, in nikar se ne maščuj nad našimi grehi!
Molitev.
Ponižno te prosim, o Bog, dodeli mi milost, da Tebe in Tvojo sveto voljo zmiraj bolj spoznam; da Te vredno častiti, in Tvojo čast razširjati, da Tebi zvesto in natanko služiti, in Te iz vsega svojega serca, vse svoje duše, iz vsih svojih misli in vsih svojih moči ljubiti zamorem. Amen.
Molitev k Boga Sina.
V. Kriste, Sin živega Boga,
Od. Usmili se nas t
V. O dobri Jezus! pri ljubezni večnega Očeta in zavoljo Tvojega neskočnega usmiljenja in zavoljo Tvojih poslednjih besedi na križi, s kterimi si svojo dušo nebeškemu Očetu izročil, Te prosim, sprejmi mojo dušo na konci njenega življenja.
Odg, Amen.
V. Tebe tedaj prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom,
Odg. Ktere si s svojo predrago kervjo odrešil.
V. Prizanesi, o Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu,
Od. In ne dig svojega deleža v posmehovanje ljudstvom.
Molitev.
O Jezus, Ti Sin živega Boga, Ti večni Sin večnega Očeta, asmili se me; o Jezus, Ti 8in Marije, izvožene, čiste in vselej Device, usmili se me! O Jezus, Sin Davidov po mesu, asmili se me! O Jezus Nazaren-ski, usmili ae me! O Jezus, Ti jagtje Božje, ki o^jem-lješ grehe sveta, asmili se me!
Molitev k Boga sy. Duha.
V. Pošlji svojega Duha, o Bog, in bo vstvaijeno,]
Od. In obnovil boš zemlji obličje.
V. Pridi, o sv. Duh.
Od. In napolni serca svojih vernih.
V. O sv. Duh, pravi Bog, asmili se nas!
Od. Iu poterjuj in podpirsj nas s svojim svetim navdihovanjem, zdaj in vselej in posebno na zadnjo uro. Amen.
Molitev.
O Bog sveti Duh! pridi in razsvetli mi um, omeči mi voljo, vžgi mi serce k vsemu dobremu; daj mi goreče želje po vsi pravičnosti, da Ti bom v življenji iu v smerti dopadljiv; dodeli mi posebno živo vero, terdno upanje in gorečo ljubezen do Boga in do vsih ljudi, ki z Očetom in Sinom kraljuješ Bog od vekomsj do vekomaj. Amen.	(Dalje sledi.)
K*i pravda
pastirskem listu o
KatoliSki tednik v Čikagu v Ameriki, govoreč o pastirskem listu avstrijanskih škofov, pravi: „Ni slab sad, na kterega se os6 vsedajo*; na ta pregovor naa nehotč spominjajo razdraženi hudobni in potuhnjeni napadi liberalnega časništva tam in ta aa jedernato pastirsko pisanje avstrijanskih škofov.
2e veliko let je, kar sovražniki naše svete vere in Cerkve „ slepo miš igrajo* z vse preveč zaupljivimi in dobrovoljoimi avstrijanskimi katoličani. Ni se torqj čuditi, da ti gospodi, ki so besedo »liberalen* do čistega v slabo ime pripravili, zdaj kričč kakor bi bil ogenj v strehi, ker škofje po svoji dolžnosti ljudem oči izbrisu-jejo in jim kažejo, kako jih »liberalci" za bebce imajo in zasramujejo, kako jim vero in ljubezen, čednost in blagostanje, d(jal bi, iz žepov kradejo, kako jih z narodnostnim lagojem enega zoper druzega hujskajo, le da ne bi začeli misliti, ter da bi svojih pravih sovražnikov ne spoznali. Glasilo sovražnikov sv. Cerkve je: Katoliška Avstrija se mora v veri in čednosti okužiti, denarno šipati in ako mogoče ugonobiti, usužniti, in med seboi razhujBkati, da ne pride do spoznanja in kreposti, ter do tega, da povzame starodavno nalogo katoliške velemožnosti.
Vidi se, kako dobro hoče amerikanski list katoliški Avstriji in jo torej svari pred brezverskimi časniki in dragimi sovražniki, ki razpor delajo med narodi in nevero trosijo. Iz tega bode pa tudi bolj jasno, kar škofje nadalje menijo o novinarstvu ali časništvu.
Škofje pravgo:
Najmočnejši orodje prostozidarjev in njih pomaga-čev, da bi ^udem keršanstvo iztergali, je dandanes časništvo, novinarstvo, posebno dnevniki, vsakdanji časopisi. Pač mnogokrat so posamezni škofje že svarili svoje vernike zoper branje kužljivih spisov. Dolžnost pa nas veže to svarilo ponoviti enodušno in kakor iz enih usti. Meada se naše besede ne bodo pozgubile, kakor glas vpijočega v pušavi! Ako pa bi si mnogi ie vender rajši zajemali nauke za vero in življenje iz strupenih vodnjakov dnevnih časopisov, namesto da bi gasili žejo iz živih virov resnice, ako bi si verski podak rajši jemali iz časopisov, ktere pišejo judje in brezverci in bi jim brez pomislika verjeli, cerkveni naak pa zame-tavali: bi s tim sami sebe pogubili, ter bi poginili vsled hudih nasledkov svojega spačenega počenjanja.
Ni tsjiti: naše vsakdanje novinarstvo in časništvo je natanko tako, kakoršen je duh našega časa; *ar se v njih piše, v tem se veči del odseva današnji od Kristusa in od Boga odpadli svčt Kakor pihi duh časa, tako odjčca novinarstvo, ki zvonec nosi. Novinarstvo piše, kar svet rad bere, in bere človek rad, kar se pri-leže njegovim lastnim (če tudi sprideuim) mislim in željam. Naše pisarstvo, razuu dobrih bukev in časopisov, kakoršnih je pa vse premalo, po večem in sploh vero le razdira. Nalaš odvrača človeško serce od vsega višega, čeznatornega, ter ga na zemljo navezaje. Ravno tako škodljivo dela pisarstvo, kar tiče aravaost ali čednost, aamreč po časopisih, knjižarah iu bukvah. Samomor, dvoboj, prešestvo in vsaktere hudobije se popisujejo kot dovoljene, ako se celo kot čednost ne proslavljajo. Iu to pogostoma v silno mičm, mamljivi podobi — strup v zlati kupi. Iu kdo preUeje ponesrečene. Ki se dan na dan dajejo v žrelo maliku spačenega časništva, kdo šteje nedolžne, ki so se popolnoma okužili po slabih spisih in so zavergii vso sramožljivost; kdo prešteje nadepolne može, ki so bili popitj vneti katoli-
iani, po branji kožljivih časopisov pa so zgubili vero in stopili v verste verskih sovražnikov!
Ne motite se, preljubi, kar nevarnost tiče, ktero vam pripravlja branje zanikarnih reči. Kdor bere koi-Ijivo reč, se okuži in nehotš se naleze kužljivosti, ki se nahaja v knjigi ali časniku. »Kdor se smole dotakne, se osmoli, in kdor se peča s prevzetnežim, se prevzetnosti na vzame." (Ekl. 13, 1.) Ako je pod grehom zapovedano ogibati se tega, kar je nevarno veri in čednosti, je tedaj pregrešno brati ali tiskati liste, ki v sebi tako nevarnost skrivajo. Zato je nerazumljivo, kako •da večkrat tudi dobromisleči katoličani take časopise in novine ne le bero, ampak tudi s svojim denarjem plačujejo. Kako bi zamoglo dovoljeno biti, da kdo pomaga hudo razširjati, in kdo se bo zamogel pred Bogom opravičiti, «ko je plačeval Časnikarje za njih zaničevanje in pso-vanje vsega, kar je sveto? To novičarstvo Cerkev napada, kar najhuje more, iu ti sovražnika daješ davek in pomoč zoper svojo mater, ki je ediaa naprava tvojega rečnega zveličanja!
Ne podpirajte tedaj malopridnega časništva, vdele-žujte se vel i ko več dobrega novičarstva. Po pravici se -govori, da dobro časništvo ima spolnovati veliko nalogo. Misijonarji so v nekem pomenu tisti, kteri z dobrim na-menon, iz ljubezni do resnice in vere, z navdušenjem sa višji dobrote, ideale, časništvu svoje moči darujejo, to je, oni so oznauovavci resuice, bramba vere in Cerkve, pospeševavci najvišjih koristi človečanstva. Naloga nji-iova je lepa in velika! Zakaj le dobro novičarstvo, ki tlela na podlagi keršanstva, more dandanes biti terden jčz proti navalom sedanjega časa, varna bramba zoper laž in spačene nauke. Ono ima nalogo, resnične potrebe ljudstva razodevati in izdatno vplivati na očitno cnneuje! Tu je gotovo zadosti vzroka, da se marljivo ozirajte na kotoliško dnevno novinarstvo in ga, kar je le moč, krepko podpirajte!
Ogled po Slovenskem in dopisi
S Podgore. Poštena fara Blagoviška je zgubila svojega ljubljenega, skerbnega župnika, v. č. gospoda Blaža Petriča, kteri je dobil faro Matere Božje v Vele-sovem in se je tadi že tje podal pred 3 tedni. Prišel pa je 19. avgasta v Blagovico novoizvoljeni župnik .gospod Ljudovik Škufca, ki je poprej nekoliko let pasti-jroval v Leskovici nad Loko.
Verli Blagoviča ni so se močno veselili prihoda svojega novega dušnega pastirja, ter ga tudi z vso častjo sprejeli. Postavili so na več krajih mlaje, napravili 3 slavoloke s primernimi napisi, in pozdravili so s pri-4serčnimi in spoštljivimi besedami novega župnika o prihodu.
Pozdravil ga je v imena mož spoštovani posestnik g J. Cerar, v imenu ž6n nagovorila ga je žena gosp. Cerarjeva, potem še mladeneč v imena mladenčev, ia tudi še dekle v imenu deklet; ter je potem g. župnik, spremljan od g. J. Resnika, št Jakobikega kaplana in blagoviškega rojaka, šel v cerkev, in dal blagoslov s sv. Bešnjim Telesom svojim farmanoa.
V nedeljo potem, 13. po Bincoštih, bilo je slovesno vmestenje gospoda župnika. Došlo je k temu slovesnemu opravilu 7 duhovnov, ia sicer gg.: Fr. Rnafe, žup. Čemšeniški; Al. R>žič, žapnik Krašiaski; AL Kamer, župnik Berdski; Fr. Kepic, žapuik Cesnjiški; J. Stapar, župnik št Gothartski; Valent Livtar, kaplan Morarški; in Janez Sakser, beueficijat iz Goričice. Slovesni govor
imel je župnik Čemšeniški, ter je novega župnika pred -stavil v daljšem logičnem lepo zloženim govora; obširno je razlagal sluibo mašnika pri oltarja, pridigarja in spovednika, po besedah sv. Pavla, kako nsj nas imo vsak za služabnike Kristusove ia delivco božjih skrivnost Ljadstvo je zvesto poslušalo pridigarja, ki je tadi lja-dem priporočal gorečnost in lepo zaderžinje pri sv. maši, vesele do božjo besede in skerb za izveličai^e daš, ter za pogosto prejemanje ss. zakramentov.
Upati jo, da bode ljudstvo govor dobro v spomina ohranilo in v djacju zverševalo. Enajsta ara je oila is odbila, ko je pridigar končal, in začela se je potem peta sv. ma*v pri kteri smo slišali novega g. župnika prijetno petje, slasti prelepo praefacijo. Po maši bila je zahvalna pesem.
G. Barlič se je skazal spretnega orglavca in tadi petjo je bilo prav lepo.
Pri obeda, kterega so se vdelefili pričujoči duhovni in odlični možjo Blagoviške fare, verstile so se pri takih priložnostih navadne napitnice. Popoldne ob 3 bile oo pete litange z asistenco. Potem so je ljudstvo razvese-ljeno razšlo na dom; gg. duhovni so kmalo odrinili — vsak na svojo faro. Bog daj novemu g. župnika velika dahovnega veselja, zadovoljnosti in blsgoslov božji v pastirski službi.
V	Š tangi, 20. avgusta 1885. Vsim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so mi ie kaj darovali za oltar svetega Antona Padv., naznanjam lepo zahvalo. Bog jim na prašnjo sv. Antona čudodolnika vse prav obilno po-verni!
Pri težavah in nadlež lortih, ki jih imam zarad naprave altarja od nekaterih — so mi pa velika tolažba in podpora dobrotniki.
Priporočajem se še nadalje častilcem sv. Antona. Oltar je naročen v Ljubljani pri Ign. Toman-ovi vdovi. Podobe bo delal g. Zajec. — Letos v nedeljo i*> svetem Antonu je bil prav velik shod. Ljadje vedno bolj sem prihajsjo, posebno veliko možkih. Romarji se tudi prav lepo obnašajo. Kažejo prav živo, kako veliko zaupanje imajo v priprošnjo sv. Antona Padv.
Mihael Safe, lifft.
V	Barbani na Goriškem eo o všlikem Šmarna slovesno obhsjali trinajststoletnico, odkar se je bila ondi Marija prikazala. Prelepa tridnevnica, tako obilno od ljudstva obiskovana, je bila pravo zmagoslavje katoliške vere, slovesno skazovanje ljubezni do presv. Marije Device. V predprazni z Marij nega vnebovzetja, kakor piše „EcoM, je dospel tje knez n&dškof, spremljan od častnih kanonikov monsignorov Andreja in Jožefa Marušiča, bil je slovesno in z veseljem sprejet od noštevilnih romarjev ia spremljen v cerkev, Iger je opravil sv. mašo. Popoldne je po slovesnih večerniceh č. g. župnik Ant Donda imel slovesno pridigo v furlanskem jezika. Po noči se romarji prepevali bogoljubne pesmi, da se je razlegalo po vsem otočiču. Vsak jezik je hvalil včliko Devico, pesmi so se glasile v italijanskem in slovenskem Jeziku, kar je delalo velik vtis in serčno veselje.
Na veliki Šmarinj je pričel slovesnost z izverstno pridigo v slovenskem ježka znani g. dr. Anton Mahoič, profesor v središnjem semeuišu v Gorici. Naslodovala je velika sv. maša kneza nadškofa, pri kteri eo stregli nadškofovi duhovni in dva imenovana kanonika. Dover-šila so je slovesnost s častitljivo procesijo po otoka, v kteri so nosili čudežno podobo Marije Device; pričujočih je bilo čez 0000 ljudi, kteri eo nekaj spremljali pve-sveto Marijo Devico, oekaj pa spoštljivo kleče oa seaty k nji zdihovali; zvonove ia glasba je opremljalo pega lavretanskih litanij.
Poslednjič je imel milgosp. prošt dr. Evg. Vahtssi slovesno sv. mašo in kratek ogovor v laškem jezika. Po ■v. maši so peli litan^je M. D., ktere so otočani spremljali s glasbo, kakor vse tri dni drage opravila. V serca rasveseljeni in v težavah potolaženi so se poslovili s prijaznim svetišem častivci Marije Device.
Praga. Kaj je narodnost, ako mqje prestopi, se je vidilo v Pragi o vmestovanji novega nadškofa grofa Schčnborna. Del. nemških veljakov, korporacije, njihovi poslanci so se kujali pri vsih cerkvenih in meščanskih slovesnostih s svojo nepričujočnostjol To je nasledek tistega malikovavskega gesla, ki stavi narodnost na čelo In *v pervo verato", potlej še le vero ali kaj druzega. Kam taka kermežljava politika tira uboge narode, to ni težko mialiti!
Dandanes, ko vesoljni svet vežejo tolike vezi, ter so, bi djal, narodnosti zmešane med seboj z železnicami, s psrobrodi, telegrafi itd., treba je mialiti, kako bi se narodi sprijaznili med seboj, ne pa kako bi se sovražili, zatirali, uničevali s potujčevanjem. Kaj bi tebi pomagalo, ko bi čez 100 let vesoljni svet potujčen tvoj jezik govoril, ti pa bi zarad sovraštva bližnjega v peklu terpel?
Tu ni nobene druge prave poti razun keršanstva, ki zapoveduje vse ljudi ljubiti, — in to so lažinarod-njaki zavergli: zato se tako godi.
Nadškof T svojem pastirskem listu prelepo piše in ne dela nič razločka med narodom in narodom. Pravi ■>ed drugim: ,0 da bi mi bilo dano, prejjubljeni verniki, Vas vse, tega prepričati, da vzrok splošnega zla, potrebe, ktera stiska tisuče ljudi, se mora v tem iskati, ker je luč prišla na svet, ljubili so pa )jud|je bolj temo kakor loč (Jan. 3, 19), prepričati, da do prave sreče in pravega pokoja — kolikor se more to doseči na zemlji — le tako zamoremo priti, ako se deriimo keršansko vere, — da pa nasproti očitni red, sreča in mir človeškega občinstva je v tej meri in toliko huje v nevarnosti, kolikor bolj se ljudje oddaljujejo in odvračajo od resnic in naukov sv. Cerkvo Jezusa Kristasa; zakaj nobeden ne more položiti dragega temelja memo tega, kteri je položen, ki je Jezus Kristus." (I. Kor. 3. 11.)
»Ako pa ss rasmnoži krivica, omerzne ljubezen mnogih (Mat. 24, 12). Ni dvomiti, prekaljeni, da tudi t naši dragi domovini bi ne bilo toliko razporov in raz-djanja in iz tega rastočega zla, ako bi si vsi sprejeli resnice naše sv. vere za ravnilo svojega tkanja in bi Jih neprenehoma imeli pred očmi."
»Tudi v tem bodem ostal zvest dedini svojega visoko češenega prednika in gojil bodem v ravnem sercu stalno ljubezen, ktera gre obema narodnostima T tsj škofiji. Zakaj v imenu Božjem sem k Vam poslan, v Bogu pa ni iszdvoja (Rim. 10, 12) med narodom in narodom; ker eden je Gospod vsih, obilno radodaren vsim, kteri ga kličejo. (Ali bi bil pač mogel nadškof lepše in jaaniše naznaniti, da koče obema narodoma enako pravičen biti? In to ni zadosti enemu delu in ss kaja!)
Kaj delajo viharji v Ameriki!
Nočni vikar js nedavno tulil po kantonu Cerro-Gordo v severni Jovi, in brisal mimo ondotnega kmeta James-a Keegau-a. Kaset sedel je ravno pri oknu in zdelo se mu je, da sliši človešk glas snnsj. Ko vikar pojenja, kmet zopet sliši take glasova Gre tedaj ven m svetilnico in najde mertvo truplo dvs do tri leta starega otroka. Ubožna obleka in dolgi belkasti lasje otrokovi bili so vsi premočeni, nikjer pa ni bilo sledu, da Id bil otrok kaj ranjen ali skvečen. Brezvspešno trudila as js lena Keeganov-a otroka spraviti k zavednosti,
Kmet pa dalje iše in na bližnjem travniku zasliši zopet človeške glasove; gre bližej in najde dva otroka, dečka in deklico.
Deklica imela je glavo v neki luži in je bilo vi-diti, da je mertva. Deček je pa silno kričal. Keegam vzame oba otroka v naročje in ju prenese v svojo hišo* V eni uri bila sta oba otroka zopet dobra. Ko se jo deček najedel, vprašali so ga, če je deklica Rogova sestra, pa rekel je, da ne. Potem pokazali so ogjima mertvo truplo onega najpervo dobljenega otroka in soju vprašali, če sta tega že kdaj vidila. Tudi to vprašanje sta odmajala
Povedal je 61etni deček svoje ime in kraj, kjer jo stanoval. Kako pa, da je prišel na travnik, tega ni vedel. Spominjal se je le toliko, da je grozovit vihar raz* sajal, in da se je neprevidoma znašel v merzli, mokri travi. Druzega .dne odpravi kmet dečka na posestvo* katero je bil zaznsmoval, da je njeg07ih staršev.
Njegovi starši so hudo žalovali in bili v velikih; skerbeh za otroka; pa jim je vihar tudi sicer naredii veliko škodo. Njih kmetija je blizo ure oddaljena ocL Keeganove hiše in ni bilo dvoma, da je bil dečka v hipu vihar zanesel na omenjeni kraj. Starši dečkovi, pa deklice In mertvega otroka niso poznali, in če tudi se je Keegan hudo prizadeval, da bi njih starše dobil,, se mu to vendar ni posrečilo. Mertvega najdenčka jo potem pokopal in živečo deklico pri sebi obdržal.
Najbolj čudno je pa to, da Keegana samega je bil: pred 26 letimi vihar kot 31etnega dečka prinesel na to kmetijo. Tudi njegovih staršev ni bilo mogoče dobiti; zaradi tega sprejme ga tedanji posestnik kmetije, ga vzame za svojega sina in mu zapusti pozneje posestvo.
Taki vihaiji so v Ameriki pogosto in delajo grozno škode in strahote. V Filadelnji je nedavno vihar odkril nad 600 hiš in tovaren, 12 ljudi uamertil in njih. nad 100 poškodoval, železniške vlake je prekuceval a tira, mnogo ladij razbil in potopil, pa zelo veliko živino pokončal.
Prašanje: Je-li hvalimo Boga iz globočine serca,. da nam s takimi grozami prizanaša? Zares, a Bog t no bomo Te žalili z grehom, ker si do nas tako čez mero usmiljen.
Razgled po svetu.
Amerikanske novice.
Spreobernjenje. Iz Čikage naznanjajo, da ondotua občina sv. Alfonaa dobro napreduje. Nedavno je bila y Lake-Wiewu v katol. Cerkev sprejeta žena Marya Rad-segweska iz Nssavskega Slovesno je odmolila katoliško vero in je bila keršena. Le-1A je sestra gospe 8chram-move, ki je bila malo poprej ravno tam sprejeta v katoliško Cerkev. Ravno tako bode storil mlad mož, ki ss ie podučuje v sv. veri. Skoro vsak teden ta srenja dobiva novih verskih udov.
Kake se v Ameriki družbe med sebsj spedbidn-|eje. Podporna družba sv. Matija je imela 17. msjnika odločen dan za skupno šmarnično pobožnost ter sv* Obhajilo io vsak družnik mora priti; kdor zunaj mesta ali v mestu (Wiew-u) ne pride, plača en dolar kazni.
En amerikaaski Alojzij. Pred malo mesci je r Lake-Wiew-u umeri mladeneč Anton Schmit, ki je vreden, da mu darujemo nektere verstice v „Daniclu. Poslali so ga starši v jezuitovsko kolegijo, da naj se v klasiških in kojiiiških rečeh dobro izuči. Bil je dobro obdarovan mladeneč in učil se je tako, da je v vsih tvarinaht vselej dobil pervo darilo. Pri tem pa ga je bila gola
criprostost in nedolžnost, ter živo spoznanje, da brez feoga nismo nič, vse pa smo z Bogom. Ob kratkem: pri vsih nenavadnih zmožnostih, prekrasnih napredkih in občudovanjih od vsih strani je on ostal priprosti, lju-toeznjivi Tonče Schmit Znati je, da od perve svoje mladosti in vse nadalje se je ravnal po zgledu sv. Alojzija, in posnemal ga je v pridnosti, ponižnosti, v zatajevanji eamega sebe, v sveti nedolžnosti, v ljubezni do vsih. Kaj Čuda torej, ako je tudi on, star 21 let, umeri ▼ ravno tisti starosti, kakor sv. Alojziji Po človeški sodbi £i)i on za cerkev, kakor tudi za domovino bU zamogel velike reči doveršiti pri tako temeljiti učenosti in stanovitni čednosti. Toda Božje pota niso človeške pota. To velja tudi v tem primerljeju. Veliki petek je bil še v cerkvi Lake-Wiewski, belo nedeljo pa je že v nebesih •obhajal. Sv. Alojzij bi nikoli ne bil dosegol tolike slave, -ako bi bil on n. pr. z 21. letom zapustil zatajeno življenje čednosti in se podal domu k svojem staršem, kakor ko je mlad umeri in šel k svojemu preljubljenemu Stvarniku. Zato tudi podveržemo božji previdnosti svojo sodbo zastran tega mladenča, ki se je pred Bogom in človeštvom slovečega storil in ko je to dosegel, je bil dokončan njegov tčk. Blagor si qjemu, temu amerikan-skemu Alojziju!
Zverska mercina. Mesarski pob Viljem Haas je nedavno ustrelil l91etno Ano Nebertvovo, ki je stanovala pri svojem stricu, in ni hotla v zakon vzeti 10 let starejega pijanca in neobtesanca, ker je previdila, da zakon s takim človekom bi ne bil srečen. Ostudnež je potem tudi sam nase dvakrat ustrelil, pa ne nevarno, ter je njegovo življenje ohranjeno za vislice, ktere je obilno zaslužil, pravi „Katol. Wochenblattu v Čikagu. — To v novo poterjuje, da človek, ki ima s klanjem opraviti, lahko serce zgubi in je dostikrat nevaren človeštvu, drugič pa, da naj se poštene deklice skerbno varujejo in ogibajo tigrov, ki so vdani ostudnim stra-stim.
Bratorske zadeve.
V Molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Herm&gora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad 4n brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Odvernjeuje žugajoče nesreče. — Nekteri grozno oprideni in za pogubljenje zreli smerkovci, da bi s pokoro odšli večnemu ognju. — Hudo bolan gospod za pomoč.
Zahvala.
V neki dušni zadregi sem se zatekel k brezmadežni Lurški Materi Božji in sv. Antonu Padv., ter obljubil zahvalo razglasiti v „Danici", ako mi Bprosita uslišanje od presv. Serca Jezusovega. Uslišan spolnu-jem svojo obljubo: bodi vekomaj hvaljeno presv. Serce Jezusovo! Hvala brezmadežni Devici in sv. Antonu P.!
Ž. B.
Koledar sa prihodnji teden:
1. kimovca. S. Iln (Egidij, Tiln). — 2. S. Štefan kr. — 3. S. Evfemija. — 4. S. Rozalija. — 5. 8. Lavrencij Just — 6. Petnajsta nedelja po Binkoštih. S. Caharija prer.
Listek za raznoterosti
Na Reinikm ima katoliška družba prihodnji torek, 1. kim., o '/«6 zadnjo sv. mašo tega lota za svoje drai-benike in dobrotnike. Po sv. maši je navadno darovanje za ubožuo Vincencijeve družbo.
Imenovanja G. Fr. Hočevar, više sodnije svetovalec, je postal predsednik ljubtf. deželne sodnije. — G. Anton Globočnik, okrajni glavar v Postojni, imenovan je svetovalec pri deželni vladi v Ljubljani. — G. Matej Bogo vič, koop. stoljne cerkve v Gjur-u (Raba), je postal kanonik katedralnega kapiteljna na Kerkn.
Iz Ljubljane. Bogoslovnih kandidatov za sprejem v ljubljansko semenišče je dozdaj prosilo trinajst, med temi pet iz ljubljanske gimnazije. Oglašajo se pa prosilci iz čeških Budjevic, ijer jih je neki letos nad sto prosilo v bogoslovje.
Kapela v Marijanišču je doveršena. Dolga je bliso 20, široka pa 8 metrov, prav lepa, in ima prostora za 400 ljudi.
Čvetero Antifou v slavo Mariji prečisti D. M., zložil in poklonil preč. gosp. dekanu M. Kožuh-u Ig. Hladnih. Cena 40 kr. pri Blazniku in pa pri skladatelju v Stari Loki. Antifone so: 1. Alma Redemtoris Mater. 2. A ve Regina coelorum. 3. Regina coeli, laetare. 4. A ve Ma-ria, gratia plena.
Kaj bo s dijaško kuhinjo? — Financ-ministra je začelo hudo „za nohte iti**. Zakaj? . . Večina lanskih še nadalje prosi pomoči; ponujajo se pa skoraj dan na dan tudi novi, ktere priporočajo taki gospodje, ki vedo, kaj delajo. Kaj je tedaj storiti? Za odgovor naj postavimo tu nektere resnice.
1.	Podpora naše šolske mladine jo naš notranji misijon, tedaj čisto domača, domorodua zadeva iu potreba.
2.	Nam je najpred skerbeti za sedanji čas; za prihdonji zarod naj skerbč zanamci, če bodo kaj vredni.
3 Seboj ne bomo nesli nobenega solda. Poišimo si torej ktere, ki za nami prinesti kak „Requiescat in paceu, in to kakor verli duhovni, ali pa kakor poštenjaki v druzih stanovih. Taki naši usmiljeni branje bodo gojenci iz dijaške kuhinje.
Praša morebiti kdo, če ima kaj sadu dijaška ka*' hinja? . . . Odgovor: Večina je Se v berstu in cvetja • kajti stvar je mlada; vendar pa tudi brez sadu ni. Vsaj par bivših podpiranih je bogoslovcev; nekaj njih po ne-vicijatih; več orglavcev (letos so doveršili zopet 3 podpiranih); tudi nekteri ljudski učitelji (upamo, da nobeden Iš-Karjot ne bode); kacih 6—7 našite vzetih v Alojzijevišče (tudi letos upamo, da bodo nekteri sprejeti); posebno veliko je gimjazijalcev že i višjih raa-redih.
Leta 1881 je bil nekak bolj redni začetek naše stvari, in bilo je čez 30 podpiranih; izmed teh jih 9 Se zdaj pomoč dobiva in so v vitjih razredih (v 5—8. laL šoli), nekteri pa že pri svojem kruhu: 1 teh (najpervik namreč) je šel v Ameriko; 1 je v semenišču; 4 so or-glavci; 1 ljudski učitelj na Štajerskem, 1 živinozdravnik, 1 je letos doveršil mornarske nauke (prav moder mladeneč) ; nekteri si zdaj sami pomagajo ali to drugje nemoč dobili, nekaj jih je Šolo popustilo, upamo pa, da aW» rambaša" ni nobeden I Nekaj teh jo tudi ie umerlo, Hae-ni to letos 1 Alojzijanec in poprej 1 pripravnik. To todu je cvet in sad pervega začetka; o nadaljnih bi ee moral še le pregled delati.

Is teca vidijo prijatelji in dobrotniki, če je nate početje kaj podobno — ali ne — notranjemu domaČemu misijon u? . . .
Če pa kdo tudi ni te misli, naj le pošlje pri vsem tem pargrošev; —minister di vsakemu nezmotljivo zagotovilo, da bo imel več od tega, kakor pa, da M se po njegovi smerti sorodniki za-nje med seboj lssali, ali celo še njega v grobo kleli, „quod probatum est.*
Dnhevske vaje v Alojzijevišu vodil je čast. P. H. Noldin S. J., iz Inomosta. Vdeleževalo se jih je čez 60 goepodov.
V	Idriji je za poslanca izvoren g. učitelj Stegnar.
V	Novem mestu je 26. t m. umeri čast. P. Matej Luka Pibernik, zla tomašnik, rojen v Trojan i 7. vinot 1802, v frančiškanskem redu od 19. vinot. 1827, po-evečen 1831. R L P.
Sv. Cerkev ima to dobo 62 kardinalov, kterih 28 je imenovanih od Pija IX, 34 pa od Leona XHL Izmed teh 36 Itslijanov, 5 Francozov, 4 Angleži, 4 Irci, 3 Nemci, 4 Avstrijanei, 2 Ogra, 2 Poljca, 1 Amerikanec, 1 Španjec, 2 Portugalci. Kako hitro se menjajo, kaže le, da med kratko vlado sedanjega papeža jih je umerlo fle 42.
Uboge sirotke ekradene! »Katol. Novine* slovaške •d mesca vinotoka lanskega leta pišejo: „Še zdihnjejo slovenske sirote sa svojimi šolsmi in slovstvenim vsta-vom, ktere so jim pograbili krutniki, in že spet je pri-ila jobovsks novics, da so sirotsm ene cele stolice uzeli njihovo premoženje. Po večletnem sspravljivem preiskovanji namreč se je konečno v stermenje cele stoike pokasslo, da nitransko sirotinsko blagsjnic« so lastni njeni vradniki okradli za 59.884 gld. Preiskovanje je terpelo 9 let (ll) in stalo je 21.000 gld. 11 Denaiji so iii po vodi, nadzornik se je ustrelil, sirotniški očetje in predsednik so pomerli, bivši blagajnik je postal pisač, In ne eden ni sapoetil premoženja! Uboge siroto!* — Taki tin4> brez vere so pravi volkovi pri jagnjetih!
Napredovanje Človeške. Neko francosko društvo koče skopati vodotoč za barke od Narbone do Bnrdi-gala (Bordeauv-a). Plule bodo lahko Isdge iz atlanti-tkegn v sredozemsko morje, in ne bo jim treba delati ovinka okoli Spance.
Ne pešajte otrok umik! V Terstu, kakor piše »Edinost", je majhno otroče v zibelki spalo. Pride pa velika nodgana in mn ves obraz strašno ogloda, ter so otroka brez nosa, bres ustnic, vsega kerravega nesli v bolnišnico. — Posebno po mestih je polno tacih podgan merharic, ki kakor mačeta sksčejo po dvoriših. Bavno te dni je eden goepodov v sobi v verhnem nadstropji naletel veliko podgano, ki se je pa znala tako skrivati, da so jo komsj našli in ji pokazali, kar ji gre. Kako lahko M taka gerdnvinja tudi malega otroka napadla, ako bi samega našla!
Kolera na Špenjskem se še vedno razšiija; 20 t m. jih je zbolelo 4489, nmerlo pa 1412. — Tudi na Francoskem ni še bolje; v Marzelju jih je ravno ta dan nmerlo 56. To so vladine naznanila, sicer pa pišejo, da 4o 5000 jih vsak dan zboli na španjekem in okoli polovice teh umevje. 8trašno je tepena letos ta dežela in le preveč se ie bati, da šiba pooeže prej ali pozneje tndi v druge dežele. Oreh mora topen biti.
Dnheiske spremembe.
V	Lavantinski škofiji. Župnika sto postala čč. gg.: Ivan Govedič v Šoštanju in Henrik Vork v Pilštanju. Novonastavljeni so gg. kaplani: Fr. Korošec pri sv. Buprehtu nad Laškim torgom; Jernej Pirnat v Ribnici; AntRančigaj v Rajhenburgu in Štefan Turkuš
v Ločinah. Prestavljeni so gg. kaplani: Adam Grn-Šovnik za pervega kaplana v Rsjhenburg; Jern. Štabne v Šmartno pri Šalekn; Ant Vamberger na Bi-zeljsko; Gregor Presečnik v Poličane; Aht Drozeg: k sv. Marku pri Ptuji; Fr. GeČ v Št-Rupreht; Fr. Čer-nenšek k sv. Križu pri Ljutomeru; in Jurij Čurin v-Središče.
. V Mariborsko bogoslovje so sprejeti gg.: J. Gnnčar iz Slov. BiBtrice; A. Medved iz Rajhenburga Fr. Moravec iz Velike Nedelje; Fr. Ogrizek iz sv. Križa pri Slatini; St Pivec iz Laponja; J. Rottner iz Lembsha; St Sakelšek od sv. Trojice v Haložah^ K. Sivka iz Špitališč; A. Šuta iz Volbenka; A. Urban iz Šentjanža pri Dravburgu; Iv. Breže iz Šma-rije; P. Zadravec iz Središča; M. Zagajšek iz. Smartina
V dijaško semenišče je vzetih 15 učencev.
Is kapicinjskega kapiteljna v Lipnici. Provincijal je postal prečast P. Rafael Oblak, iz Škofje Loke;, prejšnji provincjjal preč. P. Ferdinand je postal pro-kurator provincije; definitoiji so preč. PP. Lovrenc Ma-jar, Bonifacij 8veineger, Konštantin Škodnik^ Fridrih Inglič. Dalje gre: P. Aleksander s Ker-Škega v Celje; P. Honorij iz Murava v Švamberg za vik.; P. Joahim iz Celovca / Hartberg; P. Gelazij iz Celovca v Gorico za gvard.; P. Matevž iz Celovca v Upnico; P. Hieronim iz Hartberga v Murav za. gvard.; P. Severin iz Hartberga v Murav; P. Jakop* iz Loke v Celje za vik.; P. Gotfrid iz Švamberga v Volfsberg za gvard.; P. O to k ar iz Gorice v Kerško za vik.; P. Ladislav iz Celja v Celovec za vik.; P. Rihard iz Volfsberga v Škofio Loko; P. Adalberfc postane ravno tam vikar.
Dobrotni darovi.
Za kapelo so, Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezus* presvetega Serca v Ljubljani: čč. gg.: Dr. Leonard Kloru tar, kanonik in vodnik bogoslovskih vid, 5 gold. — Lavrencij Urbanija, župnik v Žalni, 4 gold. 80 kr. — Valentin Eržen, župnijski oskerbnik v Polhovem gradco* 2 gold. — Fran Krašovec, c. kr. okrajni sodnik v Spi-talu na Dravi, 2 gold. — Silvin Krašovec, dijak, v imena dobrega vspeha, l gold. — Jurij KOnig, župnik na Vinici, & gold. — Anton Balon, župnik na Kanskem pri Celju, 5 gold. — Jožef Nakus, kurat na Planini v Vi-
2vi, 5 gold. — Štefan Jaklič, župnik v Šentvidu pri tični, 10 gold. — Ferdinand Jan, župnik v Miklavža v 81ov. Gradcu, 3 gold. — Janez Gerčar, duh. pomoč, in katehet v Kranji, 5 gold. — Ignacij Vrančič, župnik ▼ Zagradcu, 2 gold. — Janez Plevaneč, župnik v Soteski, 2 gold. — Roza Špindleijeva v Ptuji, 1 gold. — Jožef Vode, duhoven v pokoji pri sv. Križu, 1 gold. — Jožef Škerl, kaplan v Sežani, 1 gold. — Mihael Pakič, posestnik v Ljubljani, 5 gold. — Franc Onnšič, duh. pomočnik v Idriji, 2 gold. — Janez Porenta, dekan ▼ Cirnici, 5 gold.
Za kudentovsko kuhinjo: Č. g. župnik J. K. 2 gld.
—	Prijatelj Notranjec 2 gld. — Preč. g. dok. J. Kogej 1 gld. Čast G. J. 1 gld. — C. g. M. M. 2 gld.
Za cerkev sv, Cirila in Metoda v Solunu: Prečast. gosp. dek. J. J-n 10 gld.
Za pofJcodvane s točo v Kostanjevici: Iz Rudnika po č. g. ž. G. Jakeljnu 5 gld. — Preč. g. k. dr. Čebašek 25 gl.
Za sv, Detmstvo: Preč. J. župn. J. Rozman 10 gL
—	Iz Samobora č. P. Šolan 10 gld.
Za sv. Očeta: Iz Idrije nabirke 16 gl. po č. J. Kogoja*
Odgovorni vrednik: Lnka
— Tiskarji in snložniki: Jožef Blazniksvi lailedniki t Ljubljani.