268. številka. Ljubljana, nedeljo 21. novembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI KAR OD.
Izhaja VBak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po poiti prejeman za avstro-ogerske delele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt let* 3 gld. 30 kr., za en meseo l »rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. r.a četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih Šolah in za dijake velja znižana ceua in sicer: Za Lj o bij a no za četrt leta I gld. f>0 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiiisopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če »e dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se nc vračajo. — Uredništvu jt- v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravuištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari, je v" „Narodnoj tiskarni" v Kohuanovej hiši.
Francozi o avstrijskej notranjej politiki.
Francoske narodne zbornice predsednik, Gambetta, je sicer vpliven mož v frnncoskej notranjej politiki, glede vnanje je videti, da ncma tako bistrega vida. Zlasti, kar se tiče nas Avstrijcev, dozdaj nij kazal razumljenja za naše notranje razmere, posebno ne za važnost, katero zavzema slovanski element y Avstriji. Kazal je še celo zmiroin nekoliko simpatij za naše nemške ustavoverce, krivo podučen, da oni so pri nas nositelji svobode, in menda ne vedoč, kako so ti isti ustavoverci pred desetimi leti grdo norce delali se iz njega in njegovega naroda.
Mnogo in čedalje več razumljenja za avstrijsko novejio politiko in za imenitnost slovanskega življa v Avstriji kažejo pak kon-servativneje republikanski časopisi, Dej temi sosebno „Journal des Debata", sicer ne najbolj razširjen, ali v resnih političnih krogih svetovno uvaževan list. „ Journal des Debats" je uže prinesel nekoliko člankov, ki vlado TaaiVejevo hvalijo in Francozom v podporo priporočajo, ker je protivna onej tajno delujočej struji v Avstriji, ki bi to monarhijo rada Nemčiji podložno storila.
V najnovejsej številki prinaša „Journal des Debats" zopet Članek o avstrijskej politiki in pravi: „Politika, katero je Avstrija začela v orij en tu , je taka, da vsled nje A vstrij a mora tudi v notranjem svoje Slovane podpirati in jim ugajati in v tem smislu se bode dualizem premenil v trojedeljenje (ustanova južnoslovanskc skupine). Avstrijska vlada pa dozdaj še težave in protivnosti nahaja pri ge ne popolnem premaganih Nemcih in podunavskih kneževinah."
A Xs4ist»Q&u
<j-^     F i I a k s. f
„Z žalostnim srcem naznanjam svojim prijateljem, da je dbiies nepozabljivi moj Kilaks, nedosegljiv jerebičar in mojega lova jedini up, po kratkej a hudej bolezni sklenil pasje svoje Življenje. Pokop bode denes ob štirih popolu dne" na Malitschevem travniku pri Viču. Kon-dolenčne vizite uaj se opuste !u
Če ljubljanskega barona B. modrokrvni prijatelji v prihodnje takov „parteu v hišo dobodo, brez dvombe se prav nič čudili ne bodo. Pač pa jih bode pekla radovednost, kakšen spomenik da si naroči gospod baron mrtvemu Bvojemu tovarišu.
Gospod baron je bil nam Slovencem do sedaj še čisto neznan. Kakor Ileine o Platema, menili smo tudi mi o gospodu baronu, da leži
Nečemo preiskavati, ali je res presnova-nje dualizma v trializem uže tako blizu. Valjda ne še. Ali potrjeno in popolno logično je, da orijentalna politika, ki hoče vplivati na slovanski jug, ne more in ne .sme v Avstriji Slovanov zatirati, kakor jih je nemško ustavo-verstvo dozdaj zatirulo in kakor jih upa še zu-tirati moči. Če se to spoznanje v inteligentnem i n o s t r a n s t v u širi, bode tudi pri nas v Avstriji doma mej razumnimi in nestrastnimi politiki sčasom toliko prodrlo, da tudi mej liberalnimi Nemci ščuvanje na Slovane ne bode tako občno, kakor je zdaj.
Dobro je za nas, da si v v na njej politiki naše monarhije pridržuje dinastija sama poslednjo besedo in da jej ona daje glavni pravec. Kolikor je naša vnanja politika zašla v bolj slovanski tir in kolikor se to tudi v notranjej politiki pozna kot logičen nasledek (žalibog, da je to še premalo), ki ga francoski list naglasa, imamo se zahvaliti le najvišjim krogom. V tem pa imamo nekoliko garancije zoper povrnitev nemških psev-doliberalcev na vlado, in za obstanek sedaj Slovanom vsaj ne principijnlno Rovražne vlade.
Konservativno-nemški strankarski shod
bode jutri dno 22. novembra v Lincu. Pišejo, da je izdanih GOOO do 7U0O vstopnic, torej bode ta „parte'tag" veliko večji, nego je bil liberalne stranke na Dunaji. Posebno iz Tirolskega je obljubljena velika udeležitev. Pa tudi iz druzih nemških kronovin Avstrije pridejo zastopniki konservativnega nemštva.
Ker so se liberalni Nemci na svojem dunajskem parteitagu tako odločno postavili na nemško narodno stališče in ker so progla« šali, da so Nemci v Avstriji zoper zdanjo
njegova baronija v luni. Pač smo slišali, da ima gospa njegova za ljubljanske aristokracije ton merodajen „salon", v katerem se izrejajo prihodnji nemškutarski kranjski deželni predsedniki. Ali kaj hoče to ?
Še le baronovemu psu, ki naj mu je zemlja lehka, dovoljena je bila osoda, da je ime svojega gospodarja spravil v javnost. Morda ga spravi tudi v dotiko s sodnijo, in s pestjo gospoda državnega pravdnika, ki pa, kakor je obče znano, nij aristokratično mehka. Ko, ali nas to nič ne briga!
Kako so vendar Človeške nature raznovrstne! Gospod baron B. pokopuje svoje pse, ter jim na Malitschevih travnicih postavlja mavzoleje! S tem ne odkriva svetu samo mehkega srca, temuč podpira tudi rokodelstvo gospodov kamenosekov. In jaz se prav nič čudil ne bodem, ako bodeta nemški „Brencelju, ki ga pišejo Scbrev, Dežman in tovariši in „Lai-
vlado in zoper to, da bi se ravnopravnost tudi za Slovane izvela, važen je ta shod v Lincu za vso avstrijsko politiko, ker dunajski liberalni shod na laž postavlja in izjavlja, da nij so vsi Nemci proti Slovanom, da nij resnica, da je nemštvo tlačeno, da Taaffejev program nij obrnen proti nemškej narodnosti, temuč le proti nekej nemškej kliki. Tukaj bodo Nemci protestirali zoper to, da si en del Nemcev predrzne v imenu vseh Nemcev govoriti in še neresnično govoriti!
Iz tega je jasno, da imamo tudi mi Slovani uzrok prijazno pozdravljati nemške može*, ki se jutri v Lincu snidejo, da svoje prepričanje javno osvedočijo.
Politični razgled.
TVoCrMiiJe dežele.
V Ljubljani 20. novembra.
Zastopstvo mesta Pranje je v zadnjej seji glasovalo zato, da se da iz mestne blagajnice 2000 gold. za Zagrebčane in se poleg tega veliko nabiranje za ta namen začne. — Tudi češki časopisi so prinesli oklice naj Čehi zbirajo milodare za Zagreb.
Silna nemška spridenost govori iz članka v „D. Ztg." od zadnjega petka. Govoreč o potresu v Zagrebu, slika nesrečo z najbolj črnimi barvami, da so v nevarnosti novci zagrebških hranilnic itd. Vso to pripoveduje nekako samozadovoljno, potem pa pride do sklepa: Nemci naj Zagrebčanom nikar ne pomagajo, Nemec pomagaj sebi in misli samo na se.
Dne 18. t. m. je cesar sprejel deputacijo Kološanov, ki so se prišli pritožit zarad onih dveh častnikov, ki sta v Kolosi napa.11;» urednika Bartho. Cesar je baje dejal deputaciji : „Z obžalovanjem sem slišal o dogodku, ki jo vam prouzročil, da ste prišli k meni. Bodite prepričani, da se bode po dovršenej preiskavi vse zgodilo, kar zahtevata zakon in
bacher Zeitung" (v tistem delu, ki ga še zmiroin ureduje gospod Leo Suppantschitsch) v prihodnje napolnena s sledečimi anonsami:
„Ich empiehle mein reicbhaltiges Lager an fertigen llundegrabmonumenten. Fttr sinnige Grnbschriften ist bestens gesorgt! Kiner hohen p. t. Aristckratie kann ich mit besonders ge-schmackvollen Arbeiten auf\varten. Zeugnisse, augestellt von Baron B. liegen zurEinsicht vor.
N. N., Steinmetz."
Ali, da se povrnem nazaj na svoje prejšnjo mesto, vskliknem Še jedenkrat: kako so vendar raznovrstne človeške nature! Gospod baron B. pokopava s pijeteto svoje pse, ter jim "postavlja drage spomenike! Gospod Dra-gotin Dežman pa pusti grobni spomenik svojega strijca, ki mu je zapustil .'JO.000 gold., razpadati, tako da ga morajo popraviti drugi. No, pa gospod Dragotin se lehko opraviči:
pravica. Sicer pa pričakujem, da ne boste pustili, da bi kdo s tem obžalovanja vrednim dogodkom rušil prijateljsko sporazumljenje, ki je doslej vladtdo mej vojaštvom in prebivalstvom in katero bode, kakor upam, še na dalje trajalo."
Tiszino vlado je v oirerskem zboru
predvčeranjem ostro grajal stari deakist Štefan Bitto, očitajoč jej,  da vodi deželo v političen in denaren pogin.   Tisza je vlado zagovarjal. Vinii^' države.
Iz Meljrraria se poroča, da je srbska vlada uže imenovala del egi rance za trgovinsko obravnavanje z Avstro-Ogersko ter jim ukazala uže, da odpotujejo na Dunaj. Članom mejna rodne dunavske komisije v Galaci pa je za Srbijo imenovan polkovnik Aleksander Ni-količ. — Novo ministerstvo baje strogo postopa z uradniki, ki so pristaši Rističevi.
Carska zbornica je se 103 glasi zoper 79 glasov sprejela od komisije predloženo adreso do kralja, v katerej se ministerstvo Trikupisovo graja.
Vojske mej K. i ta Jem in Rusijo menda vendar ne bode. Peterburgske Vedomosti poročajo, da je Kitajska vlada obljubila plačati odškodnino, katero Rusija zahteva, v obrokih.
V francoskem senatu je Fresneau dolžil vlado, da je prelomila šolski zakon od 1. 1850 in sicer z izvrševanjem dekretov zoper duhovenske bratovščine.
Irsko vprašanje je tako silovito postalo, da ja nekaj dni žugalo Gladstonovo ministerstvo razdvojiti. Irskega naroda nezadovoljnost je stara rana na britanskem državnem telesu. Irci so pa tudi vselej tačas najupomeji, kadar je na Angleškem na vladi stranka, ki jim je menj sovražna, namreč svodomiselnejša. Sicer pa so Angleši precej sploh vsi krivični Ircem nasproti.
Iz Knnclaliara se poroča 15. t. m. angleškemu listu, da je v Afganistanu vse mirno. Iz Kabula prihajejo trgovci, kar sve-doči, da je tudi cesta varna. Glus, da je bil novi emir afganistanski Abdurahman umorjen, je bil neistinit.
Dopisi.
Iz Ormoža 19. novembra. [Izv. dop.] Tukajšnji nemčurji kujejo nek „schUtzenverein" ; povsod je „kasir" najvažnejša osoba; zato so tudi svojega vodjo napravili za kasirja in spe, namreč nadepolnega strelca J. Nep. K. — Neki G ed lička je „schriftffihrer", znani gosp. Kada pa noberschtitzenmeisteru, štirje „schtttzenroti" imajo menda odločevati: „-svenu Eioer einen schuss bat", kakor nekateri mestjani pravijo, ki nehčejo biti pri nobeni „schusspartei". — Večina povabljencev je odbila poziv na pristop, mej tem nekateri motivirano, nekateri pa ne. — G. S. je zahvalivši se za povabilo motiviral: „nicht mehr mbglich schon viel Pulver verschossen".   Nad polovica
je pristop odrekla; mej temi tudi tukajšnji župan g. Fr. K o s o 11, odvetnik dr. P e t o v a r, nadučitelj znani Ravšelj, in pa narodnjaki; pa zgoraj naznanjeni kasir je grajal nepokorne povabljence in je sklieajoč se na okrožnico rekel nepristopivšemu nekemu c. kr. uradniku: „PiS freut mich am besten, dass der ganze mist aus unserer gesellschaft sich seibst ausscheidet, wie ich heute beim durchblicken der liste gesehen habe." Zdi se nam, da je ta bodoči „schUtzenverein" si nemško kulturo izvolil za predmet svojega streljanja, vendar : po njej, namesto: za n j o. Sicer pa čujemo, da bodo nekateri nepristo-pivši povabljeni bobočega kasirja tožili zavoljo razžaljenja časti, posebno g. župan bi imel za to uzrok, ker on se je uže zdavnaj izločil iz njegovega kakor tudi iz vsakega drugega gostilničnega društva. —
Iz %a|rreba 19. novembra. [Izv. dop.] Denes smo imeli spet na javnem trgu pod milim nebom mašo. Čital jo je Škof P a v 1 e š i č, in navzočni so bili ban grof Pejačević, župan Mrazovič, zapovedujoči general Filipović, vse-učiliščni profesorji in neštevilna množica za grebškega in kmetskega ljudstva.
Zagrebški in tuji sem došli rokodelci imajo polno dela. Podrte peči, vrata, pobita okna, raz-pokano zidovje itd., vse daje posla. Povsod je ž vo popravljanje. Le dež, ki denes lije, zadr žuje nekoliko delo. — Tudi oni, ki so bili od-bežali iz Zagreba, vračajo se zdaj po malem, in se bodo menda od dne do dne bolj vračali.
S cerkve sv. Katarine so včeraj odvzeli celo sleme proč. Od generalne komande poslopje so celo streho odnesli in podirajo zdaj vse drugo nadstropje. Okolo cerkvenih stolpov ali turnov delajo visoke odre, 8 katerih jih bodo podirati začeli. To je nevarno delo.
Kadetsko šolo v Novi vesi so bili začeli pijonirji podirati, ali to delo se je pokazalo tako nevarno, da se je moralo za zdaj vstaviti.
Potres je bil iz našega mesta pognal vse bolj boječe nature, mej temi pa menda tudi — tatove. Kajti nikoli bi se ne bilo dalo rokodelstvo tatovsko bolj vspešno rabiti, kot v zadnjih osmih dneh straha in trepeta, ko so ljudje popuščali svoja stanovanja in so prebivali cele noči na trgu, v javnih lokalih; in glejte čuda, skoro nič se ne sliši o tatvinah!
■z Celja 19. nov. [Izv. dop.] Uže dostikrat se je povedalo v naših listih, da Celjani, ki Žive" po svojih kupčijah in obrtni jah le od Slovencev, vendar zmirom tako nemško politiko in agitacijo delajo, ki je Slovanom sovražna.   Slovenci bi se morali tacih
nemških ščuvajev tudi v kupčiji ogibati, nift od njih kupovati, potlej bi ti uže videli, kako se kruh je! Pa naši nemškutarji so nepoboljšljivi in njih sovraštvo ne razteza črez nas Slovence tudi na druge Slovane. Tako zdaj na Hrvate. V nekej tukajšnjej krčmi se je zbiralo za Zagrebčane in reči se mora, da so bili tudi nekateri „liberalni" Nemci tako polteni in so darovali, rekoč, da tu ne gre za narodnost, ampak v nesreči je vsak človek brat naš. To je res in po naše liberalno. Ali to nij dopato tukajšnjemu nemškutarskemu trgovcu, ki največ z Zagrebčani trguje in od njih dobiček vleče. „Ei, wozu den Krohoten!" godrnjal je nemškutar. Hrvatski denar pa rad jemlje. Taki so.
Iz N<. Tlfin nad Ljubljano 19. nov. \\zv. dop.] Ko sem vam meseca oktobra pisal, kako je pri tukajšnjej narodnej slovesnosti naš učitelj g. Ivan Kernc mogočno zabranil šolsko zastavo izobesiti, ter pri tej priliki predsednika (trajnega šolskega sveta tako rekoč moralič.no iz Šole vrgel, sem se strmeč čudil, da se kaj takega storiti more in trpeti hoče. Ali v kratkem času sem si tukajšnje šolske razmere bolj natanko ogledal ter sem izprevidel, da je to prav lehko, ker je tukaj učitelju vse na prosto voljo dano; — kajti možje krajnega šolskega sveta so, izvzemši jednega, za ta posel nezmožni, ker o šoli nema jo dovolj pojma; oni so za velike učiteljeve napake slepi, za povedano resnico gluhi, v spolnovanji svojih dolž-nostij leni. Zato je stanje naše šole zelo žalostno. — Proti temu so se za korist šole boU vneti možje obrnili na slavni c. kr. deželni Šjlski svet kranjski, od katerega pričakujemo v kratkem zaželenega reda. — Hvala možem 1 — Obravnava bo gotovo zanimiva.
Z Dunaja 19. novembra. J Izv. dop.] Fijaško, ki ga je nemška ustavoverna strank* naredila na Dunaji, kjer se nemško prebivalstvo naše prestolnice za ustavake niti zmenilo nij, čuti se v „liberalnih" krogih boJJ močno, nego se pove. Časniki se hudujejo nad demokrati, a jeza njihova velja ljudstva sploh, ki ponehava navduševati se za nemško-judovske in bourgeoisijske špekulante. Ta fijaško se tudi kaže v tem, da je liberalni „partei-tagu, kateri je imel biti za zgornjo Avstrijo, o d p o v e d a n, da ga ne bode. Bali so se menda še bolj blamirati, nego so se na Dunaji. Sicer piavijo: zdaj je ta „parteitag" nepotreben, ker smo na dunajskem pokazali, da smo složni in jedini.   Ali to, da so složni in jedini, da jih
W^F~ Dalje v prilogi.
ker prvič, kakor je obče znano, začenja se človek še le z baronom; drugič pa je bil mrtev strijc prijatelj slovenščini, in tretjič stane poprava grobnega Bpomenika vendar le nekaj, če tudi ne 30.000 gld.!
In v grobne spomenike vtaknen kapital tudi nič varen nij, kar se lehko iz tega razvidi, da so gospoda barona pasji spomenik, brezvestni fantiči, ki cipe love po ljubljanskem polji, ukradli.
Gospod Dežman si je torej boljši del izvolil, da si je ohranil denarce v svojej vrečici in da je pustil grobni spomenik svojega dobrotnika razpadati. S tem pa je gospod mu-sealni kustos dosegel tudi političen vspeh, ker je s svojim dejanjem primora] Slovence, da so za spomenik potrosili s v o j denar. Mož je torej oškodoval slovenski kapital, kar je vsejeJno nekaj, če gori človek le za nemški
kapital in nemško inteligencijo! Einundzvvanzig! zweiundzwanzig! etc. etc.!
Prihodnji kranjski deželni predsedniki pa bodo morali skrbeti, da si napravijo veliko čredo psov; ker drugače nij upati, da bodo sprejeti v milost pri gospodu baronu B. in njegovej soprugi. Tudi gospodu Malitschu, „dem bekannten EbrenbUrger von Laibach", se kaže lepa prihodnjost. Kakor je do sedaj kranjskej „Baugesellschaft" prodajal svoje prostore, tako bode v prihodnje za pasja pokopališča ljubljanskoj aristokraciji prodajal svoje travnike.
To vse je mogoče!
Borne piše nekje: „Zu gleieher Z«jit befanrl sich ein HolVath in Enis, der die uiiirische Leidenschaft hatte, nacb den Wappensiegeln aller adeligen Familien zu jagen. So kam er aueb in meiner Gogemvart zum Baron, der von alter Familie war, fragte ihn nach den Ver-
z\v^igungen seines Geschlechtes und bat ge-horsamst um ein Siegel. Der Baron sagte es ihm mit Vergniigen zu, >vor(iber ihm aber seine Cigane verliischte. Der dankbare Gross-Siegel-bovahrer flog nach dem Lichte und brachte einen brennenden Fidibus zurtick. Bei dieser Gelegenheit nahm ich mir die Freiheit, mich et\vas ilber adlige Wappen lustig zu machen und fragte unter Anderem: woher es klime, dass meistens Vieh darauf vorkommeV Man solite glauben, meinte ich, die Stifter der edlen Familien seien alle V iehiindler, Jiiger oder Menagerie-AViirter ge\vesen. Das vviire vvohl leicbt moglich — bemerkte ein anderer Ple-bejer. der noch nasovvoiser \var als ich".
Ko bi Borne denes v Ljubljani živel ter videl barona B. pasji spomenik, dobil bi morda še drugi uzrok: vvoher es klime, dass meistens Vieh darauf vorkomme! P1 e b e j e c. - »--»
Priloga „Slov. Naroda" k št. 268., 21. novembra 1880.
je zlasti Taatfejeva vlada spet združila, to so prej tudi zmirom trdili, še pred vsemi parteitagi. Pa oni računijo, da je svet uže pozabil, kaj je včeraj bilo.
Govori se močno, da je hotela novo usta-novljeva velika banka „liinderbank" (katerej je vice-guverner naš poslanec baron Gode 1) kupiti kar celo Anglobank in sicer zarad tega, ker je ta banka imela večino akcij „N. Fr. Pr.". Tako bi bil tudi ta list prišel Jiinderbanki" v roke in bi bil moral svojo politiko spremeniti. Pa ustavovercein se je posrečilo ta plan rano zvedeti in preprečiti. Kupili so za 900.000 gold. vse akcije „N. Fr. Pr." od Anglobanke. Tako so svoj organ enkrat še rešili. Najbrž „liinderbank" nij dovolj ponujala, kajti za dosti denarja je vse na prodaj kar ustavoverni judje imajo.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Zagreb 20. novembra. Strašno noč smo zopet imeli! Potres se je ponavljal. Dež je lil. Strela je udarjala. Podzemsko gnnenje je bilo grozno. Najhrabrejši iz-gubljevajo pogum. Kedaj vendar bomo imeli spet mir!
Domače stvari.
— (Dr <j vi je slovenska predstava) v ljubljanskem gledališči. Glediščni list prinašamo zadaj v denašnjej številki.
— (V Ij ubij anskej čitalnici) bode drevi po gledališči koncert vojaške godbe.
— (Iz Črnomlja) se nam piše dne 18. nov.: Denes po noči smo o polunoči čutili tukaj močan potres.
— (Nesreča.) Piše se nam od tukaj : Predvčeranjem dopoludne je ."»letna deklica Marija Valentinčič v ljubljanskem predkraji Ilovica še živega pepela z ognjišča v predpasnik naložila in se hotela na travniku blizu domače hiše igrati; ker je pa močno veter vlekel, vname se na njej oblačilo in revico tako obžge, da je vsled ran še tisti večer mlado dušico izdihnila.
— (Prazni strahovi.) „Potres, ki bo 28. novembra, bode uničil ljubljansko mesto". Tako je razširjena mej ljubljanskim ljudstvom govorica. — Drugi pa spet prorokujejo, da je v nekej stoletnej pratiki zapisano, da bode potres 25. t. m. Dosta jih je, ki se boje te neumnosti, ki jo je kak hudobnež mej lehko-verno ljudstvo raztrosil in se je res prijela!
— (Potresni nasledki.) V tukajšnjej deželnej bolnici imajo jednega na očeh zbolelega in oslepelega moža, ki je bil ob času potresa v Zagrebu. Živci so mu vsled potresa 9. nov. še zdaj tako razburjeni, da mu vsak ropot voza uže vero daje, da je spet „potreau in da se vsega silno vstraši.
— (Ljubljanski veterani) so praznovali cesaričin god v petek s sv. mašo v nunakej cerkvi. — V nedeljo imajo veterani na čast goda cesarice, kume svoje zastave, zabavo z godbo v steklenem salonu gostilnice pri Zvezdi.
— (Za cenzorje) pri tukajšnjej podružnici avstro-ogerske banke je trgovinska zbornica nusvetovala gospode: Franca Kolmana. Josipa Krisperja, Josipa Lukmana, Ferdinanda Souvana, Valentina Zescbka, Vaso Petričiča in Matevža Treuna.
— (Povodenj.) Ker je v četrtek in petek silno deževalo, narasla je voda silno in preplavila travnike iu polja. Z Notranjskega se nam poroča, da je okolo Planine vse pod vodo. Tudi ljubljansko močvirje je zalito.
— (Promoviran.) Iz Gradca se nam piše: Dne 18. t. m. je bil na graškem vseučilišči g. Karel Schmidinger, c. kr. notar v Kamniku, naroden Slovenec, za doktorja prava promoviran.
— (Duhovenske premembevljub-ljanskej škofiji.) G.Anton Zupančič je administrator fare sv. Jakoba v Ljubljani, fara pa je razpisana. G. Janez Kuralt, kaplan v Črnem vrhu pri Idriji dobi službo mornarskega kaplana. G. Nikolaj Križaj dobil je faro Go-dovič in na Ig pride za kaplana g. J. Delec iz Starega loga.
— (Dva človeka utonila.) Pri pre važanji čez močno narasli potok Mirno pri Kržišči v krškem okraji sta 6, t. m. dva kmeta Josip Umek iz Gaberja in Martin Zidar iz Dobrovice utonila. Njih mrtvi trupli so še le čez dva iz vode dobili.
— (Tatvina.) Iz Kobarida se nam piše 17. nov.: Tudi pri nas so se začeli oglaševati tatje. Preteklo soboto 18. nov. ukradla je zlobna roka nečemu krčmarju, po domače Iva-davniku še črez 100 gld. denarja. Tat se je po dnevi pod streho skril, po noći vzel ključe iz obleke speče krčmarice, odprl dotični denarni predal, vzel denar in skozi okno iz hiše izvil se.
— (Kako se do noa in revolverja pride.) Iz Kobarida se nam piše: Naj vam poročam novico, podobno nekoliko jednej on-dan v vašem listu povedanej. Okolo 15. okt. vozil je neki voznik iz Kamne vasi na Soči mej Kobaridom in Tolminom v Gorico. Ko se je jelo uže mračiti, peljal se je iz Plavega proti Solkanu. Voz doide neko žensko z majlicno košaro ali pleteničico na roki. Ženska ga vstavi in prosi, naj jo vzame k sebi na voz. Hitro sta se pobotala za vožnino, žena se je prisela in tako se peljala dalje. Ker pa voznik kadi, vzame jedno amodko ter začne prižigati jo. Mej prižiganjem, ko je ravno žve-plenka gorela in razvetila situvucijo na vozu, vidi voznik da z ruto obvezanej ženi, katera je prej rekla, da je obvezana, ker jo bole zobje — inožka brada izpod rute malo ven moli. Voznik ves preplašen izpusti cigaro iz ust na tla ter prosi svojo sovoženko, naj bode tako dobra, ter naj stopi z voza, da mu sinodko od tal pobere, ki mu je na cesto pala. Bradata „Ženska" se je branila a slednjič se je vendar le udala ter zlezla z voza sinodko pobirat. — Mej tem ko „žena" sinodko pobira, udari voznik z vso močje po konjih ter jih podi po vsem potu do Solkana. Žena je tekla za njim, a klicala ga nij, če tudi je imela svojo pleteničico na vozu. V Solkanu se mož z vozom ustavi in pogleda v pleteničico. V njej je mej drugim bil dolg oster nož in revolver. Zastonj so ono „ženskou čakali, da bi po svojo pletenico in nje obseg prišla. Dober plen. Kmet je vesel, da je dobil ta nevarni dar v odpeljanem košku, namesto v rebra ali v hrbet.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: Založnik Malovrhovih pesni je prodajo knjižice prostovoljno ustavil.
— (Popravek.) V drugem članku predvčerajšnjega lista naj se sledeče tiskovne pomote popravijo. V petem oddelku 4. vrsta htoji razbila, namesto rabila; v predzadnjoj vrsti šestega oddelka stoji Maroftiloi, namesto »ročilni.
Izpred porotnega sodišča.
Jožef Maček, gospodar.sk sin, iz Radnika v okrajuej sodniji Ložkej, star 3G let, ki je
bil uže dvakrat kaznovan zarad tepežev, stoji spet pred porotniki, tožen zarad poboja in ropa. Možje in fantje iz vasi Radnika, so, kakor jih opisuje župan občine, ki pa stanuje v drugej vasi, v jednej stvari zmirom jedini, namreč da ljudi iz drugih vasij radi z zjedinjenimi močmi — pretepu, kadar katerega zasačijo. Kadar je treba udariti, tačas fantje in možje Radniški baje stoje kakor en mož.   Tudi zdaj stoje za zatoženim sovuščanom  in taje  enoglasno vse, kar bi mu škodovati moglo.  Jože Maček je pa zatožen, da je v noči od 28. na 29. jun. t. I. mlinarskoga hlapca Josip (Jorjupovega iz Velikih Oblok. po imenu Jožeta Kraševca tik izhoda  iz vasi Radnik s kolom napadel, in dvakrat teško udaril in ranil in mu vzel iz laj-biča listnico s 7 gld. Kakor se iz povedbe prič proti zatožencu in iz izjave napadenega Kraševca posnema, sovražil ga je Maček uže dolgo časa zaradi tega, ker je imel Kraševec ljubezen s svakinjo Mačkovo, katere otrok je bil zatoženi Maček jerob,  in katero bi bil baje rad sam v zakon vzel.   Maček je tedaj uže prej večkrat rekel, da hoče Kraševcu posvetiti, ubiti ga itd.  To so Kraševec in druge priče povedale pri prvem zaslišanji. Jedna teh prič je rekla, da je slišala Mačka, da je rekel kako bode Kraševca „nabil", a denes pravi da je le rekla, da ga bo „napil". Torej mali razloček „b" in Bp".  Napadeni Kraševec pripoveduje, da se je zmiioin bal Mačka, kateri mu je neprenehoma grozil. Se strahom da se je vozil skozi vas Rudnik in črez vas zmirom konje podil.   Ko je  28. na 29. junija t. 1. bil uže izven vasi, stopil je z voza, ker je mislil, da je uže popolnem varen.  Ali naenkrat ga napade iz teme mož s kolom v rokah in ga dvakrat udari tako, da se je zgrudil na tla. Mož, ki ga je napadel imel je preko obraza zavezano ruto, katero mu je Krašovec iztrgal z obraza in izpoznal svojega sovražnika Mačka. Kakor Kraševec nadalje trdi, vzel mu je Maček tudi ko je v nezavesti bil, denarno listnico, v katerej je bilo shranjenih 7 gld.  A zatože-nec Maček vse to taji odločno in mnogo prič sovaščunov iz Radnika ve in prisega, da je zatoženi Maček bil od 7. do 11. ure zvečer zmirom z njimi vkupe in da tedaj nij mogel proti 8. uri zvečer od 28. ua 29. junija t. 1. napasti in oropati Krašovca. Posebno odločno to trdi hlapec iz hiše Mačkove, kateri s prisego pripoveduje, da ga nij njegov gospodar Maček zapustil niti za trenotek od popoludne do 11. ure zvečer, dokler nijso napregli vozov in re odpeljali, da nek tovor nalože. Porotnikom se je od strani deželnega sodišča stavilo le eno vprašanje, katero je merilo na to, ali je zatoženi Maček kriv hudodelstva ropa. Porotniki gredo v svojo sobo, ali kmalu zazvone in kličejo sodišče, od katerega zahtevajo,  da se naj jim stavi drugo eventualno vprašanje: ali nij zatoženi Maček kriv hudodelstva teške telesne poškodbe. Prvosednik (g. Kaprec) pravi, da imajo porotniki, ki so vsi prišli v sodniško dvorano, pravico eventualno vprašanje zahtevati in da ga jim bode tedaj sodišče stavilo. Ker državni pravdnik in zagovornik ne ugovarjata, skleue sodišče, da ostaue prvo vprašanje, katero velja za rop. Ako bi se tisto zanikalo, stavilo se je porotnikom drugo vprašanje,  katero je merilo  na hudodelstvo teške telesne poškodbe in tretje vprašanje (eventualno) ako bi se drugo potrdilo mereče na to: ali nij zatoženec Maček Kraševca listnico s 7 gld. ukradel.
Porotniki so prvo vprašanje o ropu jednoglasno zanikali.   Na drugo vprašanje zarad
teške telesne poškodbe so porotniki odgovorili z 8 proti 4 glasom zda, a tretje vprašanje zaradi tatvine so tudi z jednim glasom proti jednajsterim zanikali. Zdela se jim je tedaj stvar s 7 gld. nedokazana. Vsled tega je bil zatoženec Jože Maček osvobojen hudodelstva ropa, a kriv izpoznan teške telesne poškodbe in obsojen na dve leti teške uječe poostrene vsak mesec z jednim postom. Prestopka tatvine je bil tudi nekriv izpoznan.
Akoravno je zatoženi Maček nemškega jezika popolnem nezmožen, vendar je državnega pravdnika namestnik (g. MUhleisen) zatožni govor govoril samo nemški. Resume je bil tudi nemški.
Na zatožnej klopi sta sedela 17. t. m. kmetska fanta Tone Jankovič in Alojziji Sker-janec iz Lučne pri Škofjej Loki. Udeležila sta se oba necega velicega tepeža 8. sept. v Lučni ko je padlo šest fantinov nad tri druge. Tone Jankovič je bil od porotnikov kriv izpoznan hudodelstva uboja, ker je pri tem te-peži ranil posestnikovega sina Mihaela Justina sedemkrat z nožem tako, da je le ta črez nekoliko ur na odteku krvi umrl, in bil obsojen na sedem let teške ječe poostrene vsak mesec s postom in VBacega 8. sept. z zaporom v temnico in s trdim ležiščem. — Alojzij Škerjanec je bil kriv izpoznan hudodelstva teške telesne poškodbe, ker je sam rekel, da je za-lučil Primožu Justinu kamen v glavo, in mu izbil dva zoba, in mu poškodoval pol spodnjih čelust, in je bil obsojen na pet mesecev teške ječe ter da povrne zdravniške troške, kakor tudi odškodnino Justinu, za čas ko je bil bolan.
Razne vesti.
* (Deklica, ki ne je in ne pije.) Učitelj Peter MarinkoviČ piše hrvatskim „Na rodnim Novinam", da živi v vasi Dnopolju v ličko-otočkem okraji deklica Jerka Tišma, katera uže sedem let nij nič jedla ne pila. Pisec pravi, da tega sam nij verjel, dokler nij videl in skozi štiri dni in noči sam prepričal se. da dekle ne je. Bila je pol leta zelo bolna, potlej se je dve leti težko le do praga priplazila, in nič govorila. Po bolezni je taka ostala, kakor je zdaj.   Dela samo prav lahka dela,
govori še zdaj ne, telo jej je mrzlo, sicer se pa rada smeje, malo spi.
* (Goveja kuga) se je pokazala na več krajih v Dalmaciji.
* (Na smrt obsojen) je bil 18. novembra v Celovci 22 letni Janez Stoter, ker je 10. marca tega leta vdovo Ilartig v Feld-kirchenu umoril in oropal.
* (Obešena) sta bila 16. t. m. v Pe-terburgu dva nihilista Kviatkovski in Presnja-kov, ki sta bila glavna udeleženca znanih atentatov na ruskega carja.
* (Samo na en goldinar obsojen.) Dunajski ustavoverni listi imajo tudi v tiskovnih pravdoh — srečo. Te dni je stal urednik Hans-Jbrgelna zarad prestopa programa (ker je kot nepolitičen in brez kavcije izhajajoč list politične članke prinašali pred sodnikom. In ta ga je na podlogi §, ki sicer odločuje 50 do 200 gld. kazni, res obsodil, ali samo na 1 gld. kazni. —
Tržite cene
v Ljubljani 20. novembra t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 59 kr. — rež 6 gld. 66 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.j — oves 3 gld. 09 kr.; — ajda 5 gld. 34 kr.; — prosd 5 gld. 20 kr.,
— koruza 6 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 59 kr.; —fižol hektolitor 8 gld. — kr.; masi* kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 74 kr.; — špel frišen — gld. 66 kr.; Špah povojen — gld. 70 kr.; —- jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletninn 52 kr.; — svinjsko meso 50 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr. i
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda i kv. metrov 6 irld  — kr.: — m««hka 4 eld  50 kr
V hotelu JStadt Wien"
od denes
3lzoiisko pivo
in vNak petek (573-4)
M" morske rlhcs ~WI
Zahvala.
Za ljubuznjivo sočutje, ki so ga izkazovali ranjkej ncpozabljivej gospej
Heleni Potočnik", 4 Pečnik,
v njenej dolgej bolezni vsi prijatelji in znanci, in ki seje ob njenej smrti tudi nnin nasproti živahno izrekalo, sili nxs zato očitno prisrčno zahvalo izraziti. Kavno tako smo hvalo dolžni dariteliem lepih vencev, gospodom pevcem za ginljivo nagrobnico in končno vsem onim, ki so dragej pokojnici zadnjo čast izkazali. V L j u b 1 j an i, dnu 20. novembra 1880.
(590) Žalujoča rodbina.
Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 21- novembra 1880. Na korist fonda za napravo zimskih oblačil ubogim šolskim otrokom.
Band it j e.
Veseloigra v 4. dejanjih. Spisal RoderihBenedix, poslovenil Janko Kalan.
OSOBE:
Ferdinand Ramenski, graSčak — gosp. Danilo.
Eliza, njegova nevesta---gdč. O. Nigrinova.
Zofija, njena prijateljica--gdč. M. Nigrinova.
1'odmanski,   sodnijski opravnik
v Kameniku, Zofij in zaročnik gosp. Dobernik.
Nežka, njegova sestra--_ K08pa Gutnikova.
Vidimov, gledališki igralec--gosp. Krakovski.
Kruhovec, sodnijski pisar v Ka-
meniku-------gosp. Kajzelj.
Kopotač, tijetničar----gosp. Rudolf.
Kristina, Elizina hijina — — — gdč, Pavčkova.
Krivec, meščanski stražnik--gosp. Vidmar.'
Strežaj--------gosp. Oabrovec.
Meščanski stražniki.   Igra so vr8i: Prvo dejanje v Elizinem miru, ki je Ehzino posestvo; drugo dejanje v Ljubljani in zadnja dva dejanja su vriita v mesteci Kamniku, ki je blizu Elizinega mira.
V»s»tojpiilaa x
Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Galerija 20 kr. — Garnisonski in dijaški biljetSO kr. —
Biljet za otroke 25 kr. Sedeži se dobivajo v nedeljo od 11. do 12. ure zjutraj in zvečer od «/, 7. uro naprej pri gledaliskej kasi. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Kasa se odpre ob */i 7. uri. — Začetek ob 7. url.
K tej dobrodelnej predstavi uljudno vabi
Dramatično društvo.
Gostilnarjem!
Lepa in friina
(5eva
na debelo in drobno prodajejo se prav po cen i
pxri Kožarji
v Krakovem št. 8.
Tu se kupujejo tudi zstj&je lco±o in od druge <S.i-v-ja,cl:cLe. (519—12)
3B\ Hlavka.
Tujci.
19. novembra: Pri Slona t Dember-gor iz Tržiča. — Navratil u Metlike. — Reiss iz Dunaja. — Ogrinz it Kranja.
Pri Malici« Wenisch ii Dunaja. — Pollak is Gradca. — Glas, Bttck U Dunaja. — Kompost iz Celja. — Kornfeld, Rohn is Dunaja.
Dunajska borza 20. novembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .  .   72 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru   ... 73
Zlata rente.........87
1860 drl. posojilo......131
Akcije narodne banke   .... 820
Kreditne akcijo.......286
London..........117
Srebro......... . —
Napol...........9
G. kr. cekini........5
Drfcavne marke.......58
40
40 50
87
60
kr.
Za gospe!
Grlycerinino milo, tekoče,
■
nedosegljivo v tom,  da se dobi mehka, tanka, bela koža, 1 skle-nica 40 kr.
GlyceriD-Creme,
posebno vspošno, ako ustnice aH koža na rokah poka,  1 sklenica 30 kr.
Gljcerin-Sarpjv,
najfinejši, 1 sklenica 10 kr.
ToilettB-Honifl-Crlycer.-Seife,
Sargovo, 1 kos 30 kr.
Damen-Ponder,
z dišavo, bel in rudečkast, v zavojih po 10 kr., 1 Škatla 40 kr.
Anaterinova ustna vođa,
izdeluje (J. 1'iccoli, 1 sklenica 60 kr.
izdeluje (i. Piccoli, 1 sklenica 40 kr. Prodaje In razpošilja proti poštnemu povzetju
G. PICCOLI,
leUur ..pri anicelu4', (490—7)
V I-ij-CLtoljsczii, »št d.-u.n.a,jslEe3 cesti.
etablisement gospodskega oblačila,
v LJubljani, Slonove ulice h. št. 11,
priporoča
Zimske suknje .... od gld. 14.— višje. Menčikove od tkanine   .   „   „ 18.— m lodna . >   „   „   13 —
Sako od lodna...... „   5.—
Zimske hlače.....„   n 5.—
Velika izber deških in otročjih oblek |
julco v oesao.
IW Najnovejše za gospe: "^gf
o g r i n j a I a - m a n t o u x - p a I e t o t
iuia (591 — 1)
M.
v Ljubljani, Slonove ulice li. št. II.
489199
489198
1
Svarilo.
Podpisani izjavljam, da ne plačam nobenih dolgov, katere bi naredili moji sinovi Leopold, Anton in France, ker so vsi uže od mene od-rajtani in nobeden nema pri meni kaj terjati.
(589—2) Jakob ISiil>nil*.
Pavel Skale,
diplomirani živinozdravnik,
jemlje si čast, naznanjati, da je prijel svojo SivinozdravniŠko prakso na vsej domaeej živini, tnr se p. n. živinskim posestnikom najbolje priporoča.
Stanuje: v Kravje) dolini rtt. 2« ,,prl znamenji'6. (579—3)
I en
■.sv>:
S c. kr. av.
fe^V Privilegijem in kr.««^ pl \ te pruskim minister- y skim potrdilom.
Pr. Borchardtovo aromatično (dišeče) milu OBJ z zehsć, za olepsanje in popravo kože in skuseno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr.
Dr. Snin de Bontemard-ova dišeča pasta za
zobe, najsplošnejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa-,  v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr.
Dr. Hartung ovo |z kitajske skorje za varovanje in. olepsanje las; v zapečatenih in v steklu štompljanih sklenicah po 8.1 kr.
Dr Beringiiier-fev UMI kriinini duh, krasna voda M diihanje 10 umikanje, ki kivpča in budi živelj; v izvirnih sklenicali po 1 gld. 25 kr. in 75 kr.
Prof, dr. Liildova rastlinska ponuda v Stanj-hchIi, poviša svit iu voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr.
Baliamifno milo ji oljke se odlikuje po oživ-
Ijajočej in ohranjujočcj moči za voljnost in meb-KOSt kože; v zavitkih po 3.r» kr.
Dr. Beringnier-jev rastlinski pripomoček za barvanju las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld.
Dr. Hartnng-ova zeljištna pomada za oživljenje in zlitij en je rasti las; v zapečatenih in v Bteklu Stempijanih posodicah po 85 kr.
Dr. Bćringaier-jevo olje iz zemljištnih korenin za okrepčaujo in ohranjenje las in brade; sklenica 1 gld.
Dr. Koch-ovi bonboni iz zoljišč, znan in skusen domač pripomoček za prehlad, liri pa vos t, zaba-sauost, liripavo ^rlo itd.; v izvirnih škatljicuh po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-jevo balz imi<n<> milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr., paket (4 kosovi) 80 kr. M'ržsVl ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo:
v LJubljani pri Terćeku A Nekrepu, pri bratili Krlrtper iu pri Kdiard Mulini: v Zagrebu pri lekarjih: J, J. Cejbeku in Žg. Mitl-bachu in Flor. Kiraloviču; v <viji pri Kr. Kri-sperju; v Iteki pri droglijeru Nikolu 1'avaČiču; v CJorlel pri lekarju O. B. Pontinijii; v Celovcu pri lekarjih: 11. Kommctterju in pri Josip Nuss-baumerju; v Tratu pri lekarjih: J. Serravallo, K. Zanettiju, P. Prendini, Fr. Vedovattu; v Beljaku pri Matevžu Fiirstu; v Varaždinu pri lekurjili: A. llochsingerju in A. Ilaltcrju; v Kadru pri lekarju N. Androviču.
Svarilo. *w
Svarimo pred f>on:t-»*<i j tm j om, OSODitO pred dr. Suina do lloutcmard-ovu dišečo zobno paslo in pred dr. Borshardt ovim aromatičnim zeliščnim milom.
.Mim;:i ponarejulci iu prodnjalci ponarejenih naših priv. stvarij bili ho uže na l>iiiut|i in v l*r»Ki sodnijsko obsojeni, da so morali plačati precej anje globe v denarji.
Raymond & Co.,
c./r.prir. last. tOVam Inii/calističnih vosih, sfnirij
V Berlinu. (867—i)
Naznanilo.
Jemljevi si čast, naznanjati visokočastitej duhovščini tukaj in na deželi, da — kakor dosUS — še vedno sprejemljivi častita naročila na I z d e I a v a n j i
MomM oTratnikov (kolarjsu)
in naprsnikov (chemissette)
ter obetavi, zgotovljati vsa takova naročila elegantno in kar moči v ceno.
Z visocim spoštovanjem
Helena in Marija Kunstelj,
v Ljubljani, na Poljanah, Kapiteljske ulice (566—8) št. 13 nova < Iti stara). '
CHIOCOCA-LIQUEUR.
(Idquor Chlooocae fortlfioana.)
/u .i ■ i»1 •■ ■ ■ !•' ]>rrlnk'uin, |.i i. k ii ■ n'i in |iripuriiii'iii> od milil ujakov kut izvrstno, |iO]iolinin iicškmllji vo
iiHotiito za hitro iu prijetno
oživlj o iiJ o „
vzT:n;eii;•,   :;aicn; ? oppHau«  in potrte
nio/lte inocl.
okrepil «m|| t« /l»rci in njili prožljl* onII. i/.mnail.'-JBJoci- v n v ■ ■ i. ■ n i orIvIjrI »i-«*iii . ■■iiv«lii<.ii|<»fi'i>i ter i >.lni)it|o<-«>iu iipllvnnjll. Ob joUnetn Ja n|ilo«ni eliknir pcmeliiio IOMI ilnlm |ireln»% I\r-tt\v. iknIiinI do jeili, katar v šelnd«-i, krf, n«*ipiinje, umi nagnjenju k l»levan|u, brhko, ilrlako, kIhm>IioI. bledico in
r.l.tl i'iiU-o. MJMf kUi(.  r«'»miti i/..... in r.lnto vilo.
Ako ne rabi tu 1'hiocnca-lliiui'r, nilprnvi h<> vh.iIiu tako utit-iii*- hitro in K'Uovo in kor m« odstrani, moro ilotitiiik tudi visoko in krepko »turont rioiiveti, /.utn nuj lii liil v VHaknm
Ho^]K)<linjntvu.  Po oknau pr.....ira n.i 11111 • ■ i A < ■ ii;iinl/.iifi likrrn.
V ruzKleil ho noloieua ncvtevilua ]>risuavujoo» tnr /.»livalna piMiia vinokih avtoritet o i/vr.tnn-ti tr^ja «'lllcocn -ll<|lieur«. Von% Jeilnej iivirncj liotidji 7. natančnim navodilom >» r.uii.i v i«Ht n'/ikili .1 tfl'I. u. v.; /. tvoj in polta kr. O-lcL-trno, zalega, lc3«r se 5.= a.clvxJo ira. o i
(i:")(',7_3)       3co£L«x ■« lazpssllja:
l>. <'. 4'IIIOIM, lekar n/.nm Sc)nit/.<MiKol" iu pri«, c. kr. Hoilnii-ki   ki-ank ,   Wicn ,   \V.iln 111 ■_-    Hcirri'niriiHsi'  Nr. ili, (kuuiur naj xu poHiljajo vhu piHincnit naroiili), ter v violi ilolirih i«-k > 111 ali po Avstriji in drugari«
Marijinceljske kapljice za želodec,
liepresežno izvrstno zdravilu zoper vse bolezni v želodci
in nepresc/.iHi zoper ne-slast đo Jadi, slabi ielodee, smrdečo sapo 1    napihnenj e, kislo podiranje, ščipanje, katar v telo dol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno ln sles, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (ee izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodol, pre-ob lože nje želodca z Jedjo   ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper Zlato ŽilO. (iliiviui zulojru: Lekar C. Itrml.v. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 80 rabi, stane
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna (iabriel J' i <-«■«> 1 i, na diiioijskej cesti; lekarna .loaip Svoboda, na PreSirnovem trgu; lekarna Julij pl. T r n k «'►<• z y, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli. V (Jorici: lekarna A. de Giroti-coli. V Ajdovščini: lekarna Mich. (Ju-- ! i 1 ■ I 111 o.
W Svaritev! Ker so v zadnjem času
nas izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj Be kupnje sumo v zgoraj navedenih salogab in pazi naj so osobito na ta znamenja:
Pravo Marijiucel[jake kRjiijiit', sa Kelodeo moraju
imeti v sklenieo vtisiiene besede: Eehte Maria-zeller Magentropl'i-n — Brady & Dostal — Apo-theker, Hklenicu mora hiti zapečatena •' našim originalnim pečatom,, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marijinceljske matere božje, mora hiti poleg to podobo ntis-neno sodnijsko spravljeno \aratveno kiiii-iiiriij«' iti zavoj mora hiti zapečaten z našim VKi*Ktvciiim /.ii.-iiiieiiJ em. Izdelki podobnega ah istega imena, ki 110111:1 jo t«-li znaku** i st i 11 i 111 s t i, nuj se zaviv.ejo kot ponarejeni in prosimo, naj m1 nam tuki si in" n j i takoj naznanijo, da bodo Bodnjskl kn/.uovani isdelovaloi in prodajalol. ('Stil—IG
Zoper Jotilio!
Radgostski 9i9ifrt>s\z<Mfi9i vat
in
rožnovski lako-raitliiski seltUCU.
pf.pur .č.i)u ae pusnino
/n vse, tudi za za-oB «t»raiie liolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za Mišico, želodčevo slabost, za splošno slabost  čutnic in začenjajočo se pljučnico!
Veliko širvi'<> prunanskih pisem razpolagaj u He v prepriesojs,
G. J. Seiclicrtu, dipl. lekarnarju v Keznavi.
0 iiraj'»C Bi na svojo iniročno preti 10 dnevi prosim Vat. dami ta priloženo vsito pošljete -it« dva z:ivitka rudigontako^a 1111 vnr-/.sineta čaj t in * šiatljic rolnavskih maho-rnsrlinskih c'>lt.'ičkov. kajti pnsduio ti rs mi skoraj polnilnem ust ivili kanel^. <aj mi pa duje ■lurt do jedi, kalen preje nijseiu imel. t»č spoštovanjem
Henrik Kuioli. c. kr. .-a 1 in. i k računski volja. Ilainbiirg u. D , 21. januarja ib78
Gospodu lekarnarju J. Nolelicrtu v Rožnavi.
Še enkrat  Vas prosim,  da mi uvolite kmalu DOSlatl s poštnim povzetjem 2 zavitka toliko liva'jeuega radigostskega univerz ihiega 6<<ja ln 2 škHtljici roznnvskib celi ličkov. Udani
(521   1)   Karel llforarec, krsy. gozdar.
Gospodu lekarnarju J. Nelcherlu v Rožnavi.
I' i < i mi m. pošljite ni1 s post iui povzetjem 1 zavit« k plasnvilrga radigostakega uni verzal-nega čaja iu 2 škaiijiei ružnavskih celtličkov. Udani
'    Joal|» INHlel, nadučitelj. Ljubno (Stajersksi, 17. marca 1877.
Čestiti gin i k nI J. Neleliert!
Zopet Vas prosim sa 3- zavtae uoiver-za'nega čaja iu tudi toliko celt ičkov. Ljudje me prosiio, da zanje naročujem .Nekdo jc bil uže blizu smrti, in dasi je imel dosti zdravnikov, po«tajala je vendar hujša njegova bolezen, dokler da mu nijsem prepustil jednega • l• ■ ■ :* vašega zdravila, ki tudi nnnj izvrstne upliva. Se i i ranjen
Fran KnlhouN, gostilničar.
Pod. ni a u y (Čtiška), (i. aprila 1879.
Od tega po zdravniškej razloibi in predpisih pripravljeni čaj, velja za Mdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. sv. v. Jedna originalns škatlja Koinovskih luaho-rastliuskih celrličkov AO kr. Za kolek iu zavijanje pa lO lir. posolio.
RadKOMtMkl unlveraalnl ča| in Itoš-novMki liiaho-raHtlluMkl rrltličkl dobivalo se j edin« le v lekarni J. Melelierla v Koanuvl na Moravskom', in raspošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n, občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. M a v r v ii)ubl)aui, W Konig v 9l«riboru9 S M 111 e i b a c h in J. C e j b e k v Zagrebu, B a r m h e r z i g u B r (l d e r in A. N «tt v e d v iiriulcl, A. M are k in J Kuptersehmied v t cIJL O, Russheim v I.lpnlei« Carl Grabacher v >Inrnn. J. lliing v Itot-teii ni Mini. W. T h u r n wa 1 d v (Vliml.
Z a 1 © g* e
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodajaluicaii materijalnoga blaga. ys«V~ Dob tor lloral oi ii Je«Iln«» prava vottit /u »»»"-i. piir jena natanko po starem roiib.uskem receptu toga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna je za okropljenje in vzdržni jo vida v vsakej starosti; v kratkem o/.dravi ne da bi bolnika motila v njegovem P \- i u. frišni ali stari pribad na očeh, puge na rožni a in kašo ter odpravi sitno solzonje.
lzvrna steklenica t. navodom za rabo velja 70 kr., za kun k in /av m lO kr. več
1'iaoi so dobi Mimo niiniiiiosl i/, lekarne v kopališči 1J ilnavi.
ItozuovNki cvet za živce, hitro in trajno .diavlja pu iko, trganje po udih in vsake vrste siabnB( v živcih m kitah, Izvirna sklenica 70 Ur. av. v., iS ln k in zavoj IO Ur. več. I'ra\i so dobi s.«nio iiiiruv-iioni ,/. iekari.o v itozuavi «.M.>r.tvdlia;.
I m r 11 mo v IJiitolJteiil:
IG. novembra: Martin Irkič, hišnik in uradni sluga v pokoji, *T8 Jer, pv. Petra cesta št. 69.
17. novembra: T ranca Vojevec, tahriške delavke hči, 1 , ure, v Kravjej dolini št. M, vsled sabosti. — Helen;* Potočnik, peka in b t sne ga posetnika Sena, 2."> let, sv. Petra cesta št. 5, vsleil jetike.
Holjši "<1 vf..-h t >• ><lo1 >ii i li izdelkov, m-niajo ti- p;<»tMj« **M nkinlljii<rni* r mhi ; nnJvHfifHttlmr *»• rabijo zoper bolezni v nrjanih spodnjega dola trupla, fober, bolezni v |i< i Ii i, na očeh, v možjauili in ustih, zor-er otročjo in zaimke lioli>/.ni ; (litijo lehko kri iu odpravljajo blato. Nij un zdravilu, ki bi bilo bolje in ]>ri toni popolnem ucskoilljivo /.opor
radi tuill otroti. Ta pili »o odličeno O«1 III Mknlljh-
gotovi rir vseh boleznij. Kit m> nabijeno, uživajo jil a i-t U ■. i *■•.'»'» 1111 piHiiioin ti i-oi-m fi<t HrilnH.it 1'ithit.
■V tfriina tkatljica a 1.1 r'1"'" • f<U" '•• A a« 111» / f/rW. i
/.-.»/,«»;, r.'« />//, iv7;.i
(574 —21
Cunriortiol ▼■»k»lk*mio«, UnAM firme: .l/io-
OVtll iLlIjC . f/ir/V»- ztttn ltrilif/i » l.i iijuilll, Jr fitimiriji tin, ter avarimo, nuj ho nn kupuje.
1'ntill ur tnorii iliihro. ara fctfo »«'• </(>/»/ */#i/«'m«, tirnjiiirtirfffi ri/f «•»■/« Ml.tulljirif/a Inltlkf. \ ...k.l.. nuj izrecno zahteva \ru»lrinorHi l-.'liro'irlui/i jtil, to imajo u /.uvitkii ter navodilu za t ilm /.«.//</ Hl-ojrčl
JlOtljltlt.
(ilnriifl -iifin/ii im I In nuji: Apotlinke ,.Tim« lirlliffrii Zirmmmtd" den /7i. -Vi i/w/W»«, strnil,   Ilrkc <irr rimil.ru- miti Spit u<hi'"""' ter  v vneli dobrih  Ivkuruiili  11» lliiiinji
in po deželi.
Jeden uspeh.
kukersnega še nij doseglo nobeno zdravilo. — Potrjeno kot izvrstno zdravilo od sto n nulu i h vblastnij vseh dežel. Najnovejša zdravstvena poročila našim čitateljem v blag czir. Zahval 21.
Z Ivan Hoffovim zdravstvenim pivom od sladnega izlećka ozdravljen od življentu nevarne telesne slabosti.
Tu r n Ii oh Ii ac Ii pri ISlsihhausen-u, dnč: tO. februarja 1880.
I/.\i.|.ii vspoh *o imeli Vasi Hladni izdelki pri moje.] /ein. Tlačila ju je preja zmirom slabost, podobna omotici, je bila trudna, nij bo Jej /.ljubilo deluti in tudi nn siveti, tako, 1I11 aem bil v velikih skrbeli; ziIhj p.i je. 6Trata (slabost a omotico »o ne Trnć» več), dela veselo in vat raj no ter doma sniua gospođini.
1'roaim, pošljite mi povratno M atnklunie zdravstvenoga piva ml sladnega izločka in 10 Trečio sladnega bonbona. /upnik liter.
N.u prejme S. kr. dvorni oskrbnik Tetine evropakih vludnrjev, g. Ivan IIoII'. • kr. svetnik, hiHtiiik zlatega križec* a krono/..t zaslugo, vitel visokih pruskih iu nemških redov. lMllin|.
Iiornieii:  «. r n l.e n li o I  :»,  IhhhhKii   'nl"sn:   Simlj.  ((riibeil,   liri.......r-
slr.isse H.
Uradno zdravstveno poročilo
c. kr. garnizonske bolnico »t. 2:1 v Ziturebu o opazovane m upliv.iiiju llolTovngn zdravstvenega piva ofl sladnega izlečka in lloftuvn aladne čokolado. Oba izdelka h ta a» pokazala pri rekonvuleacentib, potem pri onih, ki imajo katar ali no bolni v organih r.a supenjc in prebavljenje kot izvrstno dijetično krepilo ter slatina čokolada dobro uailomestiije kavo kjer se no more te ordinovuti kot preostro ; razen tngn so pa to čokolado bolniki In rekonvalescenti radi zavzivali za ziijulrek, kur so a tem potrjuje. r . , V Zagrebu, dBa IS. novembra 1S7S. "f |)r. 1 h i c, atabni nadzornik. Ur. Kaiser, atubni m zdravnik cildelku. fenu IloH'oviin sliidnim izdelkom z Dunaja v kronovine: /.ilravstverio pivo od sladnega izločka ■/. a z In • jem iu steklenica mi: »i steklenic g hI. :i.sl, l.l steklenie gld. 7.'26, 2-H ntoklenio gld. Ulitf, M steklenic gld. IS.10, Pol kilo si »dne ćokrVladn I. jl.l 2.4«, II. «bl. l.iio, III. gld. 1. (Co so već vzame tudi odpuslek ) Sladui bonbon 1 vročica lin kr. (tudi pol in četrt vierieei. — 1'rircjcua otroška reililna moka gld 1, koneeutriivaiil sl.nlnI iztećek gld. 1, tudi po 00 kr. itd. — Popolna slmlna kopeli M(» kr.   1'od 2 gld. au nič no raspotilja. Slatini
bohbon za pr-.t, odpravljajoč zuslinjonost, ju v plavom papirju. Zalogo ima: ii. 1'ii-f-oli. »hmiii. Illrw«'lliIn, loknrja ; P. I.iiiaaililk, II. 1» M«-n-«el, trgovina so spei-erijskim blagom. — V (torici: Pletro Venuti.
(.584—2)
V Ljubljani, hotel „pri slonu64 na dunajskej cesti št. S, v prvem nadstropji v dvorani
prodajalo se bode skozi ves teden zdanjcga letnega semnja zdolej navedeno blago iz najugodnejše konkurzne mas* tekstilnih (tkanih) izdelkov. Kes'
čudovito nizke cene prekose vsako užu bivše
razprodajanje.
Koliko časa se bode prodajalo, to je odvisno od tega — knr se ob sebi razume — kolikor časa'je kaj blaga.— Zato bc ob sebi priporoča hitro nakiipavanjc.
KASTNER L OEHLER
V IJiiblJaiii
ob scinnji „pri Slonu" nn dunajskej cesti št. 2 v I. natlstropji v dvorani.
Ha lliui.iji :
VI. Marialiilferstrasse 97.
V ■»i.iiii:
Obstgasse 9.
met.
-.lo'/, -.17 -.1*7,
- 20'/, -. 2 -. 2'/,
.18 .28
78 etra. 1
1000 kom. najnovej. bareSa in Mo-
zambi<|Ue ........ gl.—.12 gl.-
MKHl kom. bisera za spalne suknje ., —.13 „ -
2500    „    chifTbna...... „ —.12 „ -
1000   „   blaga za obleke    .   . „ —.10 „ -
fiOOO    „   trakov...... „ —.— „ -
3000   „   čipk ali Spie .   .   .   . M —. 2 „ -
500    „    haržunastib trakov.   . „ —. 2 „ -Blago za obleko •' , Sirnko, platnen
dessinee elegantnih boj nn izber „ —.14 ,, -
Flanela za obleko in srajce   .   . „ —.22 „ -Orlfiiu gladek in vtisnen, črn ali
pisan.......... „ —.18 ., —.23
.lesenaka tkanina, rips, vsake barve „ —.22 „ —.28
Matlasse, teske kvaliteti    .   .   . „ — .21» „ —.33'
IMagonal, za vsako saisono   .   . „ —.13 „ —.17
TsIVet, črn in pisan..... „ —.88 „ 1.16
Temo, double, teSke kvaliteti    . „ —.05 „ —.83
Pasci (porte) za obleko, teske kval. „ —.— „ —. 1
Volna za pletenje, bela, cel zavitek ,, —.— „ —»56
Ovratniki za ženske, trojni s sedlom „ —.16 „ —.21 Kazne barve blago za telovadno
obleko......... „ —.16 „ —.21
Cacbenez za gospode.   .   .   .   . „ —.— „ —.2H
Blriunsfft trak 2 prsta širok .   . „ —. 3 „ —. 4
Servijcte h kavi...... „ —.— „ —. 8
Otročje nogovice, velika izber, par .,, —.— „ —. 7
Karir posteljna oprava, canefass . „ —.10 ,, —.21
Osford, na j vet'ja izber   .   .   .   . „ —.13 „ .17
Dežniki z 8. deli...... „ —.— „ —.88
Tarlatan za plesno toaleto.   .   . „ —.— „ —.7
Surovo platno za ženska oblačila „ —.20 „ —.26
< iitrnitiire za kavo z dam. servijet. „ —.— „ 9.68
<'loth. dežniki se sprožibiikom    . „ —.— „ 1.80
m,        n       n          »   od svile „ —.— ..   3 —
ISrajce za gospode, 0\tbrd     .   . n —.— „ —.58
ne        n    '"I »WTi gilct-prsi -.- „ —.95
„ „ „ z vezljanimi prsi „ —.— „ 1.30 Flanelaste nrajce se svilo na prsih
obrobljene ....... „ —.— „ 1,80
Životniki poilsrajčni za gosp. struks „ —.58 „ —.68
Spodnje hlače za gosp.         „   . „ —.6H „ —.78
—.95 —.90 1.40
1.40 -.15'/,
—.83
—.21
~.16Vi —.23 —.20
Izpisek iz cea^-ilsa,-
78 ctm. 1 met
Mrežast zdravstven spodnji život-
nik zs gospe in gospode    .   .  „ —.85
Merino-životniki za gospe i gospode  „ —.75
Spodnji životniki, svilen tiniš .   . „ 1.10 „           n      in hlače s pod-
sivom od kožuhovine     .   .   . „ 1.20
Sirting siv in črn ....... —.12
Moli, cel komad......„ 1.20
Atlas, črn, priina kvalitet .   .   .  „ — 65 Kotunina,  perivna, velika izber,
izvrstne kakovosti     .   .   .   . „ —.16 Cela obleka od kretona, najboljša
tkanina ........„ 1.95
Brisače od surovega platna   .   . „ —.12
„      obeljene......„ —.18
Platno *it široko......n —.15
(iutnlii za srajce, dober evirn    .  n —. 3 „ —.—
Žepne rute z. robom      .   .   .   .  n —. 5 „ —.—
„        „   obrobjene   .   .   .   .  „ —. 6 „ —.— Ovratniki  za gospode, trigiibni,
kroj lep........n —.10 „ — .—
Sukno za žensko obleko   .   .   .  „ —.95 „ l.'J6
„      n  moško      „       .   .   .   „ —.95 „ 1.26
Trigiibni manšeti za oboji spol .  „ —.20 „ —.—
Volmit-čipke, 6 prstov široke     .  „ —.10 „ —.13
Perivne čipke, 2 prsta široke   . gl. —. 2 „ —. J!1/,
Stniks tkanina   .      .      .      . „ —.17 „ —.22
Ženske srajco s čipkami    .      . „ —.— ,, —H5
»»        n        bog. vezij. .      . „ —.— „ 1.20
„      korseto, bog. vezij.       . „ —.95 „ 1.20
Bate od leti. volne    .      .      . „ —.25 „ —.—
ltonge Cotton stalne b rve        . „ —.16 „ —X\
Pranže, 8 prste široke       .      . „ —■ 8 „ —. 4
Organtin */4 širok      .      .      . „ —. 4 „ —. 6
Moiisselin »/< širok     .      .      . „ —.10 „ —.13 Dvogubni barhant, kaluink, gladak
ali utisnen       .      .      .      . „ —.18 „ —.23
Knte za prah, platnene      .      . —.— „ —.15
Nariking */« kompakten     .      . „ —15 „ —.20 Porte   za   obrobljen je, Alpacca
1 cel komad    .      .      .      . „ —.— „ —.15
Spodnja ženska oblačila, kostum  „ — ■— „ 1.10
V IIiiiii :
Kennergasse 11.
T IliidaiMvšU:
Konigsgasse 19.
Bssen tega je pa tudi še velika izber iihjiio« ejišili re€ 11 »u /lino: posebno je velika zaloga suknja, ugodna za nakupovanje bale in božičnih ter novoletnih daril, kajti cela zaloga blaga, obsezajoča modno, sjiie, ima s«; v k nitko <i«liiterj<iiein «11*11 popolnem razprodati. Zato je tmli
7H (tiu.   1 met.
Namizna pregrinjala od najlepš.
dainastkroja    .      .      .      . „ —.—  „ —.58
Kravate za ilečke       .      .      . „ —.—  ,. —. 5 n      ,,   gospodo z vratnim
trnkom ........„ —-.—  „ —.12
Navit cvirn bel ali črn 1 kom. . „ —.— „ —. 2
Hlačne prekoramice, trajne    .   . —.—  „ —.24
Hitte ovijače za zimo      velike . „ —.— „ — 98
11       11 „  Himalaja % „ —.— „ 2.95
Shavvl za otroke......„ —.—      —. G
Jute tkanina za hišno opravo in
okenske draperijo .   .   .   .   . „ —.28  „ —.36
Svilen trak, nobl. 5 prstov širok  „ —.24 ,, —.31
„      „   pis. sergo 5 prst. šir. —.12 „ — .15« .
iiiadel, kraseu damastni vzorec . „ —.22  „ —.28
...........„ — • 3 „ —. 4
Pregrinjala na oknih, najnovejše,
tla se dobro čistiti     .   .   .   . „ —.19 „ —.25
Ženski životniki, primerna oblika —.48  „ —.—
Kodni trak, najnovejše .   .   .   . „ —. 8  „ —.lO
Rvaste za pregrinjala —.;0  „ —.—
Italia clott, izvrstno.....„ —.10  „ —,iy.
Kaimir-ruie, črno z dolgimi Iran-
. žami od svile......M 2.35  „ —.—
Ženska spodnja oblačila, surovo
platno, odičena......„ 1.;jo  „ —.—
Preproga, trajna......„ —.20
Oretone, naj lepša tkanina millu
fleurea......... _.22
1'liš: odeja od svile.....„ 2.1»5
P.arliand barvan......„ —.13
Ženske kravato novost,     ..... —.10
(h-jaško platno izvrstno    .   .   . „ —.12
Gradel za pohišje ,l/4 šir. najl. dess. —.28
Hipa za pohišje, gamit., fin. kval. „ —.75 Posteljna odeja piešivana, ronge
in lvašinir ....... 2.20
Natikači zoper potenje nog   .   . „ —. 9 Moirre ženska spodnja oblačila . „ 1.60 Volna za pletenje v klopčičih    . „ —.6 Odeja za  posteljo in inizna pregrinjala i lepi gohelin-obrazci.    „ 2.20 pregrinjalov in svilenega blaga. Ta prilika jo posebno inanilakturno, svileno, sukneno  blago in razno vrste cena oilločena »mcšuo ui/ka.
—.26-
—.28
—!l7
-.15'/3 —.36 — .96
3.50
—. 7
2.90
Prodaja se v Ljubi ani v hotelu „pri Slonu" na dunaiskej cesti št. 2 v prvem nadstropji v dvorani.
Izdatelj in urednik Mak o Armić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".