JLeto vi.t st@v. &4> V Celgtt» česrtek dtse 28. febraaria 1924. OF^^KI v Ljubljani^H^ J^^^^^^W ^^^^^m ^^^^^H ^^Hi^^A Foštainn plaEana c sotouini Stane letno 84 Din, mcsečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. ©glasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Iztoafa vEstk ttoreli» čeme& In ßotooto«. MjredmäStv© : Stroi.srna.yv:rjeva ul. St. 1,1. pritliCje. Teiei. 65. UprovniStvo : Strossmayerjeva u. št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega Čekovnega urada št. 10.666. Italijanska ekspanziva na vzhod. Italijanska vlada je poslala svojo delegacijo v Beograd, katera naj se razgovarja z našo o bodoči trgovinski pogodbi nied obcma državama. Prišli pa so Italijani žo s konkretnimi pogo- ji, katerih. naša država nikakor in pod n oben im pogojein no more sprejeti. Z anoksijo Ileke naj bi bil ustvar- jen temelj italijanske ekspanzije proti vzhodu. Mussolini sam so je izrazil, da je Reka vez mod italijanskim narodom in Slovani. V tern stavku pa eitamo vef\ aneksija. Heko naj hi bila vraia llaliji na vzhod. Že v mirnem ra.su prod svetovnim požarom .se jo Italija mnogo trudila in prizadevala, da izpodrino druge drža- v«, zlasti Francijo, na polju trgovine v vzhod.nih pokrajinah. Da navedemo 10 on primer. Italijanski losni trgovcl so kupovali v Avstriji za naravnost b'mcesno ceno raznovrstni les ter ga prodajali z ogromnim dobiekom v Afrifco in Azijo, kjer je veliko pomanj- kanje lesa. To pa vse zalo, ker avstrij- ska vlada ni imela smisla, da. hi po svojih diplomatskih zastopnikih u ve- il la diroktno zvezo mod vzhodnimi In doinacimi trgovci in proizvajalci. Jed- naKo se jo godilo v sitarski obrti, ki jo posebno ovelola in so cvete zlasti v Slo- vpniji. Naši obrtniM in zadruge so po~ «iljali sita in loseno robo, bodisi iz ko- 11 km! i tote, bodisi vslod nosposobnosti sklopati naravnost z oriontom pogod- be. italijanskim prekupčovalcem, ki so naše slovensko blago prodajali za vi- soko ocno kot pristen italijanski izde- luk. Na (a nacin so je uvodla. Italija na orientski Irg, ter izpodrivala v Levanti colo Franco/A1, ki so irneli v Siriji vsr pokroviteljstvo. Metodo, ki so jo italijani uporab- Ijali proti bivši Avstriji, hocojo uvelja- viti sedaj tudi v Jagoslaviji. Izguna Reko kot izborne trgovske ločke za kupcijo na vzhod ni samo teritorijal- na. temvor veliko bolj prizadene naSo Ir-govino in obrl. Pa kako znajo ti nasi "prijalel.ji«- in sosodi! Pri sklepanju trgovinskc pogodbe zahteva italijanska delegacija take ugodnosti za italijan- ske obHnikc in delavce, da hi bill ve- liko na boljšem kakor naši ljndjo, zla- sti hoi-c, da Jugoslavia pristane na yjihteva kvalifieiranih delavcev, kate- l'ih imamo mi hvalabogu dovolj v Slo- veniji in Vojvodini. To pa vse zato, da Jng. V. Pavlovič: [8 Foslasenje broz Hlbaniju. (Lični doživljaj.) Božic- smo proveli u Dracu. Za wioj?a, koji je irnao dosta novaca, i sa- »no, da nijo bilo uznomiravanja od au- strij.^kih aeroplana, život jo bio prija- taii. U iJraču ostanomo oko 15 dana. i 5. januara 191G. god. (naša divizija)' na jedan talijanski brod ukrca se. Urugt« trupe morale su ioi peške od Draca do Valone, gde jib je jedan veliki broj ostavio svojo kosti u bl;lUl (sezona tropskih kiša). Na putu ih presreli Talijani, zurobili i pod bajone- tima doveli u Valonu, gde ih stavili uz obalu na živi pesak, a njihov logor ogradili sa bodljikavom zicoin, kao 5to se sa zarobljenioima radi. Naša divizija nije iraala cast biti itarobljona od »valorosi«-a. U Valoni prelazirno na jedan tali- janski'loyd »Cordova«, koji ce nas oci- neti na Krf. Tz Volone smo otputovali 7. XT. n jutni i pod pratnjom, odnosno zašti- tont jednog talijanskog torpilleura. Lepo sunce grčko azurne obale preskrbi svojo laslne brezposelne ljudi j v na.ši državi, nasi državljani. pa naj » bi .se vsled hrezpowolnosli izscljovali | drugain. Zahteva tudi velike privilegi- jo za ilalijanske obrlnike in trgovce, ki naj bi ziveli pri nas kakor paše, naži obrtniki in trgovci pn naj bi l)ili ubo- g.i, raja. Ako ra/.motrivamo posauiezue itulijansko mbtevo, moramo pac na r.iah .spoznati, kam meri vse to. Ttalija si hon? lokavo piiboriti izhod na. Ori- ent, preprcviti vsako živahnejšo zvezo med naini in v/hodom. Naša vlada nc sine in no more pristati na take ne- sprojoniljive pogoje. ako hoče igrati prvo vlogo na Balkanu in kot prednja- «ica vživali ugied mod orientskimi tr- govci. Znana je bajka o lisici in ježu. Na to naj mislijo nasi državniki pri sklepanju trgovinske pogodbe z Ttali- jo. Vslod rtcprijenljivosti Italijanov sc bodu pogajanja zavlekla še najmanj /a dva meset-a.. Vendar se v političnih in gospodarskih krogih dvomi a- uspeh. .1 ugoslavija no izgubi nič, ako pogod- ba no uspr, Italijani pa mnogo. Oni rabijo nase .surovine, kalere pa mi lahkf) drugain prodamo, mi pa ne ra- bimo njiiiove industrije. kajti dobiino lahko razno potiTbne predmete iz Av- strijo, C.o.škoslovaške in Francije. Nam ni tveba bili juMJenljivim, Italijani pa naj sami glNa. skarpi«, kjer se vrši predavanje. Somišljenike opo- zfirjamo. da se tega sestanka v oim vecjem številu udeleže! Rpilni pol Mail sestanek krajevne organizticije JDS za Laxko in okolico se ne bo vršil v soboto, dne 1. maTca tl., temvec: 8 dni kasneje, to je v soboto, dne 8. marea tl. ob 8. uri zvecer v re- stavraciji Tadina v Laškern. Vabiin vse somišljenike. — Predsednik. Polifične vesti. ObUwimt razdelitev in Slovenija. I'o oblaslni razdelitvi pripade, kakor smo že porocali, JYJodjimurje maribor- ski, ..KastavKt'ina ljubljanski, otoki pozdravljalo nas je i ispunjavalo pro- lecnom radošcu. Natrag se nesmemo ostvrnuti; pozadi je strašna prošlost, smrt, heda. glad i zima a pred nama živol, koji nam se nudi. Jedina briga to su naši mili i dragi, koje smo osta- vili same u ruke neprijatelja. Ulazimo vec u krfsko pristaniSte, koje na nas eini volicanstven utisak. Tu vidimo veliki broj jedinica francu- ske ratne flote. Pucnji iz topova sa rat- nih brodova objavljuju naš dolazak. Kako smo naviknuti, da drukčije bu- demo ])ozdravljeni od Talijana, to ni- smo mogli verovati, da je to Francu- ska, koja pozdravlja »la petite et la va- leureuse Serbie«, kako ju je obično zvala. Srpske i franouske narodne za- stave bile su istaknuto na svima bro- dovima, marinska inuzika intonirala jo srpsku i francusku himnu, a^po- strojejij vojnici na svima brodovima i'reneticno su klicali »Vive la Sorbie«, Vive les beros««. Odgovarali smo im sa »Živila Francuska«. Francuski marinci su nas i.skrca- vali. Oni su bratimili sa našim vojni- cirna, clavali im sve, što su iniali za je- Lo, pa Ciak i svoj sopstvcni ručak, i to sve tako ljubazno i da tu nije bilo ni Ktk; lla:l) -in -Paj? pa splitski oblasti. Stjdaj se je započola a.keija, da se Med- jimurje ]>ripoji zagrebaki, Kastavšči- na, Krk, liab in Pag pa primorski oblasti. Predlog se je že predložil Pa- ši('u, ki je ohljubil izvedbo teh korek- tur. Zruwdba tturo&a. Delte in Utinki- :-m. -Iugoslov.-italijanska razinejitve- na. komisija je v .«-oboto koncala svoje deio. V nedtljo 24. s<, bile postavljene /elezno i>alico in iodeea žica kot za- ČMsna niar.kacija meje. Ob pol 9. uri so se feGKtaii člani nat-e in italijanske delegacije, pregledali mejo in dognali, da poteka ];.rv.iio prolokol. Italijanski carinski stražniki so se umaknili. V baroski Juki in na javnih j>oslopjih so so razobosile jii.vroslor. zastave. naka.r je vkorakala stotnija vojastva z godbo v luko. Ob 12. uri so je vrsila obč se- ja, ki so se je udeležili tudi elani raz- mejitvone komisije. Po govoru genera- la Milk'"i je povzel besodo sušaski žu- pan in prediagal, da se imenuje od- slu.i celotni kompleks >Pristanišče Sii- šak«, Baroška luka »Pristanišče kra- lja Aleksandra I.«, Hankin -Kara- gjoi'gjovo pristanist-es glavni pomol bivšega baroškega pristanisča »Pomol Eraziua "Rarčiča, jugoslov. obal mrt- vega kanala pa »Obal Frana Supila«. Predlog je bil soglasno sprejet. Ob me- ji so postavljeni jugoslov. in italijanski orožniki. Ker in,ostoyi k Delti še niso 'vsi popravljeni, se bo vršil promet za- (itsno s pontoni. Razmejitvena. dela severno Reke gredo li koncu in se bo izvr.šilo izpraznjenje brvatskib vasi po \sej priliki do srede tega tedna. Tako konr.uje ta del reško tragedije. (ilaaovanje '> budselu. V torek je zbornica nadaljevala proračunsko de- bato, i.U'sedo je dobil poročevalec ma- njsino demokrat .vSlavko Secerot?., ki je ostro kritiziral ))roracun, češ, da je se- stavljen ;ie]jravilno in so nekateri stro- ski popolnonia ncpojasnjeni. Govoril je obširno proti odlaganju izplačil, sklenjenih j)o mirovnib pogodbah, In proti absi.uhtemu povečanju davkov, taks in pristojbin. Po obširni kritiki vlade je posl. Seterov zakljueil: >Take vlade posteni ljudje ne morejo podpi- rati. Zato zahtevamo, naj se postavi pred sodisče.« Opozicija je burno plo- skala. UbUulne volitve. Notranji mini- ster je izjavil, da se bodo mogle obla- najmanjeg iionižavanja ili slično, več Cisio bratskiit i Jiumanitarnih obzirn Sneli su nas na jedno ostrvce do samog Kria. gde su nas dali okupati, osisati i obrijali; dezinficirati odelo i dali nam čistog veša i pokrivača. Odmah smo dobivali normalno hranu i bolje nego ikad za vreme rata. Odatle su nas prebaoili na samo ostrvo Krf, gde so je izvrsila reorganizacija srpske vojske. Kvo nas vet: na Kri'u, ovd<( sam hteo i završiti ovu žalosnu povjest na- šeg nacionalnog života. Oni, koji su prošli tim Irnovitim putem, srečni su, što vide svoje ideale ostvarene i to im je najbolja nagrada. Sveta uspomena na one, koji su ostali tamo daleko, ir snegu i na dnu niora, gde, po malo prepravljenim re- cima jednog našeg pesnika, na hum- kama njihovim noco nase ovece cvatit, ta uspomena bice uvek najbolja garan- cija za ujedinjenje, slogu i napreda.k troimene brace nikakvim usk<» politi- carskim plemenskim paklima vise ne- ra/.dvojnim. Slava oniina, koji su osta- vili u tudjini svoje kosti, mir, sloga i Ijubav medju nama. sine volitve vršiti že začetkom aprila. Evakiiacija severneprodsednikovem sinuc Rade Pasu'u. 'Rade Pašic je postal to, kar je. odinole zato, ker je sin vladi- noga. prpdsedMika in najhujšega de- magöga. uekronanega vladarja drža- v(-. Vs(?mogoOiiti bynkir, ki mu klonejo vsi, r^lovek. pred katerim se odpirajo vsa, še tako zapria vrata. Potom upli- va svojega oceta vodi svojo banko. Z erio nogo stoji v svoji banki, z drugo pa v drzavni upravi. Strah in poniža- n;je ministrnv pred loin elovekom je ta- ko niogoO.no, da mu izdajo po važnih in tajnih drzavnih .sejab kljub temn vse sklepe o ugodnjh dobavah, pri ka- lerih bi Rade lahko kaj zasluzil. Kar je novinarjem popolnoma nemogoče. je Radu igraca. Njegov ore je radi tega ministrom ocividno zameril, toda bilo je zgoij pestk publiki v oči. Z vojnim miuistrom je sklenil Rade kupčijo za nabavo ])usk. si izposloval pri financ- noni ministn; potrebni kredit in s tern zasluzil v pol ure ogromno svoto. Na vsak naCiin bi rad postal sin predsed- nika rept:ib!ike in s ])omočjo svojega. moyocnega. upliva, je začel z nekiin. Vlado Ristovieem in svojimi agenti plesti aireže okrog živčno iznnicenega kraijevica Gjorgja, z namenom, da bi se ponovno nac-e.'o vprašanje prostolo- nasledstva. To zahrbtno delo ]>redsed- nikovega sina se nadaljuje, in potrelv- no je. da ga takoj ožigosamo in prepre- čirno.e —Značilno je, da je ta elanek izšel iz vrst konservativnih radikalov, kojim je že pruvee korupcije in oblasf- nosti Pašieeve porodice. Ako ne homo kuirilu zac-eli obraounavati s takimi ne- varnimi pijavkami žalostna nam majka! hidaxtrijxko posojilo odobrcno. Finaiirni minister dr. Stojadinovie Je na seji ininistrskega sveta 24. tm. po- rocal o najotju industrijskega posoji- la. Vlada je njegov predlog sprejela. Angleška. skupina posodi naši indu- striji za dobo 10 let 23.5 milijonov fun- tov šterlingov (8 milijard Din) po 17 Maska. Dvorana. Luci. morje luci. In bar- ve, bogaslvo iiarv: temnih in svetlih,: resnih in živalmih. svežih, ugodnih in neprijetnih, kričečih. Vseh nijana, vseh tonov. Zlato vines, lesketanje luei v njem in motni sijaj srebra. Fantazija! Pestra, bogata, pro- drzna. Sijajen triumf človeške fantazije. in zivljenje: velikomestno — raz- krinkano, i.stinito z masko zatajevanc resnice na obra/.u tirana svojega: fino odgojo in bon ton je vrglo z ramen, ko se je razposajeno razgalilo v krinkah in kostuinih. v predpustnom razpolo- ženju. Njeno mlado. devetnajstic pomla- jeno zivljenje tudi danes ni našlo svoje obleke. V črnino je odeto, a je luč samn. in hrejienenje po njej. Z zlatimi zve- zdami so posejani rokavi, a bole rok« v njih ne dosežejo niti one same, ki je zazarela v mlado, hrepenečo dušo. O ironija: zlati dan, prva zora njegova oblec-ena v noc, žarki jutranji omrace- ni v zvezah poln oca ih. Ne spoziia je, kraljice noci, on. ki je tako opravljena zanj. Da, samo Stra.ii 2 » N 0 V A DOBA S^v. ?4 odstolkov üü prvo ioto, od prihodnje- ga loin pa se zuiza obrestna mera v.<\ ',] do 4 odslotke. Za krtidit jauučijo in- dustrijska podjetja, ki bodo reflekti- rala nil posojilo. üospodarski krogi so n;ipram temu posojilu zelo skeptieni. Indijska narodno sk upwind za- hle, ra ur.hrmnnijv. Lz Lndije porooajo. da je sprejeifi indijska narodna skvip- ,š('iua resoJucijo, v katuri so zahtova JakojAnja uvedba avtonomije, izvzofo stvnamo vojskn in ztmanje zadov». Vae virihs! "Ffanrosko zunanjo ministrstvo objavlja važen dokument, ki g;: jo dobil franeoski genera.ini stab po T>T*oi"i"iiTJn. v svoje roko. Nernei so si hololi v shieaju minjjc osvojiii kollino Briex, ki }( cadi toga med vojno tndi Tiikoli niso obsheljevali. lz seve.rn.ih deparl.manov Frane'ije so hott-li sesta- viti avlonomno, od Neineije odvisno drzavo, ki hi inorala dobavljati ana- govalki zelezo in promog. Ako bi ta na- ort ne liil izvodljiv, bi dobila Francija to province proti volikanski odskodni- 2ii nazaj. V sliu-.aju zrnago bi biia Nein- cija /ahtovaln /50 ¦mili'jard /latin fran- kov vojne odskodnine. («Y.sAv plv.bisr-.il. Griska vlada jc do- bila. pri odločilnein glasovanju dve- trotjinsko veeino in jo s tem vpraJaanjo plobiscita na (.irtskem, ki se vrši v ma- in, odlocono. Narod bo iniol izbirati mm\ trenn inoznostmi: I. dosodanja diruistija; 2. volilov novo dinastijo; 3. proglasitov republike. Rus-ija bo jtrizmihi stare dolgove. ako ji anglosko banks dovolijo kredil, v znesku '50 do 7i0 niilijonov J'wnlov «teiiingov. P-roii reviziji »iiroritih poyodb. Angleski notranji minister Henderson je wriei v liuTjeyu govor, v katerem je med drugim izjavil, da. stremi Anglija '/a revizijo verzajske mirovne pogod- be. Na lo/adevno osebno interpelacijo Uoyda (leorgea je Macdonald v zbor- niri izjavil. da Henderson ni bil po- oblaw'on govorili v imenu vlade, kor je vlada odKOvorna i(^ za one izjave o zunanji politiki, ki jib poda Macdo- nuld sain. Angleska vlada je slejko|)iej proti veviziji inirovnib ]>opodb. ki bi prinesla siirrin kaos v Kvroj)o. I'adyune zapiitičdjo lad jo ... V skopšuMski biidzt?tni deba(i sta v pon- di'ljek govorila proti prora.čunu in fi- iiJMir.jii politiki vlade radikahki posl. Hankoriv. in Seiner Moser, kar je iz- zvalo \ zbornici pi'avo simzacijo. Posl. liankovir bo najbr/. izkljuden iz radi- kahkr'v.a kluba. Ladenuorjl in Miller pred xodi- šrf.m. 2(). tin. se je pričel vele.izdaj- uiski proces y»roti Ilittlerju. Lnden- doj'lid in lovariwni. Vstop v sodno palaro bo dovoljen le i»iYoli izkazilom. Kot in'U'.v bodo nastopili di'. Kahr, gr- neraJ l.o-ssov. kardinal dr. Faulchabor in kronprinc Iliiprebt. llazun leb .je prija\ljenib se 151) prit-. Jmuilidaki zukon pride pred sknp- M'.itio. Na seji ministrskega sveta 24. 1m. so razpravijali o inva.lid.skem za.- konu. Minister za soeijalno poliliko bo predložil te dni zakon nai'odni skupwini. Maps id no predned-ni.ko tdhamke ohtde. Vj. Tirane javljajo, da je bil 2M tni. izvrhen napad na. predsednika al- banske vlade Ahmed Beg Zogna. Nh- padalec je ustrelil trikrat v trenutkn. ko je Ahmed Beg zapustil zbornic(x Zadet je bil v no&o in roko, vondar ra- no ni.so neviirne. At.6ntat.orja, nek(»ga i»lbanskop;a dijaka. so aretirali. y^n.j! Vidi naj — si je mislila. i jo ino- yy\ iiineti! Z jutfanjo zoro bodi ves cas, ki J4ii je vse^a ocarala. z njo pleše. nje iwejo ori njegove \w rnimo fenine noči. (), da se ni ona doinislila kaj ta- kega in se odela v lahno, rožno-rdeee navdalinjeno svilo. izpreininjajoc-.o so v ja«no jnodrino ne.ba! Da si ni pripo- la te sam« zvezde-jutranjice iia čelo in razpustila. zlata svojih bogntih las: žar- kov svojih, da inn pokažejo pol do solnra v prvi ljnbezi\i lirepenere duSe. Zakaj?! . '. . V zadnji, najskrivnejši kol na gn- ieriji zbezi in si str^a krinko raz obraz. Gkda. \' razko.šje pod seboj in \ rvenje, a vidi le nj*»gn i» zarjo juLranjo: zdaj se vrstita v valujočeni. priljubljenem ritmn, pa zopei v korakn pocasnem. nioderneiit. Mjena zila nti'iplje vse -/ njiina.. Za hip zatisne ori. kol da se bo- ce prebuditi v jutro. i\e vidi več zore v dvorani. in njo- js'a Jie. Nicesar ne vidi več. A kakor da so jo objeli hla.dni valovi in ji prinesli glasove diugega sveta, zaslisi: ; Celjske novice. MtiSINO GCKÜAU&ÜE. V iovok se je ponovila v celj. gledalifcču opere- hi *\laii»zt.«jle Nitouche« za aboiuna 13 pied razprodano hiso. Prihodnja ju'tnlstava te operete se vrši v petek, d.ie 20. tm. y\x al'onma. A. UßVNl /.BOR P0DRUŽN1CE JiaOSWVKNüKK MATICE se vrsi julri v oelrtek ob 20. uri zvecer v tnali dvorani Nurodne^a dornn. Obilne ude- ležlje prosi odbor. VSTANOVITEY U. LJUDSKK KNJIZNICE »K 1MB A NA PRED. SIJ)V. AKADVMIKOY V CEUU*. '¦Klub na pred. .-,lov. akadetnikov v (it1- !jij" je ustanovil v nedeljo, dne i. febr. 1924 r KrOQit pri Mtirnki Soboti svojo edrtdJHl-o Ijudsko knjižnico. Knjižnioa steje J2() knji(i razne vsebine in razlit"- nib pisateljev; pn^hscin so zastoiiani nasi Ijndski prij)ovedniki «Jurčic, Kers- nik, Detela in drugi. Kujige je prevzel v oskrbovanjß in upravljanje 'vodja drž. osnovne sole v Krogu, dobro zna- iii. nadvso agilni sokolski delavec f-/- ril Hočevar, ki je sei klubu pri ustano- viivi vseskozi na roko in kot dober po- znavalec prekinnrskih razmer dal de- iegaciji, ki je bila poslana k ustanovit- vi, vse potrebne inforinaeije in korist- n«j nasvele za nadaljnje narodno del» kluba v l'reknnirju. — Nas narod v i'reknmrjn kaže — posebno v nekale- T'ih krajih — mnogo zanirnanja za i'i- tanje slovenskih knjig. Kjer ga se ni, treba to zaniinanje vzbnditi. Preplavi- 1i moi'aino ef-lo Preknnirje z našimi knjigaini. Posebno nujna je nstanovi- ic»v Ijudskih knjižnic soverno od Mur- ske kSobote. v krajih ob državni nieji v srnori |)roti Monahtrn. Dosedaj obsto- jajo v Prekninrju knjiznica (teljske srednjesolske organizauije »»Sloga« v Murski Soboti, pet knjižnic Jugoslov. Matiee, in se.daj je ustanovil -K. N. vS. A. v Olju« svojo prvo knjižnico v Prekninrju, kateri bodo, c« bo stala, na.ša javnosl klnbu ob strani, sledile še nadaljnje knjižnice. Klub »o obrača zoj)el na vse narodne kroge, da nain priskot'ijo s knjigaini in denarnimi l>rispevki za nakuj) novih knjig na po- liior. Spominjamo ob lej priliki na klu- bovo aknjo nabiranja knjig za. koro- ško niladino lansko Into, ko smo kljnb veliki agitaeiji nabrali razineroma rn;i- lo knjig -¦- skupno okrog 1500, in f.o vorji del solsko učne knjige, dočiin je bilo stevilo beletrističnih in poljudno- znansivenib knjig pra.v nuijhno. Pre- prieant smo, da je par malokje v Slo- veniji najti Mlovenske hi.se, kjer bi ne iineli v skrinjab in na. podslrošju shi'anj(ne slovenske knjige. ki leže tu broz naska. tloOitn bi našernii narodu v Prekninrju, ki se euti. posebno vsled hujskanja naših nasprotnikov. med nami se nezadovoljnega, prinesle obilo korisii. Narod v Prekmurju. vsled bo- gale rodovitosti zeinlje inalerijelno do- bro stojer. lelesno izvanredno krepak :". . . A cla si ine spoznal, ko sem ti boiela ponagajafi noc-oj in se malo poigrati s teboj . . . Pa nir ni bilo, ko si ine spoznnl . . .« >¦¦. . . Spoznal, dusa? Ko te pozna slednja kapljica inoje krvi in euti tvojo blizino. Tvojo »nisel belo poznam in WMico tvojo v vroci svetlobi solneni In ob liniineni svilu. Pa pravis. dete, spo- zn.al!« + * •;¦¦ Živijenje, v svoji pravici danes, razkrinkano in razgaljeno, je kakor v kazen vtisnilo rnlademu jntrii v lažnji- vi ernini poljnb prve ternne noči. Gledališče. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. Repertoar: 29. petek »Mamzelle Nitouche«. A. Ker je gledališče že skoraj raz- prodano za petkovo predstavo in je še samo nekaj sedežev na razpolago, se priporoča, da si vsakdo nabavi vstopnice v predprodaji. in zdrav, poln življcnske sile., zasluži, da ga eim preje pridobimo za nase tež*- nje in za. našo državo. Tu bo zopet knji- ga —kakor nam kažejo nešteti prime- ri iz zgodovine narodov — ono sred- stvo. ki mim bo prav ])O8ebno dobro služilo pri delu za duševno narodno ujedinjonjo. Pozivarno nako jnvnost, da podpira na» klub pri toni narodnoiu delu. lJoisoite knjige in jih odpo.s)jite na. aas naslov: (lelje. Narodni doin 3, ali jiii pn oddajte v naso skrinjicn pred (eljskim kolodvorom! S|)oininjajte se našega Prekmiirja pri svojih priredit- vah in \ veseli družbi ter pošljiie klubu denarne prispevke za nakup novih knjig, da uxlanovimo nadaljnje ljud- ske laijizisice \ Prekmurju! — Za »K. A'. S. A. v Celju*: Mejak Krvin, prav- nik, (. <"'.. predsednik; Pecnik Jiado, pravnik, I. (•. tajnik. »A V EZ A (iOST ILN1CA RSK1 If Z:4H/U!(;<- JE VSPELA s svojim pro- testoni pri financneni ravnaLeljstvu v Maril)oru. Dotie.no je prejelo od ge- nei'alne direkoije iz lieograda brzojav- iio vest, da za leto 1923 ne zahtevajo taks, ker pa je veeina priza.det.ih med lein že plaeala, bodo Le zneske zararu- nali za leto 1924. Gostilnicarji, ki niso še vclanjeni v zadrugab, imajo dober nauk, koliko premore moena. organi- zaeija. SKUPŠČINA ME&ČANSK0 - ŠOLSKEGA UČITEUSTVA SLOVE- NIJE. V soboto, dne 211 februarja. sr je vršito v Celju zborovanje meščan- sko-šolske.ga. nčiteljstva Slovenije. U- deležba je bila, velika: zastoi)anih je bi- lo 24 sol. med njimi tudi zelo oddalje- ne. Iz izcvrpnih porocil društvenih i'unkcijonarjcM1 je razvidno, da orga- nizaeija ob odloeni borbi nniteljstva. zu obstoj in razvoj solstva povoljno na- preduje. Tzvoljen je bil zopet vecinoma xlari odbor: predsednik ravn. Humek. odborniki ravn. Urinar, g\ Slupica in strok. uciteljitta Kalinova, narnestniki strok. učitelji Pecjak, Primožie in 6e- ligova. Načelniki odsekov: za Ljublja- no Albin Lajovie, ravn. v Tržie.u; za f"lelje Beno Serajnik, ravn. v (lelju; za Maribor A. Kveder, ravn. v Ptuju. Pregledniki računov: Hergout in AI. Novak. KonHatiralo se je, da. raste tu- di med brati Srbi -/sinimaiije za me- scansko solstvc. V teko^em le.tu so vrši kongres v Novern Sadu, o velikih po- ovoljni udeležbi dne 25. februarja ob 8. uri zvecer \ mali dvorani Narodnega do- ma. Porastili so ta občni zbor načeinik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljam g. Jt-lax-in ml., zborniena tajnika gg. MohoriG in dr. Vtim :n zadružni korni- sar g. Založnik. Iz poroeila nacelslva |)osnanierno v splošnem izraz nezado- voljstva gospodarskih krogov, ki ga povzroca brezobziren nastop nase vla- de, ki skuša s pomoejo j)opolnoma po- givseno xainisljeitih odredb in za- konov zaduhili povzr(vitelje vl-tclajoče dragin je. Da je dragin ja danes neznos- uo brenie za. splosuo trgovstvo, kakor za kon/.umente. je to krivdo prisoditi edinole nenrejenim razniei-am, ki da- nes pri M.is vladajo. To brenie občuti v glavneni trgüvstvo in drugi pridobitni krogi, ker jiin j<» s tem onernogočen uspesen razvoj narodnega gospodar- stva. Da se toga breniena resinio. po- lr('ba je z e.notnim delom in s solidar- niin r.asinjjom do-^eei oni cilj, <•''* "° vlada, predno ;zda razne naredbe, za- kone itd„ ki tai'girajo interese trgov- stva in dvugih pridobitnib krogov, za- slisrila ludi mnenje strokovnjakov, ki so edinole v stanu z res koristnimi u- kre|)i, navodili itd., držati gospodarsko krmilo v krepkih rokah. V tem pogle- du je «. JeUuVui, narelnik Zveze Irgov- skib gremijTOM BOLE 0 l.EPÜE V A LNEGA ÜiiUSTVA* NE BO!« Tako trdijo še vedno ljudje. ki noeejo verjeti, da so vrši ta tombola uepreklieno dne 9. inarca tl. ob IA. uri i>red Na rodn im domom v Celju«, v slueaju slajboga vremena pa v veliki dvorani islotarn. Sedaj pa le po srečke, dokler je so kaj zaloge! V KRAUESTYU PUtSROTA. — Priprave za sokolsko maxkerado srt skoraj koncmie. Vsi proslori Narodne- (ta doma bodo spremenjem v prav-ras- ¦posajen raj krolja Pijcrota. Skupincr ¦mask, ki jih je pripravljenih ze mnogo, olvorijo v slikoviti promenadi ples, ki ho iiitdil tudi nepfesedeem mnogo za- have in užitka. Pri slop na maskerado imajo mi člani -narodnih druMev. Po- xelma rahila. .sr ne razpošiljajo. Maske se niorajo pri vatopn legitimirati, ker jiw je vsiop sicer zahranjen. GleiU* sku-pi)t, koduntac in dniueya, dobif-e vse in fortune/je r droyeriji Sanitas v Alekmndrovi tdivi in tnjovini Sirec v Cankarjevi ulici. Vslopn'ma za osebo 15 Din. Nemaskirani morajo, ako ho- rejo r are.šui cirilui obleki prestopiti rajski präg Pijerota, nositi kot kazen posebve öepie.e, ki jih hihko dobijo pri vstopK. Plese rodi brat Pfeifer (Ljttbr Ijanska kredilna bank a, podružnira v Celju). ki seslavi pronienado mask. ~~ Vse iujormacAjc radi plesa dobite pri iijen.'. Promenatia mask prirne foeno oh pol 0. uri zvečer. VEUKA PUSTNA ZABAVA n plesom, lekmo mask itd., kot zaključno Kurentovo slavlje v lekocem lotu sn vrsi na pustni torek, dne 4. inarca 1924 ob 20. uri (8. uri) v gornjih pro- storih Narodnega doma v Celju. Za- bavo priredi lldruženje vojnih invali- dov kraljeviiH; SHS, podružnica Oilj«, pod pokroviteljstvom 'in s sodelova- tijem narodnih dam. Za prvovratno postrežbo in pristno wibavo je kar naj- bolje ])oskrbljeno. Zabava trajn z do- voljenjein polieijske oblasti do 3. ure zjutraj. Vstopninu za osebo samo pet dinarjev. Ker je cisti dobicek priredit- ve namenjeii v splošno korist vojnib zrtev, uljudno va.bi k obilni udeležbi odbor. PO SUHUI. MRZUfl DNEIL ki so izkazovali do 20 stopinj 0 mraza, nas je zopet odela gosta snežna odeja. ,)e to zim.-i, kukoršne že dolgo nismo vajpni. Treba b0 zopet poseei globoko v žei), da. si nabavimo potrebnega ku- riva. Toda (.no nas vendar lahko na- vdaja z upanjem: ako je februar mrzel in snežeiL je prirakovati lef>e,ua polet- .ia in bogate letine. ZNANEMU CAR1NIKU GRÜN- WALDU, ki je bil pred zadnjo celjsko poroto obsojen na 3 mesece jočo, je bi- la sedaj kazen povišana na () mescHiev, a ic medtem pobegnil v Madzarsko. NESHECA. V Sv; Petru pri Olju si je vajenec Leopold Jurir., zaposl(?n pri mizarju Vinku Macku, pri struz- nem stroju zmečkal lovo roko. KINO GABERJE. Sreda 27. in četr- tek 28. februarja >Oarstvo piagozdovc III. epoha. (('etrtek dve predstavi.) >(«"/. 24 > NOVA DOtf A < Str.vi ;i Narodno gospodarstvo. luflacij« mi Madzarskeni. Obtok iiovcanic na Madzarskom neprestano narasea. V drug-em tednu februarja. je dosegei 50 mjlij^pdosertaj najvisjo tedeinko svotofTJjpe1'*'»,' febr. jo /nasal obtofc bunkov(HH-rl,,()5:lO()(),()00.0()0. ZUtta pariietu srednjeerrop.sl.ih valid. 1 A. iD.i.j-kii I biJijon papirnatib mark; j avstr. zl. krona 10.400 papir. ki'üi'i; 1 cefekowlüv. z\. krona 7.08 pa- pirn.ttiJi krou; I zl. dinar 13.,r)4 papir. dinarjev; 1 polj. zl. niarka 1,800.000 .papir. mark; 1 ogr. A. krona b"4u'5.<)0 papir. kron; J zl. Jej 4-0 papir. lejev; 1 zl. lira 4. 4-5 papir. lir. '/,<¦ othnero rhwka mi t>o.sloimi pro- met za leto 1924, morajo po el. JO za- kona o davku na j)oslovni promet, od- nosno pravilnika za izvrsevanje tegn zakona (Ur. list 20 pod St. 46 in 47 ex 1922) vsi oni davčni zavozanci. kale- rill pronict v letu 1923 ni presogal za- .konito doloceno mejo 300.000 Din, in ni bil inanjsi od 15.000 Din. potem vse ..svobodne profesije, naslete v tooki 1., el. 3 pravilnika, no gledo na volikost •opravljenogn promet a, vložiti pri onem ¦ davčnern oblastvu, v cigar okolišu so vrši obrat. najkasneje do due, 20. )'eUrn- tirja 1924, prodpisa.no prijavo. no da bi čakali na pose ben poziv davcnoga oblastva, Vse prijave je treba podati v dinar tiki veljavi. — Zgoraj navodorii daveni wivezano/i napovodujojo proinet niinulega lota 1923; ako so pa poslo- vaJi levgotovi dobi nilnulega lota, nio- rajo napovedati letni promet. soraz- meuno s promotom v ca.su, ko so ga o- pravljali. Obrato, olvorjono mod davr- nim letom, jo prijaviti v stirih tednib pri pristojnem davč. oblaslvu lor napo- vedali promet. k> .;«• bo po vsoj priliki <*ose?el v obratvi od počotka obra.tovn- nja do konca davrucMa lota. Vsa pod- jetja. zavezana javnoinu polagnnju ra- čunov, družbo z ornojono zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja. katerih pro- met jo presegal v minnlom lotu 360.000 dinarjev. morajo voditi. knjigo oprav- Ijenega prometa in pmiložili najpo- znejo v 30 dneh po pretoku vsakega ¦«itrll'-'tja pri.iave te.r hkrati placati od- Padajooi 1%-ni davok na poslovni pro- mot pri onem davenorn uradu, v cigar okolisn jo njih obrat. Vsi oni, ki oprav- Ijajo promo! .stvari in storilov na drob- ao tako, dav ininuleni lotu ni prosegal zneska J5.000 Din. no predlagajo za davčno loto 1924 posobno prija\<\ kor .so jiin odinorja davok na poslovni pro- UiGf. na osnovi i'/javo za obono pridon- niuo, nd.'losno na osnovi proinota, u^^- tov-ljene^a ob prirodbi obrno pridobni- no, Vso pravno in i'iziriH1 osobo. ki no X)laču.jejo pridobnino, kakoi1 tudi oso- bo, ki izvrso .slucajon promot stvari po xadniorn odsla.vku ol. 4 zakona, mora- jo v Ii- dnoh ocl dno opravijonoga pro- meta \loziti prijavo oitomu davčnoinu obUistvu, ki jo jilodo na kraj opravljo- nega prometa toritorijalno pristojno. tej- morajo bkrati plaöati na la proniol. odjjadajoči J%-ni davek pri davoniün "vjidu. V zgoraj navodonili primerih jo '^esta.viti i>rijave po onrazeib, ki so so objavili s !.uka,j.snjim razglasom z dno 22. maja J922, «t. A I G-3 oa 1922 (Ur. list 59 ox 1922C. Prijavo so mora. opro- ruiti po tarifni postavki 231. zakona. n laksali in pristojbinah s kolko-m C> Din, dokltH1 sc ne ml ado tiskovino z vtisnjo- Jio takso. Davcni zavezanci, ki prijav sploli no bi vložili. ali jib no bi vložili v doloeenoin roku, odnosno bi iwipove- dali jimnjsi nego dejansko opravljeni promot, so kazn\ijojo po določilih ČI. 12 in 13 zakona. o davku na poslovni proiiH't tor izgube po čl. 10 navodono- Ha zakona tudi pravico priložbo zoper odniero davka. Ankejn arudhPHj/, zadrn(i r Mari- tiorti. V Slovoniji obstoja profoj grad- bonili zadrufe all društev s splosno ko- rirftuim znaOajom na podlagi sarnopo- moči. Povojna gospodarska kriza jo mnogirti torn zadnigam onomog-ocjja poslovanjo v smislu svojili pmvii, kor sse vlada no zavoda važnosti lakib za- (irug ravno v dobi gaspodarske in sta- novanjskG krize, in kor so žal za soci- jalno zvanjo takib zadnig promalo zm- nimajo tudi obcino. So pa pogroško tu- di v teli zadrugah samih, kor se druga napram drugi i)rovoo smatrajo kot no- kaka konkuronca, uainosto za istovot- na in. za. istim ciljom splošnoga blagra strornečst zadružna podjetja, potrobna »nr?dsebojne jiomoci. Da se no le dvigno iifflcul. no.'-io ludi moralna in gmotna I mor. vsoli toil widrug, se jo na ziiilnji plenarni seji kroditne in stavbne za- drug«! >Moj>»(ir< v Mari born sprožila uvaiovanja \rodiia niisol, o priliki raz- stavo gradbi'iiib naortov povabiti tudi zastophiko vsoh znanib slicnih zadrug v vSlovoniji. To bi bila prva onkota, ka- toro minion uaj bi bil pi'edvsem doseoi ,sku|)«'ii nastop pri i.-ontralni vladi v svrho povzdige gradnjo v krajib, ki po- sebno trpo'radi «taiiovanjske bedo. Tak skupo.il nastop jo ravno sodaj pri nas polrobon. V drugih državah so take, za- drugo žo rlavno združono tor so si omo- goO.ilo tudi lastno gradbono banko. Ako so ta projokt. tudi pri na.s posreči, si zadrug? same ustvarijo podlago, da jib bodo odsloj vse di'iigaco upoštovale ob- čine, pokrajinsko oblasti, proclvsom pa ilrzava tiiiVA'j. Priporočljivo bi bilo, da so mod torn vse to zadrugo izrazijo o potT'ebab zdriizenja. ootudi zaenkrat lo v jioobvoznoni razjuorju. Glavni nanion za sodaj |k> naj bi bil, kol rocono. skup- ni nastop pri contralni vladi za odpo- moc stanovanjske bedo ozir. povzdigo in ouu)gočonjo gradnjo iiialib slano- vanj. Želeli jo. da so vso vnanjo zadru- ge v do.sogo loga narnonn zanimajo za ta naörl. Obrtni vcslnik. ZBOHOVANJtJ OBRTNIKOY V Kh'MKM. V uock'tju p.opoidno so jo \i>sil na inicij.at.ivo Ijubljauskoga. tajjiistva JDS sestatt#k obrtnikw \ Kržkom. Zboio- vaujii, kak'roga .*- jo uiU*k*'/Äh jumJ 30 krškib obrtnikov, jo predsedovai gosp. ia.vnatolj Homib. bivši krški župan. (ilavni r-oforal it' iniol g. Ivafi Bizja.k iz rielja, poro&iil jo o raznih toz-njab obrüilstva. JN'a podlagi njogovega rol'o- rala. so bilo sj>rejoto onoglasno razne resolucijo. Tako glodo odmoro davkn, ki sr* odmei'ja tudi ocl vajoništva. mosto saino po slovilu zaposlonoga pomooni- štva. Marljivim obrtnikom naj se o- mogoeijo brezobreslni ali vsaj nizko- obroslni kredili za nabavo potrobnib strojov. Protest im I o so jo, da bi so od- (laja.lo (Iržavno nabave )>reko mejo, kor so vso to nabavo izvrsijo labko doinn. Posobna. komisija naj bi dolo ooonila. i.n potoui oddala zadrugarn v resitov. Da. so doso/.o prvovrstna. proizvajalua možnost obrtniškib izdolkov, naj se vpelje inojstorska proizkusnja. Za nn- obr-jzbo \a,|(.inco\ naj so vpejjejo obrl- iio luulaJjovalno solo v okrajih. kjo so razšli zadovoljni nad loi>ini uspoboih zborovanja in z žoljo. da bi <»•. Jiizjak. ki jo doinacin, so ve«"-- kral prihol v Kr.ško tor pojasnil ondol- nim obrtnikoni i-azno iozkočo in nopri- liko. Dnevna kronika. ¦hibilej prof. dr. ficlarju. X m>- .ri. letu svoje «tarosti. Po- greb so vrši v cetrlek 28. tin. ob 4. uri popokljj«1. N. v m. p.! Sokolsko druxlro na Vranskem prirodi v nodeljo 2. niarca. ob 20. uri rnaskarado v prostorib gostilno »Slo- van«. Svira trboveljska godba. K obil- ni udeložbi vabimo prijatoljo Sokola. Za r(i(fulaa/. Za^otkom toga mosoca je vlomil noznan tat v Aleksandrov dom v Hot>aski Stilini tor porezal v osmib sobab raz otoiaano rdec, fin baržun, 18 parov finib okonskili zagrinjal. 17 postoljnih podloznikov v skupni vred- nosti 27.0(X) Din. Kot krivea zasledu- jojo ključavničarj;i Honrika Kranjso- ka iz (lornjoga dola. Zopet velika zeiesnikka nesreca. Mod poslujama Sunja—Blinjski kot jo skocil 23. tm. vojaski vlak s lira. Lo- kornotivri so jo preobrnila z nasipa, 4 vagoni so so j>revrniii iji potegnili sko- ro «el vlak s tračnic. V vlaku, ki je stel ;M) vagonov, so jo vozilo 335 vojakov, od katorib jo ranjonib 18 mož in sicer (' k'zko. Vagoni so zolo poškodovani. ftoaUeu dtihovnik. \ noki okoliški vasi Novoga Sada je dubovnik Lavrio napadel mod pogrefooin na (;esti zeu- sko in jo tako budo poškodoval, da so jo morali prei)oljati v novosadsko bol- nico. Jretacija hancneya rannalelja. — Prod par dnovi so ai'otirali v Vrii'ovini- ci ravnatolja Ratarske banke, lvana Halilija. nidi defravdacije v banki in goljulij'1 na škodo [»rot'osorja. Iveko- vioa. Trdor raten .sautoinorU.ee. Dela- vee Jakob ()uierk \ zagrebški komični lovarni so je poskusal že večkrat. iismr- tili. T»> dni pa so nui jo njogova naka- na vondar posrečila. Na bruno v to- varni jo pritrdil rnocno zico in se obe- sil. (late/, je bil nasilen clovok, ki so jo s .svojirn (lelodajaloem in ljubico ne- prostano prepiral. ¦ Nenaradeu pojac. Francu Koriu v Dolonji Krarncr p»#i ftta.njolu \- «•ori- ski okolici ,\e /ni^f!,i v pol letu. od ma- ja tlo oktobra, Irta za 4.80 in. lzkopal ,si grob hi .sr zadukil .s xfrttpenint plinom. Nekemu kmetu iz Ospa so je izgubil osel. Kmetov sin j^a je šel iskat. preko bližnjega polja, kjer so jo ob robu polja ob nekaj spotaknil in padel. Ko se jo dvignil, jo vidol, da jo zadel ob iopato. Me daleo od mesta, kier jo ležala. lo|)ata. je bila. sveze izko- pana zenilja, poleg to pa jo volik.i ka- nieriitii plošča j>okrivala odprtino. Dviynil jo plosco in zapazil v jaini mrt- vega človoka. Ugotovilo so jo, da jo mr- lic mladcnic iz Hrovatinov. Vzel jo / dom a. posodo s sladkim ogljorn in lopa- lo tor sol na, rob zeinljišča, kjer si je iz- kopal grob. Ko je bil golov, je privalfl voliko kamenito plo.ščo, skocil v jarno in jo zaprl. Odprtino je zamazal z ilo- vico. nalo jo zažgal oglje in legel k voc- nemu pooitku. Jnžna -etezniea in fifksnzni voz. (Jlede Južno. železnicie se pripravlja |)osol.)on zakon. ki urejuje financno stran jiakupa. Južna želoznica jo po- slala \ Beograd luksuzni voz, ki bo na razpolago ministrskemu predsodniku Pašiču. Locee si. 1 \ jo izsel in prinasa slodeco vsobiiK»: Nekaj o divji kozi, Proučavanjo lovstva v naši kraljevin!, Sporniiii, Volčji lov na Gorenjskern. Kako prevažamo in vlagamo mladice, Iz fovskega oprtnika, Kibarska mreža. 3"2 reflektante molimo da se izvole javiti na glavno skladiSte na velikoi SALAMANDER,, Zagreb, HjCa 36. Prosveta. l polrobni Ijudski dusovni brani do naj- širsoga poslnšalstvii. jo Zadriizna knjigarna« v Ljubljani pričenjala la ))rodavanja izdajati v malih, tudi vna- njo okusnih zvezkih. Kot prva snopiča sta izšla predavanja dr. Karla Oswal- (,1a: ^0 potrebi novo socijalno-eticno orijenta.oije<<' in Alojzijc Štebijevo n »Zasčiti /finemarjene dece in mladi- no't. Siede nadaljni. O.na. --- 3 dinarjo za zvezek ¦¦— je nizka. [Iniv. prof. dr. Karl Oswald uvodoma poljudno razvi- ja citj in smer Ljvidske visoke sole. Zanimivo podaja duseMii profil da- na.snj" dobe in. najvažnejse kulturnc tipliv«' na ver.sko socijalno in državno- ])oUtično ZAvljenje sodobnosti. To pre- da\anje jo program in nokake osnovm? konhiro vse bvale vredno ideje najšir- :so Ijudske plasti seznanjati s pojjtn znanosti, kapitalizma, sorijalnega raz- voJM in moderne morale. Jo to prvi znanstvtmi nastop in poizkus, v najpri- ijiidnejsi besedi in v kar možno kratki obliki zajoziti pot (lanašnjoniu maleri- jalisiicneinu usmerjenju easa in dvig- niti zanimanje za višjo duševne vrod- noU) pri vsuh slojib, katorini te vrod- noto niso bilo dosed a j dostopne. Znana so.-ijalisticna pisateljicy AI. Ötebijeva \' drugeni snopiču razpravlja siroko roceno o problemih uboštva. s posebni mi oziri na današnjo mladino. Današ- nja. družba in njeni kazonski zakoni ubijajo naraščaj s svojo kulturo« v zvozi s krizami dobe, v kateri živimo. V prvi vrsti jo to peroči stanovanjski l.)roblein, nej)opolna mjadinska sodišča in nesosiijalno stalisče javnosti in za- stareli pojmi o elovekoljubju. Preda- vaUiljk;a citira ¦zauimive socijologe in navaja v/.orno urejena mladinska za- vetiKOa v Ameriki. Mladinsko vprasa- njo — danes niorda najbolj peroee je pisateljica načela z ljubeznijo in od- govarjajoco času lei- potrebam. lirt;:; dvoma IxhIo nasle to drobno, zlato knjizitx1 pot do vsob sre, ki so od- prta dobrim nainonom dusevno razro- vanib dni, v katerih živimo. To je želja nosebicnih prodavateljov in založbe - tor namen visoko sole. Knjižico se do- bo v knjigarnab in pri povorjonjJtih ¦>Zadružne knjigarne« Razne vesti. tJitwik r postelji. V Kindserupu na Danskem se je {»ripetil to dni čuden sjucaj. Diiiinik je walil streho hiHe in padel Y sobo, kjer so ležali otroei v svojib j>osteljah. Kakor eudež jt> padol mod ob<' postolji. no da bi otroko po- skoilnval, /)ač pa v posteljo, v kateri so jo nahajal oče. Ta je slisal suruljiv ropol. vstrtl in ml gledat, kaj je terau vzrok. V tern ca.su pa je padel dimnik v posteljo in napolnil sobo s sajami in praliom. drozna vkfiplozija r tlarkovtt. V i-larkovu je biio spravljenih v kleti ho- tola Astoria* 35 pudov srnodnika in večja množina izstrelkov. Na nepojas- nen nacin jo nastala eksplozija, ki je povzročila rued gosti voliko paniko. Od 70 tezko poškodovanib jib je 9 kmalu umrlo. V prveni n«-idstro|)ju so se ria- liajale pisarne sovjolskib oblasti, ka- terih ura.dniki so \ obupu poskakali skozi okna na uljc.o. Medmtrodno zrakoplovsit-o. Med- narodna zrakoplovna komisija, ki uum svoj sedoz v Parizu, jo na svoji zadnji soji dolocila /neske. ki jih imajo pri- spevati poedine državo za vzdrževanjo koinisij«'. Na naso državo odpade let- nib 10.000 fraricoskib frankov. I'nlel nkoU areta. Spomladi namo- ravii poloteti okspedioija iz Los Ange- iosa v zapadni srneri okoli sveta, druga ekspedicija bi f>olotola iz Anglije v vz- hodni smori. Hurdhigoru soproija žurmUisli- Hja. Amerikanski listi jajvljajo, da je sto[)ila gosf)a Warren Harding, vdova predsednika Zedinjonib držav v ured- ništvo lista Darison Star* in postala glavna m-ednica. Crne koze v poljski Sleziji. Tz Bre- slava javljajo. da je izbrubnila v polj- ski Slo/iji epideinija crnih koz. V Ni- kolaje\pin divja bolozon s tako gro/.o- lo, da jo \romet zaprtib. Koncert pred divjimi zverinami. Bogalas Maks Dolan v San Franciscu jo znan kot volik umetnik na gosli. Kor mu iii treba služiti kruh z igranjem, now nikdar igrati ljudeni. tomveo pro- ducira svojo umetnost pred divjimi /.vcrinami. Ko igra levom, r.i zvori poslusajo kakor oearane. n oben a se ne gane in mu ne stori nio žalega. Trgovci, obiščite VIII. mednarodfii vzorčni velesejm w Pra^i! Pojasnila in legitimacije daje CehoslovaSki konzulat in Aloma Company v Ljubljani. 1 Stra» 4 »NOVA DOBA« StPv. 94; B» Telefon štev. 75 In 76 Podi»uži?ica Ljubljanske k^edifeie banke w Celiti; Poštnlček.rač* 10.598 Delniška glavnira in rezerve C<ß8F8f l*fllfl IS ImJUBbIBSIIH Deiniška glavnica in rezerve Din 60,000.000— ^ * Din 60,000.000*— Ustanoirljena leta 1900 Fodpntseiniee BrežJce, Črnomelj, Gorica, KranJ, Marlbor, Metltoväc, Nova Sad, Ptuj. Sarajevo, Split, Trsl. Sptrefema VlOge na kSijlŽtCO $11 ieliOČL SKJSK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnifc papirjev, r&čfflm pro«4 ugodnemu obresiovanjii #*SS*L valut in dovoljuje vsaKovyslwe loredlte. Otvarja aRredžiive tn. izdaja kredfltna pSsma za tu- in tnozenisJvo. Odgovorni urednik: TAc. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna iiskama, Celje. Opozarjam cenj. dame v Celju in okolici na moj prvovrstni tain ii sii na,)rava kostitmov, povn^nikov kakor tudi plaščniSi oblek. Pri- speli so najnovejši modni časopisi. Prvovrstno delo, eleganten kroj, brez- hibna sestava ter pazna postrežba. Z odličnim spoštovanjem Ivan Bvacic, Ppešernova uQ'ca 10, II. nadstr. UČCIICC zdrav in močan se sprejme v slašči- Čarni Petriček, Olavni trg, Celje. 1 Mokrota škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno mo- čen, fini in poceni dežraik katerega pa edino dobite v veletrgo- vini R. Stermecki, Celje. Trgovci en- gros cene. Istotam. se rrodajaletos po cudovito nizkih cenah perilo, i!cv- Iji, klobuki, noga- . vice in vse drugo modno blago. II. v Celju; prostoren in suh, za pisarno ali za skladišČe. Naslov v upravi. 3-2 Wi»iftai» popclnoma izvežban v zelenjavskih pri- delkih in sadjereji, »© Takoj sptnei- me. Naslov: ivan Ko-, Celje, PreSer- nova ulica štev. 17. 2—1> R zsirjajte „Novo Dobo"! Prodata »e dve zdo lepi mashi za mošhe (arabski in poljski vitez). Maks Zabu- košek, Cankarjeva cesta, Celje. 2—1 * 16. — 23. macca S924 NAJUGODNEJŠAPRILIKAzaNAKUP vsakovrstnega blaga, ki je razstavijeno v 17 skupinah. Nad 2000 razstavljalcev. IZREDNE POTOVALNE UOODNOSTI 33% popusta na češkoslovaških že- ieznicah, veljavno tudi za brzovlake. 75°fo znižani vizum za poi.ni list. POJASNILA IN LEOITIMACIJEDAJE ČEŠKOSLOVASKI KONZULAT ALOMA COMPANY, d. z o. z. Ljubljana, Breg 4. Ljubljana, Kongresni trg 3. flli že veš? d,i se kupi sedaj najbolj^e In naj- oenejcte 6c&ho in angleiko sukno, kamgarn za moške in volneno blago za damske obleke v vc'iki iz- biri,kakor tudi šifone, etamine, cefirje, razno perilo, flor-nogavice in še mnogo drugili predmetov v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje, Kralja Petra cesta štev. 5. Ccneznizanel^OJC^^Cene znižanei 276 50—1 Od 19. februarja 1924 naprej priredi tvrdka ^Singer*18 - ©ivalna stroji Cenjenim obiskovalcem Celja ? Kadar posetite Celjc, obiščite RAJSTER & DRUG KOCENOVA ULICA ST. 2 (Palača Jadranske banke). En Qro«! En detail! za vBzenjc, mašenje In azuriranje pBrlls Natančnejša pojasnila daje Josip Rojc, mehanik, Celje. «ava, ča|, kakao, čoKolada Iitlio Meiitl A. a. Zaloga: Celje, Kovašita ui. 1 Ma novo otvorjeno - Pupilarnovaren in jawnokorisften denarni zavod celjskega mesta Mestna hraiiP^iica celjsKa V l»st*MLi palaoi &*?* kolodvopa frtun/°mIJd?žJn/m nadzorstvom. I VsIftrantlnlčiilPOSllseiEvršiiJclo BailJ|r^»Lt2iie|evhltro »njoč- irajnim arzavnim na UI no^ ugOdno obresiovanje. I>oJa*Mtla i^ ikßsveti brezplačno. Vrednost rezervnih zakladov nad Krott 25,000.000» -. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjc.