Leto: XXIII
-»-----------------------------------------------------------------
Ptuj, dne 14. avgusta 1986
Številka: 23
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
201.	Dogovor o temeljih družbenega piana občine Ormož za obdobje 1986-1990
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
202.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
203.	Sklep o tarifah povračil za vodnogospodarske storitve v letu 1986 — Območna vodna skupnost Drava
204.	Sklep o višini cen komunalnih storitev
205.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1986—1990
206 Ugotovitveni sklep
207.	Sklep o ugotovitvi, da je predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990 sprejela večina udeležencev
208.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986-1990
201.
Po 49. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in 38., 137. in 138. členu zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SR Slovenije, št. 1/80, 33/80 in 2/81) ter sprejetih smernicah za pripravo družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 sklepajo udeleženci
DOGOVOR
o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986-1990
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci opredeljujemo s tem dogovorom skupne interese in naloge, ki so temeljnega pomena za razvoj občine Ormož. Ob tem prevzemamo konkretne naloge in obveznosti za uresničevanje skupnih in splošnih interesov na področjih, ki jih je Skupščina občine Ormož opredelila v smernicah za pripravo družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990.
Naloge iz tega dogovora so sestavni del samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora.
II.	TEMEUNE RAZVOJNE USMERITVE
2.	člen
Podpisniki se obvezujemo, da bomo svoj družbenoekonomski razvoj usmerjali tako, da bomo poglabljali in širili samoupravljanje, nenehno izboljševali delovne in življenjske razmere, odpravljali neupravičene socialne razlike ter omogočili vsestranski razvoj človekove osebnosti na temelju suverenega odločanja delavcev v procesu družbene reprodukcije ter ustvarjanja in delitve rezultatov dela.
3.	člen
Skrbeli bomo za skladen in stabilen razvoj celotnega gospodarstva in prostora občine pri čemer si bomo prizadevali čimbolj popolno izkoristiti naravne, kadrovske in ekonomske razvojne potenciale v občini. Pri tem bomo upoštevali tehnično-tehnološke, ekonomske in
ekološke kriterije spreminjanja gospodarstva v občini. Vzpodbujali in pospeševali bomo povezovanje delovnih organizacij v občini z nosilci razvoja v regiji in republiki.
4.	člen
Nenehno in posebno skrb bomo posvečali povečanju obrambne usposobljenosti nosilcev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite na območju občine Ormož.
III.	NALOGE SKUPNEGA POMENA NA PODROČJU GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, OZD in TOZD s področja gospodarstva na ravni občine. Občinski svet ZSS Ormož.
5.	člen
Udeleženci dogovora bomo v obdobju 1986—1990 pospeševali takšen gospodarski razvoj, ki bo omogočal dinamično gospodarsko rast, višjo od poprečne v republiki, s čemer bo zmanjšana razlika v stopnji razvitosti občine v odnosu do republike.
To bomo dosegli ob naslednjih materialnih okvirih :
—realna rast družbenega proizvoda
.	5,2% letno,
—	rast zaposlovanja	2,4 % letno,
—	rast družbene produktivnosti 2,8 % letno.
6.	člen
Dogovorjene materialne okvire bomo dosegli na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja, predvsem pa z večjo ekonomičnostjo in produktivnostjo poslovanja.
7.	člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo pri investicijskih in proizvodnih programih upoštevali kriterije za prestrukturiranje gospodarstva, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990.
8.	člen
Investicije bomo usmerjali v posodobitev proizvodne opreme, tehnologije, razvoj in kadre. V okviru materialnih možnosti bomo vlagali v izgradnjo objektov, ki bodo dajali ustrezne ekonomske učinke. Prednost bomo dajali programom za povečanje pridelave hrane in konvertibilnega izvoza. Solidarno bomo združevali sredstva za skupne gospodarske naložbe na nivoju občine s posebnim samoupravnim sporazumom iz čistega dohodka.
1.	Ekonomski odnosi s tujino
Podpisniki: organizacije združenega dela. Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor.
9.	člen
Organizacije združenega dela bomo v obdobju 1986—1990 povečale izvoz za 9% poprečno letno in s tem zagotovili 7,5 % možno rast uvoza, ki je pogojena z večjim uvozom opreme v industriji.
1
10.	člen
S samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana SISEOT bomo članice SISEOT sprejele svoje konkretne obveznosti in tako prevzele svoj delež odgovornosti za uresničevanje plačilno-bilančnih in devizno-bilančnih razmerij.
11.	člen
Kreditna banka Maribor bo izvoz na konvertibilno področje pospeševala s kratkoročnim kreditiranjem in pripravo izvoza.
2.	Razmerje pri razporejanju dohodka
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, organi-'
zacije združenega dela, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, krajevne skupnosti.
12.	člen
' Udeleženci dogovora se bomo zavzemali, da se na začetku srednjeročnega obdobja oprede-
lijo družbena merila za dohodek, ki ga bodo morali dosegati delavci, ki gospodarijo in upravljajo z družbenimi sredstvi. V planih organizacij združenega dela bomo določil; razmerja pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo bomo urejali s panožnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
13.	člen
Podpisniki dogovora si bomo v naslednjem srednjeročnem obdoi ju prizadevali, da bo rast celotnega prihodka v globalu enaka rasti družbenega proizvoda. Ob upoštevanju učinkov novega zakona o amortizaciji in predvideni rasti vrednosti osnovnih sredstev bodo sredstva amortizacije realno naraščale za okoli 5 % letno. Ob takšni rasti amortizacije bo dohodek rasici poprečno letno za 4,9 %.
14.	člen
Sredstva akumulacije v gospodarstvu, ki vključujejo sredstva za razširitev'materialne osnove dela in rezerve, bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju povečala svoj delež v dohodku gospodarstva od 12,2% v letu 1985 na 13,3 % v letu 1990.
15.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali da bo politika osebne in skupne porabe usmerjena v hitrejše odpravljanje zaostanka do republike, prav tako bomo uveljavljali stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke in razvijali odnose svobodne menjave dela ter se zavzemali za višjo raven solidarnosti.
3.	Zaposlovanje
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, organizacije združenega dela. Skupnost za zaposlovanje Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož.
16.	člen
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo podpisniki dogovora vodili politiko racionalnega in produktivnega zaposlovanja delavcev. Upoštevali bomo določila družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike in politike štipendiranja ter samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev. Zagotavljali bomo usklajevanje letnih planov zaposlovanja OZD s Skupnostjo za zaposlovanje Ormož ter sprejemali konkretne obveznosti in ukrepe na podlagi skupno dogovorjenih nalog in usmeritev kadrovske politike.
Na novih delovnih mestih bomo v tem srednjeročnem obdobju zaposlili 505 delavcev, na izpraznjenih pa okrog 450. Zaposlenost v združenem delu bo naraščala po 2,4% poprečni letni stopnji.
17.	člen
Skladno s procesom prestrukturiranja gospodarstva in razvoja tehnološko intenzivne proizvodnje bomo ustvarjali možnosti za tekoče prilagajanje strokovne usposobljenosti delavcev dejanskim potrebam. Glede na potrebe združenega dela bomo z usmerjanjem mladine preko usmerjenega izobraževanja v deficitarne poklice ter z doslednim izvajanjem kadrovske politike štipendiranja zadovoljili potrebe po strokovnih kadrih zlasti na področjih tehnične in .kovinske stroke. Z izobraževanjem ob delu, z organizacijo dopolnilnega izobraževanja in prekvalifikacijo že zaposlenih glede na posodabljanje proizvodnih procesov bomo zagotovili višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih.
18.	člen
. Z doslednim uresničevanjem nagrajevanja po delu ter z ustvarjanjem možnosti za zaposli-
tev in izboljšanje delovnih razmer bomo preprečevali fluktuacijo zaposlenih in zmanjšali dnevno migracijo v druge kraje.
4.	Predviden razvoj na posameznih področjih gospodarstva
4.1.	Industrija
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, organizacije združenega dela, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Občinski svet ZSS Ormož.
19.	člen
Industrija bo poleg kmetijstva še nadalje nosilec hitrejšega gospodarskega razvoja v občini.
S predvidenimi naložbami v omovna sredstva, ki bodo usmerjena predvsem v nabavo opreme in posodobitev tehnologije ter boljšo izkoriščenost razpoložljivih zmogljivosti, bomo zagotovili 6,8% letno rast obsega proizvodnje.
20.	člen
Udeleženci dogovora bomo hitrejši razvoj industrijske proizvodnje zagotavljali na osnovi razvojne-tehnološke intenzivnosti modernizacije, zaokroževanja kapacitet ter polne izkoriščenosti kar omogoča večji delež konvertibilnega izvoza v skupni proizvodnji ter prispeva k nadaljnji gospodarski rasti.
V skladu s prej omenjenim bodo organizacije združenega dela v občini izvajale naslednje proizvodne programe:
a)	Primat TOZD Bančna oprema Ormož bo postopoma opuščala materialno intenzivne programe in se usmerila v delovno intenzivne programe. Zato bo pričela s proizvodnjo varnostnih ključavnic. V letu 1986 bo rekonstruirala lakirnico, kjer so pogoji dela neustrezni, kar se odraža v kvaliteti proizvodov, katere predračunska vrednost je 15 mio din. Investicijska vlaganja bodo usmerjena tudi v posodobitev opreme. Z ralizacijo predvidenih nalog bo fizični obseg proizvodnje povečan od 5385 v letu 1985 na 10040 kosov v letu 1990.
b)	V Tovarni Jože Kerenčič TOZD predelava plastičnih mas bo proizvodni program razširjen s prenosom proizvodnje izpušnih cevi iz DO TAM Maribor in programom proizvodnje in polnjenja tekočih detergentov iz DO Zlatorog Maribor.
Pomembna pridobitev bo tudi oddelek regeneracij.* — predelava in uporaba odpadnih materialov, kar bo pocenilo proizvodnjo, zmanjšalo odpad in s tem neposredno varovalo okolje. Za ta namen bodo zgrajeni ustrezni prostori.
Proizvodnjo korekcijskih okvirjev in sončnih očal bodo širili v skladu s potrebami domačega in tujega trga. Načrtovani obseg proizvodnje se bo povečal od 804.000 kosov v letu 1985 na 1.270.000 kosov v letu 1990.
Sočasno bodo posodabljali obstoječi proizvodni program in razširili kapacitete v delih, kjer obstajajo ozka grla.
TOZD predelava plastičnih mas in TOZD Optyl bosta skupno investirala v razširitev kapacitet in sanacijo orodjarne, projekt proizvodnje optičnih leč in toplovod iz Tovarne sladkorja Ormož ali lastno plinsko energetsko postajo.
c)	Na področju kovinsko-predelovalne dejavnosti bo Mercator IGP Ograd Ormož razvil močno službo vzdrževanja, ki je za osnovno dejavnost, proizvodnjo opeke, neobhodno potrebna. Kot dopolnilno dejavnost bodo razvijali kooperacijsko proizvodnjo v okviru kovinsko-predelovalne dejavnosti. V ta namen si bomo na nivoju občine prizadevali pridobiti ustrezne proizvodne programe in združili tovrstne kapacitete.
Osnovna smer razvoja bo modernizacija in razširjanje obstoječih opekamiških kapacitet
ter uvajanje proizvodnje strešnikov. Za to bodo dogradili obstoječo sušilnico, nabavili in instalirali dodatno opremo za predelavo gline ter nabavili kompletno opremo za proizvodnjo linijo za strešno opeko.
S predvidenimi naložbami v višini 640 mio din, bo povečana proizvodnja od 45 mio kosov v letu 1985 na 61 mio kosov v letu 1990. Zaradi doseganja večjih učinkov gospodarjenja je treba združevati kovinsko predelovalno industrijo na območju občine.
d)	V lesnopredelovalni dejavnosti bo Marles TOZD Žaga Ormož posodobila decimirnico, ki bo namenjala za nadaljnjo predelavo žaganega lesa v decimiran les in s tem zagotavljala surovine za pohištveno industrijo TOZD v okviru Marlesa. Skupaj z zamenjavo opreme bo vloži'a v osno/na redstva 15 mio din.
V Marles TOZD Notranja oprema Središče ob Dravi bodo zaradi boljše organiziranosti proizvodnega procesa, dviga proizvodnje in produktivnosti razširili delavnico in zamenjali opremo. Vlaganja v višini 44 mio d;n bodo omogočila spremembo proizvodnega programa po že obstoječem sanacijskem programu.
f)	Pomemben razvojni korak bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 storjen v tekstilni industriji. Tekstil TOZD Tonosa Ljubljana bo v Tomažu investirala izgradnjo nove proizvodne hale, ki bo omogočila boljše delovne pogoje zaposlenih in višjo produktivnost ob zamenjavi starih iztrošenih šivalnih strojev. Z naložbo,. ki bo veljala 62,5 mio din bo povečan obseg proizvodnje od 250.000 kom. v letu 1985 na 304.000 kom. v letu 1990, s tem da se število zaposlenih ne bo povečalo.
g)	Tovarna obutve Peko Tržič, ki je pričela razvijati proizvodnjo usnjene obutve, bo z dodatnim zaposlovanjem izkoriščala razpoložljive zmogljivosti. S tem bo proizvodnja v letu 1990 trikrat večja kot v letu 1985.
4.2.	Kmetijstvo, agroživilstvo in ribištvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Slovin KK Jeruzalem Ormož, Kmetijska zemljiška skupnost Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Območna vodna skupnost Drava Maribor, Sklad za intervencije v proizvodnji in porabi hrane Ormož, Ribiška družina Ormož, Živinorejski veterinarski zavod Ptuj.
21.	člen
Na področju kmetijstva in agroživilstva bomo podpisniki zagotavljali poprečno 3,9 % letno rast kmetijske proizvodnje. Vključevali se bomo v uresničevanje skupnih nalog in ciljev na področju kmetijstva in živilske industrije, to pa je zagotavljanje predvidene tržne proizvodnje ključnih kmetijskih in živilskih proizvodov za potrebe domačega trga in za izvoz.
22.	člen
Za uresničitev teh obveznosti bomo na področju kmetijstva izvajali naslednje naloge:
—	vsa razpoložljiva kmetijska zemljišča bomo vključili v intenzivno proizvodnjo, namembnost kmetijskih zemljišč bomo spreminjali samo v skladu s sprejetim prostorskim planom;
—	oblikovali bomo večje proizvodne komplekse razpoložljivih kmetijskih zemljišč za krepitev družbenih obratoV in za oblikovanje skupnih zemljiških kompleksov združenih kmetov in sicer z odkupi, zakupi in najemanjem zemljišč, z vključevanjem slabo oziroma neobdelanih zemljišč v obdelavo;
—	nadaljevali bomo z melioracijami in komasacijami obdelovalnih površin zaradi inten-zifikacije kmetijske pridelave, zlasti žit, sladkorne pese, oljnic in krmnih rastlin;
—	razvijali bomo samoupravno organiziranje kmetov in pospeševali kooperacijsko proizvodnjo na osnovi skupnih vlaganj in z organiziranjem učinkovite pospeševalne službe;
—	vlagali sredstva v ureditev novih sodobnih trajnih nasadov vinogradov in sadovnjakov in obnovo dotrajanih;

—	v živinoreji bomo pospeševali vlaganja v posodabljanje že obstoječih pitališč in si prizadevali izkoristiti vse hlevske kapacitete in s tem povečanje tržnosti govejega in svinjskega mesa pri združenih kmetih. Za dosego tega pa si bo potrebno prizadevati, da v celoti obnovimo plemensko selekcionirano osnovno čredo;
—	zagotovili bomo zadostne količine kvalitetnega semena, umetnih gnojil, rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo in zaščitna sredstva za varstvo rastlin;
—	z učinkovito veterinarsko službo bomo pospeševali razvoj živinoreje in zagotavljali osnovno zdravstveno varstvo živali ;
—	mešalnico močnih krmil bomo usmerjali v pripravo superkoncentratov kot dodatek doma pridelani krmi;
—	da bodo navedeni cilji doseženi si bomo prizadevali za takšno organiziranost kmetijstva in živilske industrije, ki bo zagotavljala strokovno in dohodkovno povezovanje v občini in širše;
—	z večjim vključevanjem kmečke mladine v usmerjeno izobraževanje bomo postopno izboljšali strokovno usposobljenost kmetijskih delavcev in združenih kmetov.
23.	člen
Na področju primarne kmetijske proizvodnje bo družbeni sektor (Slovin KK Jeruzalem Ormož TOZD Kmetijstvo Ormož in TOZD Vinogradništvo Ormož) ter temeljna organizacija kooperantov (Slovin KK Jeruzalem Ormož TOK Kooperacija) v letu 1990 zagotovila naslednjo tržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov in mesa; 4475 t žit (pšenica, ječmen), 64501 koruze, 287601 sladkorne pese, 25001 krompirja, 23001 vrtnin, 64501 sadja, 73401 grozdja, 29001 govejih pitancev, 11001 mladih prašičev, 2600 t brojlerjev in 5,6 mio litrov mleka.
24.	člen
Pomembnejše investicijske naložbe, ki bodo ob izpolnjevanju drugih pogojev omogočile navedeno tržno proizvodnjo:
— TOZD Kmetijstvo Ormož; nakup zemlje 140 ha, agromelioracije 400 ha;
— TOZD Vinogradništvo Ormož: obnova vinogradov 160 ha, obnova sadovnjakov 50 ha, oprema za klet;	w
— TOK Kooperacija Ormož:
a)	osnovna sredstva TOK: nakup zemlje 100 ha, zbiralnice mleka 10 objektov;
b)	osnovna sredstva kmetov kooperantov: obnova vinogradov 90 ha, obnova sadovnjakov 25 ha, obnova jagodičevja 10 ha, gradnja in adaptacija hlevov za govedo 2000 stojišč, hlevov za prašiče 2500 stojišč, hlevov za broj-lerje za 100.000 kosov, melioracija 500 ha.
Sočasno bomo namenili sredstva za nabavo in posodobitev kmetijske mehanizacije, skladiščne prostore, razno opremo in zgradili novo halo za mehanične delavnice. Za realizacijo predvidenih nalog bomo v Slovin KK Jeruzalem Ormož združili sredstva v višini 4.010 mio din.
25.	člen
Na področju živilsko predelovalne industrije bomo v skladu z razpoložljivo surovinsko b’azo in tehnološkim posodabljanjem razvijali predelavo vrtnin, sladkorne pese, grozdja in proizvodnjo močnih krmil. Organizacije združenega dela živilsko predelovalne dejavnosti (Droga, TSO) bomo svoje plane potreb po surovinah, učinkoviteje usklajevali s plani setve nosilca kmetijske proizvodnje Slovinom KK Jeruzalem Ormož in si s tem zagotovili osnovne pogoje za polno izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti.
26.	člen
a)	V Tovarni sladkorja Ormož bomo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 povečali proizvodnjo sladkorja za 30 %.
b)	Droga TOZD Gosad Središče bo v obstoječih proizvodnih zmogljivostih povečala pro-
izvodnjo vrtnin in gozdnih sadežev od 3460 t v letu 1985 na 5565 t v letu 1990. Planirana vlaganja v višini 7 mio din bodo usmerili v izgradnjo skladiščnih prostorov ob povečani pioiz-vodnji in odkupu. Ob širitvi proizvodnje bodo dali poudarek vloženim vrtninam. V kooperaciji bodo uvajali gojenje gob, polžev in žab.
c)	Proizvodna dejavnost TOZD Vinogradništvo Ormož zajema tudi predelavo grozdja in visokokv alitetnih vin. Obseg proizvodnje bodo povečali po poprečni stopnji 10,1 % letno, kar je odvisno od pridelka lastnega grozdja in odkupa iz zasebnega sektorja. Ob povečani proizvodnji bodo vlagali v kletno opremo zaradi premajhnih in dotrajanih kapacitet.
d)	V Slovin DE Oljarna v Središču bodo pro-izvodnjo močnih krmil povečali po 5,9 % poprečni .létni stopnji v obstoječih proizvodnih kapacitetah, usmerjena pa bo v proizvodnjo superkoncentratov kot dodatkov doma pridelani krmi.
27.	člen
V cilju pridobitve zemljišč za intenzivno poljedeljsko proizvodnjo bodo udeleženci tudi v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali s prostorsko ureditvenimi operacijami.
Melioracije bomo izvajali na naslednjih območjih: Rucmanci—Savci 110 ha, Lešniška dolina II. faza 380 ha in Ivanjkovska dolina 327 ha, kjer bo tudi zveza vodnih skupnosti prispevala svoj delež v višini 192 mio din.
Komasacije bomo izvedli na Sodinskem in Seneškem polju 440 ha in v Lešniški dolini 200 ha.
28. člen
V okviru kmetijske zemljiške skupnosti bomo ustanoviteljice s področja kmetijstva in gozdarstva v obdobju 1986—1990 uresničevale naslednje naloge skupnega pomena:
—	sprejeli agrokarto,
—	usklajevali programe za izvajanje prostorsko ureditvenih operacij in vodili postopke za izvedbo kmetijskih melioracij in komasacij,
—	pospeševali razvoj in soustvarjali pogoje za aktiviranje opustelih zemljišč ter uvajali postopek za male melioracije pri združenih kme-
tih,
—	urejali preživninsko varstvo kmetov,
—	vključevali slabo in neobdelana zemljišča v intenzivno proizvodnjo.
29.	člen
Za uresničitev ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane ter zagotovitev stabilnejše preskrbe bomo združevali sredstva v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Ormož. Ta sredstva bomo uporabljali predvsem za naslednje namene:
—	pospeševanje kmetijske proizvodnje v manj razvitih in hribovitih območjih,
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	pospeševanje intenzifikacije poljedeljske in travniške proizvodnje,
—	delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	nadomestila dela obresti za kredite iz sredstev hranilnokreditnih služb,
—	druge dogovorjene namene.
30.	člen
Na področju ribištva bomo ohranjali in povečevali ribji fond v vodah s katerimi gospodarimo in dosegli enakopravne odnose na skupnih ali mejnih vodah s SR Hrvatsko. Borili se bomo proti vsem škodljivim vplivom za onesnaževanja voda in okolja, v okviru materialnih možnosti bomo zagotovili gradnjo lastnih ribo-gojnih in gojitvenih voda in objektov ter s tem povečali možnosti za razvoj športnega ribolova in ribolovnega turizma.
4.3.	Gozdarstvo in lovstvo Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, GG Maribor TOZD
Gozdarstvo Ormož, Marles Maribor TOZD Žaga Ormož, krajevne skupnosti, lovske družine.
31.	člen
Podpisniki dogovora bomo izkoriščanje gozdnega prirastka uskladili s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov. Skrbeli bomo za varovanje in smotrno rabo lesnoproizvodnih gozdov na površini 6147 ha.
32.	člen
Pospeševali bomo gozdnogojitvena dela, s čimer bomo povečali lesno zalogo ter vzpostavili dinamično ravnotežje med posekom in prirastom lesa. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo poprečni letni posek v družbenem sektorju obsegal 5040 mJ,bIagovna proizvodnja pa 4.280 m1. Posekani lesni asortiment v gozdovih družbenega sektorja in odkup iz zasebnega sektorja bomo namenili primarni predelavi lesa temeljnih organizacij v občini in regiji, ki bodo zagotovile svoj delež za razširjanje gozd-nobiološke naložbe.
33.	člen
Ob upoštevanju pogojev kmetijske in gozdarske proizvodnje bomo ohranjali posamezne vrste divjadi in z rajonizacijo določili življenjski prostor divjadi ter usklajeno biološko ravnotežje.
4.4.	Preskrba
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Mercator-Zarja Ormož, TIMA oskrbni center Maribor, Slovin KK Jeruzalem Ormož, OK SZDL Ormož — konferenca potoršnikov, krajevne skupnosti.
34.	člen
Podpisniki dogovora na področju trgovine in preskrbe si bodo v tem srednjeročnem obdobju prizadevali za večjo povezovanje med proizvodnjo in končno potrošnjo za posodabljanje in specializacijo trgovin, s tem pa za izboljšanje preskrbe, predvsem z blagom široke potrošnje. Na ta način bomo zmanjšali odliv kupne moči v druge nakupne centre.
35.	člen
V	zvezi s sprejetimi nalogami bo Mercator Zarja Ormož kot nosilec razvoja trgovine v občini preko povezovanja s trgovskimi in proizvodnimi organizacijami zagotavljala ustrezen nivo ponudbe blaga. Za realizacijo tega cilja bo v letu 1986 pričela z izgradnjo trgovine v Veliki Nedelji in v Tomažu ter sodelovala pri izgradnji poslovne zgradbe v Vrazovi ulici 2 v Ormožu.
TIMA OC M TOZD Koloniale Maribor bo zgradila skladišče za pijače.
36.	člen
V	skladu z zakonom o blagovnih rezervah bomo za preprečevanje motenj na tržišču in preskrbo v izrednih razmerah dopolnjevali zaloge občinskih blagovnih rezerv.
4.5.	Gostinstvo in turizem
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Slovin KK Jeruzalem TOZD Gostinstvo Ormož, Slovin KK Jeruzalem TOK Kooperacija Ormož, krajevne skupnosti.
37.	člen
Na področju gostinstva in turizma bomo udeleženci v tem srednjeročnem obdobju izboljšali kvaliteto storitev popestrili ponudbo in skrbeli za boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet.
Stabilnejši razvoj gostinsko-turistične dejavnosti bomo zagotovili s tesnejšim poslovnim sodelovanjem z gostinsko turističnimi organizacijami v SR Sloveniji in drugih območjih. Posebno pozornost bomo namenili razvoju iz-
letniškega, kmečkega in lovnega turizma, ki ima zaradi naravnih danosti komparativne prednosti prav tako pa dogovorili vključevanje kopaliških kapacitet v širšo turistično ponudbo. V letu 1987 bomo izdelali Analizo razvoja gostinsko turistične dejavnosti in možnosti za nadaljnji razvoj, kjer bomo opredelili tudi možnosti izkoriščanja Ormoškega jezera.
38.	člen
Zaradi omenjenih materialnih možnosti bomo posodobljali obstoječe gostinske turistične objekte, dokončali oziroma aktivirali nove v zasebnem sektorju in vlagali v objekte, ki bodo dajali ustrezne učinke.
39.	člen
Kmečki turizem bomo razvijali na urejenih kmetijah v vinorodnih območjih v skladu s sprejetimi predpisi.
TOK Kooperacija bo ob sodelovanju bančnih sredstev z vlaganji pospeševala razvoj te zvrsti turizma kot dopolniev gostinsko-turisti-čne ponudbe v občini.
4.6.	Drobno gospodarstvo
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Obrtno združenje Ormož, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož, krajevne skupnosti.
40.	člen
V skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Ormož bomo udeleženci v srednjeročnem obdobju 1986—1990 izvajali naslednje naloge in aktivnosti: krepili kooperacijsko sodelovanje z združenim delom za odpravo ozkih grl, nadomeščanje uvoza, boljšo oskrbo tržišča ter večjo možnostjo za izvoz, zagotavljali dodatno zaposlitev, pospeševali razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti in ureditvijo obrtne cone v Ormožu. Za doseganje teh ciljev bomo v letu 1986 pristopili k izdelavi posebnega programa drobnega gospodarstva v občini.
41.	člen
Izvršni svet SO Ormož bo z ustrezno davčno politiko zagotavljal pogoje in možnosti za razvoj perspektivnih proizvodnih celic, kjer se bodo uveljavjali sodobni tehnološki postopki in zaposlovali kvaliteten zlasti mlajši kader.
42.	člen
Kreditna banka Maribor in Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana bosta kreditirali razvoj drobnega gospodarstva, zlasti v kooperacijskem sodelovanju in deficitarnih storitvenih dejavnosti, pod ugodnejšimi pogoji.
43.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož bo v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ob sodelovanju krajevnih skupnosti in obrtnega združenja zagotavljala poslovne prostore za tiste dejavnosti, ki služijo ža zadovoljevanje neposrednih potreb občanov.
4.7.	Stanovanjsko gospodarstvo
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Samoupravna stanovanjska skupnost, krajevne skupnosti.
44.	člen
Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v skladu z materialnimi možnostmi in prostorskim razvojem, zaradi varovanja kmetijskih zeHjišč nadaljevali z izgradnjo in obnovo stano\ ij s ciljem zmanjšanja stanovanjskega primanjkljaja in izboljšanjem stanovanjskega standarda.
45.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotovili iz-
gradnjo 77 družbenih stanovanj in sicer 71 stanovanj v Ormožu in 6 stanovanj v Veliki Nedelji; v zasebnem sektorju bomo zgradili okrog 150 stanovanj.
Prednostno bomo zagotovili gradnjo 35 stanovanj, ki se kot nerealizirane investicije prenašajo iz srednjeročnega obdobja 1981 — 1985, v Središču, Tomažu in Miklavžu.
Družbena stanovanja bomo gradili pretežno na območjih, kjer že obstaja ali pa se razvija komunalna oprema, kar omogoča cenejšo gradnjo stanovanj.
46.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost bo na podlagi enotne metodologije evidentirala stopnje in stopnjo dotrajanosti stanovanjskega slada in na teh osnovah izdelala dolgoročni program obnove, za kar bomo združili potrebna sredstva iz stanovanjskega prispevka.
47.	člen
Izvršni svet SO Ormož bo v mejah svojih pristojnosti v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ormož uresničeval politiko postopne realne rasti stanarin, tako da bo najkasneje do leta 1990 dosežen nivo enostavne reprodukcije v stanovanjskem gospodarstvu.
IV.	NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
1.	Energetika
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Občinska energetska skupnost za Podravje in Pomurje Maribor, Elektro Maribor Elektro TOZD Ptuj, Elektro TOZD Gornja Radgona, Posebna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije Ljubljana, krajevne skupnosti.
48.	člen
V	okviru elektrogospodarstva bomo udeleženci usmerili aktivnosti v racionalno rabo električne energije in izboljšanje kvalitete električne energije. Elektro Maribor TOZD Ptuj in TOZD Gornja Radgona bosta v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 nadaljevala z rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja in rekonstrukcijo 10 kV daljnovodov'na'SO kV napajalno napetost. Na območju občine Ormož bodo zgradili 16 transformatorskih postaj in zato združili sredstva v okviru elektrogospodarstva ob deležu krajevnih skupnosti v višini 146,1 mio din.
49.	člen
Posebna interesna skupnost za nafto in plin SR Slovenije in Petrol TOZD Zemeljski plin Ljubljana bosta v skladu s programom širitve plinovodnega omrežja v obdobju 1986—1990, ob sodelovanju združenega dela občine, pripravila vse postopke in konstrukcijo sredstev za izgradnjo odcepa plinovoda na relaciji Korači ce—Ormož.
2.	Vodno gospodarstvo
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Območna vodna skupnost Drava Maribor, krajevne skupnosti.
50.	člen
V	obdobju 1986—1990 bomo udeleženci v smislu čimboljšega gospodarjenja z vodo na višji vodnogospodarski razvojni stopnji vodili aktivnosti za ohranjanje vodnega režima, varstva pred vodo, oskrbo z vodo in čiščenja odpadnih voda.
51.	člen
Območna vodna skupnost Drava Maribor bo v obdobju 1986—1990 za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih strug, urejanje in spremljanje vodnega režima ter
opravljanje raziskovalnih del združila sredstva v višini 140,7 mio din.
Osnovno odvodnjo za potrebe melioracij bodo izvajali v dolžini 20 km, in sicer na Pavlovskem potoku, Lešnici in Sejanskem potoku.
Pri programu izgradnje vodooskrbnih objektov bo območna vodna skupnost Drava Maribor prispevala 50% udeležbo vodnega gospodarstva na manj razvitih območjih.
Za osnovno odvodnjo za potrebe melioracij in izgradnjo vodooskrbnih objektov bo Območna vodna skupnost Maribor zagotovila sredstva v višini 242,0 mio din.
3.	Promet in zveze
Podpisniki : Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, SIS za železniški in luški promet, Železniško gospodarstvo ŽTO TOZD za vzdrževanje prog Maribor, Železniško gospodarstvo ŽTO TOZD za promet Pragersko, Podjetje za PTT promet Maribor TOZD Ptuj, Območna SIS za PTT promet Maribor, Cest-nokomunalna skupnost občine Ormož, krajevne skupnosfi.
52.	člen
Podpisniki dogovora bomo zagotavljali gradnjo cest v skladu z referendumskimi programi in samoupravnim sporazumom o temeljih plana Cestno komunalne skupnosti Ormož. Na osnovi tega bomo modernizirali naslednje cestne odseke:
— Lačaves—Vuzmetinci,
— Bresnica—Bratonečice,
Savci—Trnovci,
— Godeninci—Presika,
— Šalovci—Obrež,
— Veličane—Ljutomerska meja.
Fina prevleka bo izvedena na naslednjih cestnih odsekih: Krčevina—Šalovci, Ivanjkovci—Veličane, Tomaž—Bratislave! in Savci— Vičanci.
53.	člen
Posebno skrb bomo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 namenili vzdrževanju že moderniziranih cest. V program modernizacije in vzdrževanja cestnega omrežja bodo vključena tudi sredstva krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Pri izgradnji in vzdrževanju bomo prednostno upoštevali programe, ki so izpadli iz srednjeročnega obdobja 1981 — 1985.
54.	člen
Republiška skupnost za ceste bo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 rekonstruirala cesto Spuhlja—Ormož v dolžini 5, 4 km in dokončala rekonstrukcijo ceste Vuzmetinci—Presika.
55.	člen
Železniško gospodarstvo ŽTO Maribor bo na področju železniške infrastrukture zagotovila varnost prometa z odpravo ozkih grl in modernizacijo prog.
V tem obdobju bodo izvedli remont proge Ormož—Ljutomer in modernizirali postaji v Središču in Ormožu.
Temeljna skupnost za železniški in luški promet Murska Sobota bo skupaj z Železniškim gospodarstvom Ljubljana modernizirala progo in time naprave Pragersko—Središče ter uredila signalnovarnostne naprave.
56.	člen
Na podlagi predvidenega gibanja družbenih potreb po posameznih vrstah PTT storitev bomo v naslednjem srednjeročnem'obdobju izboljšali zadovoljevanje potreb uporabnikov po vseh vrstah PTT storitev, zlasti storitvè telefonskega in telegrafskega prometa, prenosa podatkov, sodobnejše poslovanje z občani ter kvalitetnejše in hitrejše dostave poštnih pošiljk.
57.	člen
Temeljna naloga na tem področju je izgradnja pošte v Ormožu, s katero bomo o omogočili širitev omrežja v zunanjih naseljih.
Podjetje za PTT promet Maribor, bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi širilo krajevno telefonsko mrežo in sočasno povečalo .zmogljivost avtomatskih telefonskih central v Ormožu, Ivanjkovcih, Miklavžu pri Ormožu, Podgorcih, Središču ob Dravi, Tomažu pri Ormožu in v Veliki Nedelji.
Z razširitvijo teh kapacitet bo povečana zmogljivost telefonskih central za 2403 priključkov ali poprečno letno za 23,2 %. Število telefonskih priključkov se bo povečalo poprečno letno za 11,4 % in sicer od 1050 v letu 1985 na 1800 v letu 1990. S tem bomo v letu 1990 dosegli 9,57 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
58.	člen
Za predvideno izgradnjo in širitev telefonskega omrežja bomo v obdobju 1986—1990 združili sredstva v višini 400.553 tisoč din. Pri financiranju izgradnje telefonskih naprav bomo uveljavljali sistem solidarnosti, ki je po kriterijih oblikovan za manj razvita območja.
4.	Komunalno gospodarstvo	,
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Kreditna banka Maribor, Cestnokomunalna skupnost občine Ormož, Komunalno podjetje Ormož, Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož, krajevne skupnosti.
59.	člen
Komunalno dejavnost bomo razvijali skladno z razvojem občine, hkrati pa ohranili nivo vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav ob prevzemanju novozgrajenih objektov in naprav v upravljanje.
60.	člen
Na področju oskrbe z vodo bomo nadaljevali z izgradnjo vodovodnega omrežja na območjih, ki so z vodo defìcitama ter zagotovili zadostne količine zdrave pitne vode.
V ta namen bomo v obdobju 1986—1990 zgradili naslednje objekte skupnega pomena:
—	centralno črpališče v Mihovcih z vodnjakom in zavarovanjem podtalnice,
—	primarni vod Hum — Loperšica,
—	primarni vod Senik — Mala vas,
—	primarni vod Vitan — Vodranci — Go-deninci,
—	primarni vod Savci — Trnovci,
—	primarni vod Trnovci — Lesce — Mezgovci,
—	primarni vod Lahonci — Pršetinci,
—	dodatni rezervoar na Hajndlu.
Hkrati z gradnjo primarnega omrežja bomo izvajali tudi sekundarno in terciarno omrežje.
61.	člen
Udeleženci dogovora bomo posebno skrb posvetili urejanju kanalizacije v mestu Ormož in središčih krajevnih skupnosti. V tem srednjeročnem obdobju bomo izvedli naslednje investicije:
—	izgradnja kolektorja iz obrtne cone do čistilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož,
—	ureditev kanalizacije in skupno čiščenje odplak naselij Trgovišče, Velika Nedelja, Mihovci in Cvetkovci.
62.	člen
Na področju cenovne politike bomo udeleženci v okviru svojih pristojnosti in na podlagi enotnih izhodišč v SR Sloveniji zagotavljali rast cen komunalnih storitev nad splošno rastjo cen in tako uskladili cene s stroški enostavne reprodukcije v komunalnem gospodarstvu.
63.	člen
Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož bo zagotavljal pravočasno pridobivanje zemljišč za predvideni obseg družbeno usmerjene gradnje ter skrbel za njihovo popolno ali delno komunalno ureditev.
V.	NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Kreditna banka Maribor, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska skupnost za zaposlovanje Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska telesnokulturna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, krajevne skupnosti.
64.	člen
V	skladu z načrtovanim gospodarskim razvojem bodo sredstva za izvajanja nalog v družbenih dejavnostih v obdobju 1986—1990 rasla skladno z rastjo dohodka, t. j. 4,9 % poprečno letno. Prednostno bomo razvijali tiste programe, ki imajo največji vpliv na dvig produktivnosti ter omogočajo izenačevanje pogojev dela in življenja prebivalstva (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura).
65.	člen
V	skladu s samoupravnimi sporazumi, ki jih bodo občinske interesne skupnosti za izobraževanje, zdravstveno varstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo in zaposlovanje sklenile z republiškimi interesnimi skupnostmi, se bo uresničevala načelo solidarnosti in vzajemnosti. Zagotovljeni program bo temeljil na vsebini in obsegu, ki je opredeljen z zakonom ali podzakonskimi akti, vrednost pa na minimalnih elementih, dogovorjenih v skupnostih.
66.	člen
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo pripravile skupne in medsebojne usklajene programe investicij za vse družbene dejavnosti. Udeleženci dogovora se strinjajo, da se investiranje iz tega programa ne more pričeti, dokler niso v planih in programih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt, pridobljen z investicijo, dan v upravljanje.
Na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, bodo izvajalske organizacije združenega dela sprejele samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije.
67.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo vrednost programov, ki so jih udeleženci določili v samoupravnih sporazumih o temeljih planov, revalorizirale v skladu s kriteriji, ki so določeni v dogovoru o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990.
68.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo postopno v obdobju prvih treh let novega srednjeročnega obdobja vračunale v ceno storitev usklajevanje ravni osebnih dohodkov izvajalcev z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, da bi nadomestili zastajanje iz preteklih let. Tako bo rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih hitrejša kot v gospodarstvu, to pa bo terjalo letno usklajevanje v okviru resolucijskih izhodišč družbenoekonomskega razvoja občine.
Samoupravne interesne skupnosti bodo v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja vračunale v ceno storitve amortizacije v enakem odstotku kot v letu 1985, razen za opremo, pri kateri bodo celotno amortizacijo obračunale že v letu 1987, od leta 1988 pa bodo amortizacijo obračunavale v celotnem znesku.
69.	člen
Financiranje investicij na področju družbenih dejavnosti bomo zagotavljali na osnovi
sprejete prioritete. Prednostno bomo uresničevali investicije na področju vzgoje in izobraževanja,'zdravstva in kulture. Vire in financiranje investicij bo združeno delo zagotavljale j posebnem sporazumu iz čistega dohodka, delovni ljudje in občani pa se bodo odločali za samoprispevek. Del sredstev bomo pridobil: iz republiških samoupravnih interesnih skupnosti kot vzajemnost.
70.	člen
Na področju vzgoje in izobraževanja bomo prednostno uresničevali naslednje naloge:
—	izpopolnitev vsebine življenja in dela osnovne šole,
—	nadaljevanje z vlaganji za pridobitev novih in adaptacijo obstoječih šolskih prostorov,
—	krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev na področju izobraževanja.
71.	člen
Za dejavnost osnovne šole s prilagojenim programom bomo zagotovili program na osnovi zakonskih opredelitev, ki jih določata zakon o osnovnem šolstvu in zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Na področju glasbene vzgoje bomo tudi v obdobju 1986—1990 zagotovili čim večje vključevanje otrok in mladine v glasbeno izobraževanje.
Delavska univerza bo izvajala izobraževalne programe za odrasle.
72.	člen
Investicije v ureditev in razširitev osnovnošolskega prostora uvrščamo med prioritetne. Prioritetni program ureditve in razširitve osnovnošolskega prostora je določen v programu izgradnje osnovnošolskih objektov.
73.	člen
V	telesnokultumi dejavnosti bomo skrbeli za povečanje števila udeležencev v športnorekrea-tivni vadbi, še posebej v organizirani redni vadbi in za razvoj kvalitetnega tekmovalnega športa.
Pri razvoju tekmovalnega športa bo dan poudarek tistim aktivnostim, ki imajo realne pogoje za kvalitetne športne dosežke.
V	okviru materialnih možnosti bomo nadaljevali z izgradnjo odprtih in zaprtih površin za telesnokultume aktivnosti, obenem pa zagotavljali tudi vzdrževanje obstoječih športnih objektov.
74.	člen
Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili obstoječi nivo zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali kvaliteto zdravstvenih storitev.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana bo občinska zdravstvena skupnost prednostno uresničevala naslednje naloge:
—	povečala vse oblike preventivne dejavnosti s težnjo po obvladovanju množičnih obolenj med prebivalstvom, zmanjševanju pojavljanja degenerativnih obolenj, rakastih obolenj in sladkorne bolezni,
—	povečala zaščitno dejavnost občanov na področju zasvojenosti, kroničnih obolenj, poškodb pri delu in izven dela,
—	preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje zobne gnilobe pri šoloobvezni mladini.
75.	člen
Na področju zdravstvenega varstva bodo udeleženci poleg preventivne dejavnosti zagotavljali razvoj’ osnovne zdravstvene dejavnosti posebno na področju splošne medicine, medicine dela, mladinskega zobozdravstva ter zdravljenja in nege bolnika na domu.
76.	člen
Za dosledno realizacijo delitve dela.se bo nadaljevalo prestruktuiranje tako, da bo osno-
vna zdravstvena služba prevzela večji delež" zdravstvenih storitev iz specialističnih ambulant 'in s tem vplivala na zmanjševanje potreb po bolnišničnem zdravstvu.
Za potrebe zdravstva bomo v tem srednjeročnem obdobju zgradili protituberkolozni dispanzer, splošno ambulanto v Središču in Tomažu in nabavili premično zobno ambulanto.
Zaradi dotrajanosti bomo nabavljali tudi opremo.
77.	člen
Na področju predšolske vzgoje in varstva si bomo prizadevali za 45 % zajetje vseh predšolskih otrok v vzgojnov; irstvene organizqacije, t. j. povečanje sedaj vkl_ ičenih 560 otrok na 630 otrok. Zagotavljali bomo vzgojnovarstveni program otrokom, kf niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah. V ta program bomo vključili letno 120 otrok v starosti od 4 do 5 let.
78.	člen
Udeleženci bomo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije uresničevali po načelu V7.ajem-nosti program skupnih nalog: nadomestilo OD za zadržanost z dela zaradi poroda, nege in varstva otroka, družbena pomoč pred otrokovim rojstvom in po njem študentkam, iskalkam zaposlitve in učenkam v srednjem usmerjenem izobraževanju, pomoč pri opremi novorejenca.
79.	člen
Po določilih samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic bomo v skladu s kriteriji zagotavljali družbene denarne pomoči otrokom, ki živijo v družinah, v katerih dohodek ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti.
80.	člen
Na področju socialnega skrbstva bomo zagotovili pomoč tistim posameznikom in družinam, ki so nesposobni za pridobitno delo in brez sredstev za preživljanje. Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva bomo dajali prednost preventivnemu in svetovalnemu delu ter celoviti družbeni skrbi za starejše občane ter duševno in telesno prizadete osebe.
81.	člen
Udeleženci dogovora bomo v obdobju 1986—1990 na podlagi določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic zagotavljali vsem upravičenim občanom na območju naše občine po načelu solidarnosti naslednje oblike družbenih pomoči: družbena pomoč kot edini vir preživljanja, družbena pomoč kot dopolnilni vir in plačilo oz. doplačilo v splošnem ali posebnem socialnem zavodu.
82.	člen
Občinska kulturna skupnost bo skrbela za skladen razvoj kulturnih dejavnosti in zagotavljala prostorske in kadrovske pogoje za njihovo delovanje.
Kot prednostno nalogo tega srednjeročnega obdobja bomo razvijali varstvo naravne in kulturne dediščine.
V	ljubiteljski dejavnosti bomo prizadevanja usmerjali v kvalitetnejše delovanje kulturnih društev ter v utrjevanje in načrtno širjenje kulturno vzgojne dejavnosti.
83.	člen
V	okviru naložb bodo prvenstveno usposobljeni domovi v krajevnih skupnostih, prostori in nabavljanje opreme za knjižnico ter.urejeni prostori za arhiv in muzej v gradu Velika Nedelja. V mejah razpoložljivih materialnih možnosti bomo ob sodelovanju krajevnih skupnosti obnavljali in vzdrževali kulturne domove.
84.	člen
Občinska raziskovalna skupnost bo zagotavljala pogoje za širjenje raziskovalne dejavnosti ter intenzivno povezovanje raziskovalne dejavnosti z vsemi področji družbenega življenja.
Pospeševali bomo inovacijske in inventivne dejavnosti in ustvarjali možnosti, da bodo naše storitve in blago vsebovali kar največ lastnega znanja.
Organizacije združenega dela bomo v svojih temeljih planov opredelile raziskovalno in inovacijsko dejavnost, v posebnih aktih pa opredelile kriterije za ugotavljanje družbene in ekonomske učinkovitosti lastne ustvarjalnosti.
VI.	TEMELJI RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Kreditna banka Maribor, Obrtno združenje Ormož, krajevne skupnosti. Občinska konferenca SZDL Ormož, OZD in TOZD v občini, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
85.	člen
Podpisniki dogovora s" bomo prizadevali za takšne krajevne skupnosti, v katerih bodo samoupravne socialistične odnose in delegatski sistem še naprej razvijali in poglabljali tako, da bodo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v večji meri sami usklajevali svoje interese in sodelovali pri sprejemanju odločitev in pogojev ter rezultatov razvoja življenja in dela v krajevni skupnosti.
86.	člen
Krajevna skupnost je glavni nosilec in pobudnik vseh družbenih aktivnosti, ki potekajo na njenem območju. O izvajanju načrtovanih nalog za obdobje 1986—1990 se bodo kajevne skupnosti dogovarjale z drugimi nosilci planiranja in med seboj tako, da bodo programi usklajeni in sprejete skupne obveznosti za njihovo uresničevanje.
Posebno vlogo pri izvajanju posameznih nalog bodo morale prevzeti tudi organizacije združenega dela v krajevni skupnosti in izven nje, zlasti pri urejanju varstva okolja.
87.	člen
Podpisniki bomo skrbeli za skladen in enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Spodbujali bomo vlaganja v kmetijstvo, drobno gospodarstvo in kmečki turizem. Zavzemali se bomo za hitrejši razvoj komunalne infrastrukture in oskrbne funkcije v naseljih.
88.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov v krajevnih skupnostih bomo udeleženci delovali tako, da bodo delovni ljudje in občani združevali v obdobju 1986—1990 naslednja sredstva :
—	prispevek OZD, TOZD in drugih delovnih skupnosti v višini 0,5 % iz dohodka,
—	samoprispevek občanov,
—	sredstva samoupravnih interesnih skupnosti.
—	pogodbena sredstva občanov,
—	združena sredstva TOZD po posebnih pogodbah.
Sredstva za delovanje samoupravnih organov, družbenih teles in delegacij bomo zagotavljali iz občinskega proračuna.
VIL NALOGE NA PODROČJU VARSTVA OKOUA IN UREJANJA PROSTORA
Podpisniki' Izvršni svet SO Ormož, Kreditna banka Maribor, Zavod za urbanizem Maribor, OZD in TOZD v občini, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož, krajevne skupnosti. Občinska konferenca SZDL Ormož.
89.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo pri urejanju prostora in varstvu okolja vodili tako politiko, ki bo zagotavljala racionalno rabo prostora, varovanje in izboljšanje življen-skega in delovnega okolja, smotrno izkoriščanje kmetijske zemlje in naravnih bogastev, va-
rovanje naravne in kulturne dediščine in skladnejši razvoj vseh območij občine.
90.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo v strokovno izdelane programe, ki opredeljujejo posege v prostor v obdobju 1986—1990, vključevali tudi prostorski vidik ter skrb za varovanje okolja in to na način, ki bo v skladu z osnovnimi cilji in strategijo prostorskega razvoja, ki je določena v dolgoročnem planu.
91.	člen
Poselitev bomo usmerjali na območja; ki so po prostorskem delu družbenega plana predvidena za gradnjo: Ormož, Obrež, Grabe, Središče, Kog, Ivanjkovci, Žerovinci, Tomaž, Podgorci, Trgovišče, Cvetkovci, Osluševci, Mihovci in Velika Nedelja. Industrijsko dejavnost bomo us nerjali v pou.embnejše centre, ki so poleg občinskega središča še Središče ob Dravi, Velika Nedelja in Tomaž.
92.	člen
Zaradi varovanja okolja bomo uredili centralno odlagališče odpadkov v eksploatiranem delu glinokopa na Hardeku. V krajevnih skupnostih Tomaž, Kog; Miklavž, Ivanjkovci in Središče ob Dravi bomo uredili lokalna odlagališča odpadkov.
Z aktiviranjem obstoječe biološke čistilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož in z izgradnjo kolektorja bomo uredili kanalizacijo v delu mesta Ormož (Hardek).
Izhajajoč iz potreb po zdravem in čistem okolju za zavarovanje podtalnice predvidevamo izgradnjo čistilne naprave v Veliki Nedelji.
93.	člen
Za potrebe proizvodnje opeke bomo podpisniki dogovora omogočili širitev glinokopa v površini 30 ha na območju Hardeškega gozda.
Z ureditvijo gramoznice južno od Frankov-cev, bomo zadostili potrebam občine Ormož, po gramozu in s tem omogočili saniranje gramoznic, ki so rezultat samovoljnega eksploati-ranja.
VIII.	SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor, Kreditna banka Maribor, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, OZD in TOZD v občini. Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinskih svet ZSS Ormož, Občinska konferenca ZKS Ormož, Skupnost podravskih občin, krajevne skupnosti.
94.	člen
Udeleženci dogovora bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju nadaljevali s politiko skladnejšega regionalnega razvoja, z namenom da bomo z upoštevanjem načel vzajemnosti in solidarnosti postopno zmanjševali razliko v razvitosti posameznih območij v SR Sloveniji.
95.	člen
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje v regiji in republiki bodo skrbele za pospešeni razvoj infrastrukturnega omrežja na manj razvitih območjih z višjo udeležbo lastnih sredstev na področju izgradnje električnega, vodovodnega, cestnega in telefonskega omrežja.
96.	člen
Kreditna banka Maribor in druge banke bodo pospeševale vlaganja na manj razvita območja z najvišjo možno udeležbo dopolnilnih sredstev ter znižanjem obrestnih mer za posamezne namene, ko gre za naložbe na manj razvitih območij.
97.	člen
Kot podpisniki dogovora o skupnih planskih elementih na območju Skupnosti podrav-
skih občin za obdobje 1986—1990 smo dolžni upoštevati njegova določila in realizirati naslednje pomembnejše družbenogospodarske cilje:
—	zmanjševanje razlik v materialni razvitosti med občinami zlasti z usmerjanjem gospodarskih naložb v manj razvite občine oz. manj razvita območja in s solidarnostnim financiranjem drugih potreb,
—	usklajeno izrabo življenskega prostora, še zlasti v primerih večjih in ekološko agresivnejših uporabnikov v prostoru,
—	usklajevanje tistih prvin v ekonomski in socialni politiki, kjer prihaja do izraza potreba po oblikovanju skupnih regijskih ciljev ter usklajevanje kriterijev,
—	usklajevanje drugih interesov v primeru, ko se pričakujejo ekonomske koristi v skupni akciji.
98.	člen
Zaradi krepitve izvozne sposobnosti gospodarstva, izboljšanja njegove tehnično tehnološke ravni, racionalnega in ekonomskega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter zaposlitvenih in naravnih možnosti, izboljšanja oskrbe z energijo, surovinami ter repro-materialom se bodo OZD iz občine neposredno ali preko gospodarskih zbornic povezovale z drugimi sorodnimi organizacijami v okviru bratskih občin.
Za uresničevanje teh ciljev bodo Izvršni svet SO Ormož, OZD in samoupravne interesne skupnosti usklajevale svoje razvojne načrte na področju gospodarstva, infrastrukture, družbenih dejavnosti, urejanja prostora in varstva okolja.
IX.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA, DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IN POŽARNA VARNOST
Podpisniki: Izvršni svet SO Ormož, Kreditna banka Maribor, OZD in TOZD v občini, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinska konferenca ZKS Ormož, Občinski svet ZSS Ormož, Občinski štab TO Ormož.
99.	člen
Na področju splošne ljudske obrambe bomo podpisniki v sodelovanju s strokovnimi organizacijami in enotami zagotavljali materialne, kadrovske in druge pogoje za:
—	nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	razvoj civilne zaščite s poudarkom na povečanju kvalitete njenih priprav, pri čemer se številčne enote in štabi ne bodo povečevali nad 15 % od skupnega števila prebivalcev. V osnovno usposabljanje bo zato vključeno najmanj 80 % vseh pripadnikov CZ, zagotovljena 80 % opremljenost s predpisano opremo, nadaljevali bomo program opremljanja prebivalstva s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, razvijali bomo sistem radiološko-kemično-biološke zaščite, uveljavljanje usposabljanje po novih učnih načrtih,
—	dograditev avtonomnega sistema upravnih zvez ter za vključevanje v delo centrov za obveščanje v pokrajini,
—	izpopolnjevanje sistema obrambno-samo-zaščitnega usposabljanja ob usklajenosti, povezanosti, večji racionalnosti ter kvaliteti vseh oblik in vrst tega usposabljanja.
—	nenehno dograjevanje in izpolnjevanje konkretnosti, realnosti in zanesljivosti obrambnih, varnostnih ter samozaščitnih priprav nosilcev družbenih in gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	prevzem nalog nabora in popolnitve oboroženih sil v miru in v vojni ter mobilizacijskega sistema,
—	nadaljne opremljanje in usposabljanje občinskih organov in organizacij za delovanje v spremenjenih razmerah,
—	dograjevanje sistema usposabljanja in opremljanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog s področja narodne zaščite.
100.	člen
Zaradi potreb oboroženega boja bomo razvoju teritorialne obrambe, ki je opredeljen kot prednostna naloga za to srednjeročno obdobje, zagotovili pogoje za izvršitev naslednjih težiš-čnih nalog, ki so osnova za doseganje višje stopnje borbene pripravljenosti:
—	posebno skrb bomo namenili vzgoji in urjenju starešin, specialistov, enot ter štabov TO;
—	zagotovili bomo formacijsko popolnitev enot in štabov TO z oborožitvijo, sredstvi za POB, AB KO sredstvi, intendatsko opremo in sanitetnimi sredstvi;
—	do konca srednjeročnega obdobja bomo usposobili ter skladno z možnostmi opremili opredeljeno število pripadnikov narodne zaščite;
—	zagotavljali bomo potrebna sredstva za redno vzdrževanje vseh materialno-tehničnih sredstev in druge opreme;
—	pristopili borno k celotnemu razreševanju urejanja prostora za potrebe SLO in DS predvsem za izvajanje oboroženega boja ter zagotovili nove prostore za delo stalne sestave OSTO in za skladiščne opreme TO.
101.	člen
Sredstva za uresničevanje programov SLO in DS bomo zagotavljali iz proračuna občine, dohodka organizacij združenega dela in drugih samoupavnih organizacij na podlagi samoupravnega združevanja za uresničevanje nalog skupnega pomena na območju občine, pokrajine in republike ter dohodka organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij za lastne obrambne priprave v skupni višini najmanj 0,4 % in ne več kot 0,5 % od narodnega dohodka ustvarjenega v občini Ormož v obdobju 1986-1990.
Pri tem bomo za lastne obrambne priprave namenili največ 15% vseh sredstev, prednostno pa se bo razvijala teritorialna obramba, civilna zaščita, služba obveščanja in opazovanja ter zveze.
Izven dogovorjenega deleža sredstev od narodnega dohodka bomo nadaljevali z izvajanjem zakloniščne politike, oblikovane v obdobju 1981 — 1985, uvajali program oblikovanja rezerv CZ za primer naravnih in drugih nesreč, dopolnjevali blagovne rezerve ter urejeli prostor, ki ima posredno tudi obrambni pomen (vodni viri).
102.	člen
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo v skladu z zakonom o varstvu pred požarom skrbela za strokovno vzgojo kadrov, pospeševanje preventivne dejavnosti za zmanjševanje požarov in opremljanje gasilskih društev. Predvideni program se bo financiral iz sredstev organizacij združenega dela in drugih samoupavnih organizacij po stopnji 0,20 iz dohodka, deleža Zavarovalne skupnosti Trigjav i^ lastnih sredstev gasilskih društev:
IX. KONČNE DOLOČBE
103.	člen
Udeleženci dogovora bomo naloge in obveznosti, ki jih po tem dogovoru prevzemamo, konkretizirali v letnih planskih aktih o izvajanju svojih planov in v te namene po potrebi sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvajanje.
104.	člen
Podpisniki tega dogovora se samoupravno dogovorimo, da orno dosledno uresničevali skupne naloge iz tega dogovorain da bomo najmanj enkrat letno analizirali izvajanje nalog in sprejemali ukrepe za uresničevanje.
105.	člen
Izvršni svet skupščine občine Ormož bo redno spremljal, analiziral in ocenjeval obveznosti
iz tega dogovora ter po potrebi predlagal SO Ormož, da sprejme potrebne ukrepe za realizacijo opredeljenih nalog in obveznosti. V primeru bistvenih sprememb v razvoju bo pr -Magai spremembo dogovora po enakem posto^u kot je bil sprejet.
106.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo v planskih aktih, ki jih sklepamo z drugimi nosilci planiranja, sprejemali take naloge in obveznosti, ki bodo bistvene za uresničevanje skupnih ciljev in v ta namen tudi združevali oz. usmerjali sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe.
107.	člen
K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci, če sprejmejo s sporazumi o temeljih svojih ali skupnih planov take obveznosti, ki bodo bistvene za uresničevanje skupnih ciljev in nalog dogovorjenih v družbenem planu občine Ormož za obdobje 1986-1990.
108.	člen
Morebitne spore, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem obvežhosti, dogovorjenih s tem dogovorom, rešuje arbitraža, ki ima predsednika in 4 arbitre. Pa enega arbitra imenujejo Občinski svet ZSSS Ormož, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor, Izvršni svet skupščine občine Ormož in udeleženci dogovora, ki je sprožil spor. Predsednika arbitraže določijo sporazumno člani arbitraže.
109.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo organi udeležencev in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki.
Številka: 30-19/85 Ormož, marec 1986
202.
Na podlagi 13. in 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) 7. člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 138. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) je izvršni svet skupščine občine Ormož na 6. redni seji dne 24. 7. 1986 sprejel
odredbo
o spremembah in dopolnitvah odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož
1.	člen
Spremeni se 1. člen odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2/84 in 8/86) tako da se glasi:
»stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih kadavrov in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za vsako žival :
za govedo in konje	400.—
za žrebeta in teleta	240.—
za prašiče do 50 kg	120.—
za prašiče nad 50 kg	180,—
za perutnino	0,72
za pse	800.—
za odstraljeno in prodano parkljasto divjad	600.—
2.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 322-6/86 Datum: 24. 7. 1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Miroslav TRAMŠEK 1. r.
203.
Na podlagi 81. člena Zakona o vodah (Uradni iist SRS, št. 38/81), določil Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava in 42. in 44. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Maribor za obdobje 1986—1990 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na XXIII. zasedanju skupščine Območne vodne skupnosti Drava, dne 22/1-1986 sprejele
SK EP
o tarifah povračil za vodnogospodarske storitve v letu 1986, ki so sledeče (objavljene so že v Uradnem listu SRS 3/1986):
1.	Količinske osnove:
—	Povračilo od proizvedene električne energije	0,0295 dih/kWh
—	Povračilo od uporabljene vode
7,40 d'.n/m3
Popustniki nad 5 mio m3 uporabljene vode
-0,74 din/m3
—	Povračilo od onesnažene vode
253,20 din/m3
—	Povračilo od pitne vode 3,25 din/m3
—	Povračilo od naplavin-gramoz
130,00 din/m3
2.	Vrednostne osnove:
—	Povračilo od obrtne dejavnosti
2,30 % od davčne osnove
—	Povračilo od kmetijske dejavnosti
1,54 % od katast. doh.
—	Povračilo od davčne osnove
2,40 % od davčne osnove
Predsednik skupščine:
Albert VERDNIK, dipl. ing. 1. r.
204.
Na podlagi 8 .člena Pravilnika o oblikovanju cen za proizvode in storitve in Družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 je delavski svet Komunalnega podjetja Ormož na 3. seji dne 6. 8. 1986 po predhodnem soglasju Samoupravne cestno-komunalne skupnosti občine Ormož z dne 29. 7. 1986 sprejel
SKLEP
o višini cen komunalnih storitev
1.
S tem sklepom se določijo cene vode, odvoza smeti in kanalščine.
2.
Cene komunalnih storitev iz 1. točke sklepa znašajo:
A.	JAVNA SNAGA
1.	Odvoz smeti 1 posoda	195 din
B.	VODA
1.	Za gospodinjstvo po m3	116 din
2.	Za negospodarstvo po m3	116 din
3.	Za gospodarstvo po m3	159 din
Ob ceni vode se obračunava in odvaja še 6 % navedenih zneskov kot prispevek za sanacijo vodnih virov.
•
C.	KANALŠČINA
1.	PO m3 porabljene vode, kjer obstaja kanalizacija	5,50 din
3.
Cene komunalnih storitev iz 2. točke tega sklepa se uporabljajo od 1. avgusta dalje.
4.
S tem ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o višini cen komunalnih storitev z dne 28. 2. 1986 (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 7/86).
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
Številka: 124/1-86 Datum: 6. 8. 1986
Predsednik delavskega sveta LUKNAR Jože l.r.
205.
Na podlagi določil 115. čl. zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80) in 25. čl. zakona o zdravstveneri varstvu (Uradni list SRS št. 1/80), sklenemo delavci, č.rugi delovni ljudje in občani, združeni v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ ZA OBDOBJE 1986—1990
I.	TEMEUNA DOLOČILA
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v Občinski zdravstveni skupnosti Ptuj (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem sporazumom določamo medsebojno pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva v letih 1986—1990, obseg, vrsto in kvaliteto storitev, ki si jih bomo zagotovili v skupnosti, oziroma po njej, pogoje za zagotavljanje teh storitev, merila za vzpostavljanje družbeno-ekonomskih odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, druge medsebojne obveznosti, kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
S sklenitvijo tega sporazuma tudi opredelimo način in pogoje izvajanja nalog, ki jih bomo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi uresničevali v medobčinski zdravstveni skupnosti, oziroma v Zdravstveni skupnosti Slovenije.
H. PRAVICE ZAVAROVANCEV
2.	člen
V skla 1u z materialnimi možnostmi in doseženo stopnjo razvoja zdravstvenega varstva v obdobju 1986—1990 ne bomo širili pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov do zdravstvenega varstva, temveč jih bomo ohranili na dosedanji ravni. Programe bomo širili le v tistih dejavnostih, ki jih opredeljujemo kot prednostne in so potrebne za dosego planiranih ciljev.
III.	CILJI IN RAZVOJNE USMERITVE
3.	člen
Upoštevaje predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v občini glede na zdravstveno stanje prebivalstva in njegove interese po zadovoljevanju potreb na področju zdravstvenega varstva, določamo udeleženci sporazuma za obdobje 1986—1990 naslednje cilje:
—	boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjšanjem obolevnosti oziroma njihovih posledic, zlasti pri najresnejših in najpogostejših obolenjih;
—	učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti, predvsem preventivnih, zdravstveno-vzgojnih in prosvetnih ukrepov;
—	nadaljnji razvoj družbeno-ekonomskih odnosov svobodne menjave dela s krepitvijo delegatskega sistema in odločujočo vlogo delavcev in uresničevanja načel v enakem druž-
beno-ekonomskem položaju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev;
—	večjo strokovno povezanost zdravstvenih organiziacij v občini in v medobčinski zdravstveni skupnosti ter doslednejšo izpeljavo delitve dela med njimi ;
—	usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti na podlagi delitve dela in smotrne kadrovske politike znotraj zdravstvenih delovnih organizacij v občini in v republiki;
—	povečanje motiranosti in odgovornosti občanov, da v večji meri skrbijo za svoje zdravje in njihov aktivnejši odnos do zdravja;
—	večja odgovornost OZD pri varovanju zdravega delovnega in celotnega življenjskega okolja.
IV.	PROGRAM NEPOSREDNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4.	člen
Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma opredelili kot prednostne naloge in ukrepe za zboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva
—	ukrepe in aktivnosti za večjo samozaščito in zaščitno dejavnost občanov, predvsem na področju zasvojenosti, kroničnih obolenj in poškodb pri delu in izven dela;
—	širitev zdravstveno-vzgojne dejavnosti;
—	večanje obsega preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni gibalnega sistema, srca, ožilja, rakastih obolenj in sladkorne bolezni;
—	nadaljnjo širitev obsega zdravljenja in nege bolnikov na domu;
—	večanje obsega in kvalitete dela v enotah splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva, predvsem zdravljenja zobne gnilobe pri šoloobvezni mladini.
Udeleženci sporazuma bomo skupaj z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Maribor in Zdravstveni skupnosti Slovenije, dajali prednost nalogam osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov in ukrepom za zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja v okviru, ki je strokovno-medicinsko in ekonomsko sprejemljiv. Ohranjali bomo obseg specialističnega zdravljenja, razen v primerih, kjer bo izvršen prenos iz bolnišničnega v specialistično zdravljenje.
5.	člen
Za dosego ciljev iz 3. čl. tega sporazuma, bodo imeli prednosti:
—	splošna medicina, bi morala okrepiti vlogo splošnega zdravnika v smislu hišnega zdravnika v krajevni skupnosti;
—	medicina dela, prometa in športa (iz neposredne menjave dela);
—	zdravljenje in nega bolnika na domu ;
—	psihiatrično zdravstveno varstvo s pov-darkom na dispanzerskih metodah dela;
—	preventivno zobozdravstvo, predvsem šolsko in mladinsko.
6.	člen
Glede na opredeljene cilje načrtujemo:
—	v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti ne bomo uvedli novih dejavnosti ali ožjih strok, tudi mreže ambulant v občini ne bomo širili. Gre samo za izboljšanje kvalitete in kvantitete dela v smislu že obstoječih kapacitet in povečanje preventivne dejavnosti in neposredne menjave dela na področju medicine dela in psihiatričnega zdravstvenega varstva v obliki dispanzerske metode dela;
—	širitev zdravstvene vzgoje v smislu kvalitete dela;
—	povečanje kontrole nad higiensko epidemiološkimi razmerami in varstvom okolja;
—	nadaljnjo zmanjševanje obsega bolnišničnega zdravljenja (izraženega s številom bolniško oskrbovanih dni) v celotnem srednjero-
čnem obdobju (v okviru dovoljenih normativov) in prenašanje storitev na specialistično ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost.
7.	člen
Zaradi predvidenih sprememb in prioritet na področju zdravstvenega varstva (prioritete osnovnega zdrav, varstva, usmeritve k intenzivnejšemu zdravljenju, skrajšanje ležalne dobe, hitrejša diagnostika, preusmeritve iz hospitalne v specialistično dejavnost bo ZC Ptuj—Ormož za samoupravne organe zdravstvene skupnosti pripravil strokovne podlage za spremembo kadrovskih normativov, ki bodo v okviru možnosti zagotovili izvajanje dogovorjene zdravstvene politike.
8.	člen
Udeleženci svobodne menjave dela na področju zdravstva, bomo omogočili'zaposlovanje kadrov le na deficitarnih področjih v skladu s kadrovskimi normativi in v skladu s družbenimi plani občine. Posebno pozornost bomo namenili kvalifikacijski strukturi kadra, ki se mora spremeniti y prid zdravstvenega kadra, pri čemer bomo upoštevali tudi zaposlovanje pripravnikov v skladu s potrebami in možnostmi.
9.	člen
V občinski zdravstveni skupnosti oziroma po njej, bomo udeleženci sporazuma zagotovili, za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, da bo Občinska zdravstvena skupnost združevala le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med TOZD v okviru skupnosti. S to solidarnostjo bomo pomagali tistim TOZb, ki bodo kljub ukrepom varstva pri delu imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področju, da bi to ogrozilo socialno varnost njihovih delavcev.
Do solidarnostne pomoči pri zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu, bodo upravičene TOZD in delovna skupnost, ki bodo:
1.	Uresničile predpisane ukrepe za varstvo pri delu;
2.	Zagotovile predpisane zdrav, preglede svojih delavcev;
3.	Imele v določenem obdobju koledarskega leta izdatke za zdravstvene storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami pri delu v višini, ki presega 10% sredstev, združenih v zdravstveni skupnosti Ptuj za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (iz dohodka TOZD).
Ob izpolnjevanju teh pogojev, bi skupnost povrnila TOZD nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, ki presega 10% sredstev, ki jih je TOZD združila za zdravstvene storitve.
10.	člen
Udeleženci sporazuma 1. vdo v zdravstveni skupnosti zagotavljali zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni vsem delovnim ljudem in kmetom v polnem obsegu. V ta namen se jim bo ustrezno povečala prispevna stopnja za zdravstveno varstvo.
V.	MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN ZDRAVSTVENIH STORITEV
11.	člen
Za načrtovanje obsega, vrste in kvalitete zdravstvenih storitev, bomo udeleženci sporazuma za čas od 1986—1990 izoblikovali normative in standarde (kadrovski normativi, standardi hospitalizacije, povprečne ležalne dobe, zasedenih postelj, standard nudenja posameznih oblik zdravstvenega varstva) po posameznih področjih zdravstvenih dejavnosti in
konkretneje določili obveznosti ter pravice izvajalcev, kar zadeva uresničevanje plana zdravstvenih skupnosti.
Dopolnitve enotnega seznama zdrav, storitev in njihovih relativnih razmerij, ki jih bomo sprejeli v zdravstveni skupnosti Slovenije, bodo podlaga za opredelitev delovnih normativov posameznih izvajalcev za obračunavanje opravljenega dela zdravstvenih delovnih organizacij.
12.	člen
Pri vrednotenju programa zdravstvenega varstva in pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev, bomo udeleženci sporazuma uporabljali kalkulativne elemente tako, da bodo:
—	osebni dohodki delavcev v zdravstvu usklajeni na raven osebnih dohodkov v gospodarstvu, nadalje pa bodo odvisni od višine in njihove rasti v združenem delu ;
—	materialni stroški, opredeljeni na podlagi ugotovljenih potreb oziroma njihovih normativov in odvisni od gibanja cen materialov na tržišču;
—	zakonske pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti ter sredstva rezerv v višini, ki jo opredeljujejo predpisi, oziroma samoupravni sporazumi;
—	sredstva amortizacije rasila v 10C % višini, oziroma v skladu z letnimi predpisi, ki urejajo področje obračunavanja amortizacije;
—	sredstva sklada skupne porabe rasila enako kot osebni dohodki.
V tem srednjeročnem obdobju bomo delo zdravnikov v dejavnosti medicine dela in splošne medicine v krajih, odmaknjenih od središč, vrednotili do 5 % višje, kot v drugih dejavnostih.
Pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev bomo udeleženci sporazuma poleg elementov kalkulacije, upoštevali tudi druge dogovorjene naloge, ki jih ima posamezna zdravstvena organizacija (sredstva za predpisane zaloge zdravil in drugih materialov, ki jih morajo zagotavljati ZDO).
13.	člen
Cene zdravstvenih storitev za upravičence, ki ne združujejo namensko sredstev za investicije v objekte zdravstvene dejavnosti se ugotavljajo tako, da se upošteva tudi oblikovanje poslovnega sklada v višini planiranih letnih sredstev za investicije.
Zdravstvene delovne organizacije bodo tako pridobljena sredstva v celoti namenila v poslovni sklad in predstavljajo del njihovega lastnega deleža pri izgradnji objektov.
14.	člen
Cene zdravstvenih storitev, oblikovane na način kot ga določa 12. čl. tega sporazuma, veljajo le za storitve, opravljene v planiranem obsegu in ob uresničevanju vseh dogovorjenih obveznosti ter doseganju prednostnih nalog in s tem povezanih pričakovanih rezultatov. Cene storitev se spremenijo, če zdravstvena organizacija sama, oziroma v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi organizacijami ne uresničuje delovnega načrta, skladno s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela ali če dosega ugodnejše rezultate kot je bilo predvideno.
Pri ugotavljanju uspešnosti in učinkovitosti delavcev v zdravstvu, bomo mimo ugotavljanja izvajanja programa zdravstvenih storitev, upoštevali zlasti :
—	izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev po posameznih področjih, smotrno porazdelitev kadrov, izkoriščenost delovnega časa, boljši način naročanja občanov na preglede in preiskave ter skrajševanje čakalnih dob;
—	delež posameznih skupin prebivalstva, ki jih zajemajo v dispanzersko obravnavo;
—	delež občanov, poslanih k specialistom ali v bolnišnično zdravljenje, v primerjavi s prvimi obiski v osnovni zdravstveni dejavnosti;
—	razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi;
—	obseg in trajanje bolnišničnega zdravljenja;
—	število občanov, zdravljenih na domu;
—	obvladovanje odsotnosti delavcev na delu, zaradi bolezni in invalidiziranja;
—	kvaliteto in ustreznost opravljenih storitev;
—	gibanja porabe zdravil, predpisanih na recept, oz. uporabljenem pri bolnišničnem zdravljenju ;
—	izkoriščenost delovnih priprav.
Odvisnost cene storitev od navedenih meril
in njihove uporabe po posameznih dejavnostih, določamo s sporazumi o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi delovnimi organizacijami.
VI.	PROGRAM ZAGOTAVLJANJA SOCIALNE VARNOSTI
15.	člen
V občinski zdravstveni skupnosti bomo v letih 1986—1990 zagotavljali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, skladno z opredelitvami, sprejetega samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. I. SRS 26/83), to je v enakem obsegu, kot v letu 1985.
16.	člen
Udeleženci sporazuma opredeljujemo medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti ter zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost je upravičena do solidarnostnih sredstev, združenih pri občinski zdravstveni skupnosti.
1.	če opravlja in skrbi za predpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in podobnimi predpisi;
2.	če izplačani znesek za nadomestila osebnega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizaciji združenega dela v polletju presega 30 % zneska, ki ga je organizacija združila.
Prav tako so upravičeni do solidarnostnih sredstev vsi delovni ljudje in tisti združeni kmetje, ki plačujejo tudi prispevek za socialno varnost.
VIL PROGRAM SOLIDARNOSTNIH IN SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI IN PODRAVSKI REGIJI
17.	člen
Program solidarnostnih obveznosti sestavljata solidarnost za zagotovljeni program zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in vzajemno pokrivanje višjih rizikov zdravstvenega varstva v podravski regiji.
18.	člen
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije bo vsako leto s finančnim načrtom ugotovila evidenčno prispevno stopnjo, po kateri bodo iz bruto osebnih dohodkov združevali solidarnostna sredstva vsi delavi in drugi delovni ljudje, organizirani v obč nski zdravstveni skupnosti.	«
19.	člen
Za vzajemnost v podravski regiji se bodo združevala sredstva v višini 0,05 % celotnega prihodka zdravstvene skupnosti. Merila in kriteriji za upravičenost do teh sredstev bodo dorečena v samoupravnem sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v Podravju za obdobje 1986—1990.
20.	člen
Program skupnih nalog v SR Sloveniji na področju zdravstvenega varstva obsega predvsem:
—	sofinanciranje naložb skupnega pomena, začetih v prejšnjem srednjeročnem obdobju (medicinska fakulteta), zdravstveno rekreacijski center za vojaške vojne invalide in borce NOB (Strunjan in druge);
—	nekatere druge skupne naloge (zdravstveno varstvo oseb neznanega bivališča, financiranje programov nekaterih zdravstvenih oz. družbenih organizacij, zdravstveno varstvo udeležencev mladinskih delovnih brigad in podobno).
Za naloge skupnega pomena bomo združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po enotni stopnji od 1 ruto osebnega dohodka delavcev v občini. Višino te stopnje bomo določi'! z vsakoletnim načrtom Zdravstvene skupnosti Slovenije.
21.	člen
Za pokrivanje višjih stroškov za zdravstveno varstvo v SR Sloveniji, bomo izločali na poseben račun sredstva tako, da bodo do leta 1988 dosegla 5 % povprečnih izdatkov za zdravstvene storitve v minulem letu, po letu 1988 pa bomo zagotovili vsako leto razliko v višini porabljenih sredstev.
VIII. DRUGE NALOGE
22.	člen
Med drugimi nalogami vključujemo sredstva za dotacije društvom, delovanje samoupravnih organov in strokovnih služb, za stroške poslovanja (SDK, davčna uprava), kadrovske štipendije in drugo.
V	letu 1986 prihaja do nove obveznosti in sicer bomo planirali v vsem srednjeročnem obdobju po letih 4% od stroškov za delovanjei strokovne službe za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih.
Sredstva za delo strokovnih služb bodo opredeljena letno s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela po smiselno enakih izhodiščih kot veljajo za izvajalce zdravstvenega varstva.
23.	člen
Za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, bomo namenjali letno sredstva v višini od 0,05—0,1 % od mase BOD delavcev v združenem delu občine Ptuj.
24.	člen
V	skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom v SR Sloveniji bo potrebno nadaljevati z aktivnostmi za razvoj enotnega informacijskega sistema v zdravstvu. Obveznosti bodo natančno opredeljene v letnih planskih aktih.
IX. PROGRAM NOVIH NALOG IN NALOŽB
25.	člen
V	tem srednjeročnem obdobju bom aktivirali nekatere naložbe na področju zdravstva in socialnih zavodov. V teh stroških so zajeti le stroški amortizacije in vzdrževanja novih prostorov, dodatni kader je načrtovan le v socialnih zavodih, v zdravstvenih delovnih organizacijah pa bomo kadre povečali na račun boljše kvalitete dela, s prestrukturiranjem. Sredstva so predvidena le okvirno, dejanska rast in dinamika teh stroškov bo odvisna od dokončanja izgradnje posameznih objektov.
26.	člen
Del razpoložljivih lastnih sredstev (amortizacije in poslovnega sklada) bodo izvajalci v tem srednjeročnem obdobju namenili nabavi nove medicinske opreme in druge funkcionalne opreme, skladno z medobčinskim razvojem, ki bo služila za uvajanje sodobnih metod zdravljenja in diagnostike.
S tem bomo dosegli, da se bo stopnja iztro-šenosti opreme zmanjšala vsaj za polovico glede na sedanje stanje odpisanosti opreme.
27.	člen
Prioritetne investicije na področju zdravstva v tem srednjeročnem obdobju so:
A.	ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ-OR-MOŽ:
L Posodobitev in dopolnjevanje obstoječe medicinske opreme
II.	Ostalo v ZC Ptuj—Ormož:
1.	Posodobitev ginekološko — porodnega oddelka z zakloniščem
2.	Posodobitev dispanzerjev z zakloniščem
3.	Gradnja energetskega objekta
B.	Soudeležba pri dograditvi Ptujskih toplic za potrebe zdravstva
C.	Adaptacija in posodobitev opreme za potrebe Združene lekarne Ptuj
D.	Sofinanciranje izgradnje splošne bolnišnice Maribor — mediciir.ko-funkciondni trakt
III.
28.	člen
Za izvajanje investicij v zdravstvu v občini in regiji, planiramo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 sredstva iz naslednjih virov:
1.	Lastna sredstva ZC iz amortizacije in poslovnega sklada
2.	Sredstva OZS Ptuj
3.	Sredstva OZS Podravja
4.	Sredstva III. občinskega samoprispevka
X.	NAČIN ZDRUŽEVANJA POTREBNIH SREDSTEV
29.	člen
Potrebna sredstva bomo zbirali iz naslednjih virov:
—	sredstva iz dohodka in BOD TOZD, delovnih skupnosti in delovnih ljudi, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo gospodarsko ali kakšno drugo poklicno dejavnost,
—	prispevki kmečkih zavarovancev od katastrskega dohodka in v pavšalnem znesku,
—	prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija),
—	prihodek po mednarodnih sporazumih, o socialni varnosti,
—	prispevki iz republiške solidarnosti (natančneje določila o solidarnostnih sredstvih, opredeljuje SAS o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SRS za čas 1986—1990).
XI.	DOLOČBE O VALORIZACIJI
30.	člen
Zneske, ki so priloga tega sporazuma in so navedeni v cenah Jeta 1985, bomo udeleženci sporazuma tekoče prilagajali, nominalno valorizirali skladno z opredelitvami družbenega plana občine in pri tem upoštevali inflacijske količnike, ki jih bo ugotovil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. To valorizacijo bomo opravili s sprejetjem letnih načrtov skupnosti, kot tudi medletnimi usklajevanji z nominalnimi rastmi posameznih parametrov, pomembnih za vrednotenje programa skupnosti. Po istih načelih bomo v zdravstveni skupnosti tudi valorizirali finančne načrte zdravstvenih organizacij združenega dela.
Pri preračunu v tekoče cene bomo upoštevali, da se bo vrednost programa prilagajala dejanski rasti družbenega proizvoda in v skladu z resolucijskimi izhodišči v občini.
31.	Člen
V primeru, da ob vsakoletnem usklajevanju z materialnimi možnostmi sredstva za zdravstveno varstvo ne bodo rastla v skladu z opredelitvami iz tega sporazuma in bi bilo zaradi tega ogroženo uresničevanje programa zdravstvenega varstva, bodo zdravstvene skupnosti pripravile skupno z izvajalci in uporabniki poseben program ukrepov za odpravo neskladij.
XII.	KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in izvajalci kot udeleženci tega sporazuma, odgovarjajo za izvajanje nalog in programov tega sporazuma.
Skupščina zdravstvene skupnosti bo spremljala izvajanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela dvakrat letno (v juniju in decembru) pa bodo obravnavale poročilo o izvajanju tega sporazuma.
Izvajalske organizacije bodo dvakrat letno predložile poročilo o izvajanju nalog in programov iz tega sporazuma.
33.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejem., io na p edi 'g skupščine občinske zdravstvepe skupnos' udeleženci sporazuma po enakem postopku kot sam< upravni sporazum.
34.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana velja za udeležence, ki ga sprejmejo, od dneva veljavnosti tega sporazuma.
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in se uporablja od 1. 1. 1986.
Štev.: 01/1-1/4-86 Datum: 7. 2. 1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franc LUKMAN, 1. r.
206.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, sta na seji dne 17. 7. 1986 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP Ugotovi se, da je predlog Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, za obdobje 1986—1990 sprejet z večino glasov udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana prične veljati takoj, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
Štev.: 01/1-1/4-86 Ptuj, dne 18/7-1986
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: FRANC LUKMAN, 1. r.
207.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti Ormož sta na svoji 2. seji dne 29. 7. 1986 v skladu z 22. členom statuta Občinske kulturne skupnosti Ormož sprejela naslednji
Sklep
Skupščina ugotavlja, da je predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje .1986—1990 sprejela večina udeležencev. Samoupravni sporazum o temeljih plana prične veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Vekoslav PREJAC 1. r.
208.
Na podlagi 8. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. 1. SRS, št. 1/81) in 115. člena Zakona o sistemu družbe-
nega planiranja o družbenem planu SRS (Ur. 1. SRS, št. 1/80) so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti in drugi samoupravno organizirani ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ter delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI ORMOŽ ZA OBDOBJE
1986-1990
L UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu : udeleženci) urejamo:
—	splošne usmeritve in načrtovanje razvoja kulturnih dejavnosti v občini v obdobju 1986-1990
—	naloge, ki se bodo uresničevale v letnih programih OKS Ormož
—	določanje cen kulturnih programov za katere si pridobivajo sredstva s svobodno menjavo dela v kulturni skupnosti
—	merila za ugotavljanje cene oziroma povračila za opravljene storitve oziroma dejavnosti
—	potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog
—	načine spremljanja in uresničevanja sporazuma.
II. SPLOŠNE USMERITVE RAZVOJA KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ORMOŽ V OBDOBJU 1986-1990
2.	člen
Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja kulture v občini in načrtovane možnosti gospodarskega in družbenega razvoja bomo udeleženci tega sporazuma:
—	zagotavljali skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini
—	zagotavljali prostorske in kadrovske pogoje za razvoj kulturnih dejavnosti
—	zagotavljali kulturno oziroma umetniško ustvarjalnost kot najpomembnejšo sestavino kulturnih dejavnosti
—	povečali dostopnost kulumih programov delavcem in občanom
—	skrbeli za smotrno izrabo obstoječih zmogljivosti v kulturnih dejavnostih
—	pospeševali različne oblike sodelovanja izvajalcev in uporabnikov
—	uveljavljali in razvijali merila za svobodno menjavo dela v kulturnih dejavnostih in delegatske odnose kot temelj svobodne menjave dela
—	se dogovarjali o cenah kulturnih programov z uveljavljanjem sprejetih normativov in standardov.
3.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali uresničevanje dogovorjenih programov, opravljali naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
Kot prednostne naloge tega obdobja bomo razvijali :
—	varstvo naravne in kulturne dediščine: skupno s kulturno skupnostjo Slovenije bomo zagotavljali sredstva za varstvo najpomembnejših in najbolj ogroženih spomenikov,
—	knjižničarstvo: zagotovili bomo povečani dotok knjižničarskega gradiva in uvedbo sodobnih komunikacij, ter zaposlitev manjkajočih strokovnih delavcev,
—	reševanje problematike kulturnih domov, z zagotavljanjem potrebnih sredstev za sofinanciranje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja po enega kulturnega doma v vsaki
krajevni skupnosti,
—	ljubiteljsko kulturno dejavnost: s poenotenjem kriterijev za vrednotenje programov kulturno umetniških društev, z izboljšanjem materialnih pogojev in zagotavljanjem strokovnih kadrov.
4.	člen
Udeleženci s svobodno menjavo dela Občinske kulturne skupnosti Ormož uresničujem program kulturnih dejavnosti in sicer tako, da na posameznih področjih kulturnih dejavnosti omogočamo zlasti :
1. na področju varstva naravne in kulturne dediščine
—	spomeniškovarstvene posege najpomembnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikih,
—	razvijanje aktivnejših oblik varstva spomenikov z vključevanjem dediščine v sodobno življenje in s tem sodelovanje z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi,
—	odkupovanje pomembnejšega muzejskega gradiva,
—	reševanje prostorskih problemov Zgodovinskega arhiva,
—	postavitev etnografske zbirke za področje občine Ormož,
—	konzervacija, restavracija in mikrofilma-nje pomembnega gradiva,
—	izdaja kataloga arheoloških izkopanin s področja občine Ormož,
—	nemotenega delovanja pokrajinskega muzeja v Ptuju, muzejske zbirke NOB Središče ob Dravi, Zavod za spomeniško varstvo in Zgodovinskega arhiva v Ptuju.
2.	na področju knjižničarstva
—	zbiranje knjižničarskega gradiva za potrebe delovnih ljudi in občanov,
—	povečanje sklada leposlovne in strokovne literature,
—	oblike dela za predstavljanje knjižničarskega gradiva,
—	dejavnosti za otroke in mladino,
—	povezovanje z vzgojnovarstvenimi ustanovami in šolskimi knjižnicami,
—	izvajanje matične dejavnosti,
—	izpopolnitev kadrovske zasedenosti za normalno poslovanje,
—	uveljavljanje normativov in standardov za knjižničarsko dejavnost.
3.	na področju reševanja kulturnih domov
—	ustreznejše vzdrževanje kulturnih domov, tako da zagotavljamo polovico potrebnih sredstev za tekoče vzdrževanje in amortizacijo,
—	zagotavljamo polovico potrebnih sredstev za investicijsko vzdrževanje.
4.	na področju ljubiteljske dejavnosti
—	dvig kvalitete ljubiteljske ustvarjalnosti in množično vključevanje v kulturno gibanje,
—	uveljavljanje kulturne vzgoje v celotnem vzgojnoizobraževalnem procesu, v društvih in v krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela,
—	uveljavljati kvaliteto umetniškega dela,
—	vključevanje mladih v kultumoumetniške dejavnosti,
—	usposabljanje strokovnih kadrov,
—	poenotenje kriterijev za vrednotenje dejavnosti kulturnih društev,
—	načrtovanje srečanj, gostovanj kvalitetnih skupin.
5.	na področju filmske dejavnsoti
—	zagotavljanje pogojev za filmsko vzgojo,
—	sofinanciranje predvajanja kvalitetnih domačih in tujih filmov. '
6.	na področju likovne dejavnosti
—	spodbujanje likovne ustvarjalnosti,
—	organiziranje likovnih razstav.
7.	na področju informativne dejavnosti
—	sofinanciranje kulturnega programa Radia Ormož,
—	sofinanciranje kulturnega programa Tednika Ptuj.
5.	člen
Udeleženci, bomo zagotovili redno delo Občinske kulturne skupnosti Ormož in njenih organov ter delovanje delegatskega sistema.
6.	člen
Udeleženci bomo zagotovili opravljanje potrebnih strokovnih, planskih, finančnih in drugih del v skupni strokovni službi SIS južbe-nih dejavnosti občine Ormož.
7.	člen
Vrednosti programskih točk v pr.logi tega samoupravnega sporazuma so navedeni v cenah iz leta 1985. Preračun vrednosti programov v tekoče cene bomo opravili «sako leto ob upoštevanju dejanske rasti dohodka tako, da bomo upoštevali:
—	pri sredstvih za osebne dohodke rast nominalnih osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu občine Ormož, razen v prvih treh letih, ko bo rast osebnih dohodkov hitrejša zaradi zaostajanja v preteklosti,
—	pri sredstvih za skupno porabo delavcev nominalno rast sredstev za skupno porabo na delavca v gospodarstvu občine Ormož,
—	pri materialnih stroških in drugih elementih cene pa rast cen ugotovljeno na osnovi podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko,
—	sredstva za zakonske in samoupravne obveznosti v dogovorjeni oziroma predpisani višini,
—	amortizacijo v višini 100% obračunane po minimalnih stopnjah za opremo in zgradbe.
III.	NORMATIVI IN STANDARDI
8.	člen
Materialni stroški ter sredstva za osebne dohodke in skupno porabo so elementi cene oziroma povračila za opravljene kulturne programe, ki jo bodo udeleženci določili z dogovorjenimi normativi in standardi.
Normativi in standardi so opredeljeni:
—	za knjižnično dejavnost,
—	za arhivsko dejavnost.
IV.	URESNIČEVANJE SPORAZUMA
9.	člen
Na temelju tega sporazuma bo skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož sprejela plan Občinske kulturne skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990 in letne programe za posamezno leto planskega obdobja.
10.	člen
Skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož spremlja uresničevanje tega sporazuma:
—	da sprejema analize in ocene o uresničevanju sporazuma in plana
—	da predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje sporazuma in plana oziroma dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
Analizo in oceno uresničevanja ter potrebne ukrepe sprejme skupščina pred zaključkom tekočega leta.
\	11. člen
Skupščina Občinske kulturne skupnosti je dolžna predložiti v obravnavo uporabnikom in izvajalcem analizo o izvrševanju plana in izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma s predlogom ukrepov. Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje :
—	oceno o uresničevanju ciljev, nalog in razmerij, določenih s sporazumom in planom,
—	oceno izvrševanja obveznosti,
—	oceno pogojev in možnosti razvoja v tekočem letu,
—	predlog ukrepov in aktivnosti za uresničevanje plana oziroma izpolnjevanje obveznosti sprejetih s samoupravnim sporazumom.
V.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORAZUMA
12.	člen
Če se ta samoupravni sporazum ne uresničuje in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, začne skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož postopek za spremembo in dopolnitev sporazuma v skladu z realno ocenjenimi možnostmi.
Pravico in dolžnost predlagati spremembe in dopolnitve tega sporazuma, ob pogojih iz prejšnjega odstavka, ima vsak udeleženec.
13.	člen
Šteje se, da so nastopili pogoji za spremem-
bo oziroma dopolnitev tega samoupravnega sporazuma, tudi če pride do sprememb oziroma dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož.
14.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma sprejmejo udeleženci po enakem postopku kot sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev tega sporazuma.
16.	člen
Za udeležence, ki ne pristopijo k temu samoupravnemu sporazumu, določi pristojni organ
družbenopolitične skupnosti z Odlokom vire in osnove za združevanje sredstev.
17.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi skupno z ugotovitvenim sklepom o veljavnosti sporazuma, ki ga sprejme skupščina Občinske kulturne skupnosti Ormož v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, ter začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST ORMOŽ
VIRI PRIHODKOV ZA IZVAJANJE PROGRAMSKIH NALOG V LETIH 1986-1990
Gana 1985 v 000 din
	1985	1986	1987	1988	1989	1990	86-90	Poprečno stop. rasti
1. Prispevek od BOD	17.318	24.382	28.221	31.126	32.463	33.816	150.007	
2. Solidarnost	2.019	2.059	2.100	2.143	2.185	2.229	10.'16	20
3. Prisp. 0.50 % iz BOD ze KSS	16.505	17.315	13.160	19 755	19.985	20.965	95.4f0	4,8
4. Drugi prihodki	3.157	160	160	170	178	185	853	
VIRI PRIHODKOV SKUPAJ	38.999	43.916	48.641	52.494	54.810	57.195	257.056	7,9
Stopnje rasti po lotih	+ 12.6	+10.7	-1			-7,9	-l	-4,4	H	h 4,3		
Povprečno prispevne ztopnje	0.49	0.60	0,61	0.62	0,60	0.60	0.61	
0ČBINSKA KULTURNA SKUPNOST								
ORMOŽ	OVREDNOTENJE PROGRAMSKIH NALOG V LETIH 1986-1990						v 000 din	
	1985	1986	1987		19901986-1990		Popr. stop.	
				1988			rasti	
1. Knjižničarstvo	3.932	4.474	5.678	5.890	6109	6.337	29.488	10,0
1.1. Funkcionalni stzoiki	3.100	3.287	4.433	4.583	4.738	4.899	21.940	9.6
1.2 Nakup knjig in drugega gradiva	832	1.187	1.245	1.307	1.371	1.438	6.548	11,5
2. Muzejska dejavnost	2.091	4.400	4.980	5.578	6 064	6.530	27.602	
2.1. Pokrajinski muzej Ptuj							18.626	
	962	2.772	3.273	3.787	4.185	4.609		
2.2. Etnografska zbirka v gradu v Vol.								
Ned. za področje občine Ormož	—	444	465	488	512	537	2.446	
2.3. Katalog atheoloikih izkopavanj za								
občino Ormož	1.129	1.184	1.242	1.303	1.367	1.434	6.530	4.9
3. Arhivska dejavnost	1.567	1.644	2.798	4.063	4.262	4.471	17.238	
3.1. Zgod. arhiv Ptuj — redna dejavnost	1.567	1.644	1.725	1.809	1.898	1.991	9.067	4,9
3.2. Dodatni funkc. stroški arhiva v gradu								
Vel. Nedelja	—	—	1.073	2.254	2.364	2.480	8.171	
4. Spomeniiko-varstvena dejavnost	469	1.267	1.483	1.602	1.286	900	6.531	
4.1 Redna dejavnost	469	667	733	777	836	900	3.913	
4.2. Spomeniško varstveni posegi	—	600	750	825	450	_	2.625	
— rojstna hiša St. Vraza 0KS	—	600	—	—	_	_	600	
KSS	—-	600	_		_			600	
— Meškova domačija 0KS	-	—	225	375	—	_	600	
KSS	—	—	225	375	_			600	
— Kerenčičeva domačija KSS		-	—	225	75	450		750
KSS	—	—	225	75	450	_	750	
- vinska klet (klučaja) 0KS	— '	—	300	375	—	__	675	
KSS	—	—	300	375	_	_	675	
5. Zveza kuhumih organizacij	4.282	5.067	5.316	5.575	5.849	6.136	27.943	7,4
5.1. Redna dejavnost	680	1.184	1.242	1.303	1.367	1.434	6.530	16,1
5.2. Za program dejavnosti	1.682	1.764	1.851	1.941	2.037	2.137	9.730	4.9
5.3. gledališka dejavnost	942	988	1.037	1.087	1.140	1.196	5.448	4,9
5.4. organizacija prireditev	407	532	558	585	614	644	2.933	9.6
5.5. Zbori in orkestri	j71	599	628	659	691	725	3.302	4,9
6. Sofinanc. dejavn. muzeja NOV v								
Srediiču	50	52	55	58	67	64	290	4.9
7. Informativna dejavnost	335	352	369	388	407	427	1.943	4,9
7.1. Radio Ormož — dal. dojavnosti	255	268	281	295	309	325	1.478	4,9
7.2. Ptujski tednik	80	84	88	93	98	102	465	4.9
8. Filmska dejavnost	—	100	105	110	115	121	551	—
9. Likovna dejavnost	—	54	57	60	63	66	300	—
10. Samouprav, org. skup. in strok. slu.	905	949	995	1.044	1.095	1.148	5.231	4.9
10.1. Delegatski sistem	150	167	165	173	181	190	866	4,8
10.2. DS Skup. službe SIS	755	792	830	871	914	958	4.365	4,9
11. Druge nalogo	1.255	1.316	1.381	1.449	1.520	1.594	7.263	4,9
12. Funkcionalni stroški	7.607	6.926	7.264	7.622	7.994	8.386	38.192	2.0
13. Za republ. kult. skup. (0.50 V.)	16.505	17.315	18.160	19.905	19.983	20.965	95.480	4,9
ODHODKI SKUPAJ	38.999	43.916	48.641	52.494	54.810	57.195	257.056	7,9
stopnja rasti po letih	+ 12,6	+ 10.7	+ 7,9	+ 4,4	+ 4.3							
NOVE NALOGE								
1. Funkc. str. arhiva v gradu Velika								
Nedelja	—	—	1.073	2.254	2.364	2.480	8.17.1	
2. Spomeniško varstvoni posegi (akcije)	—	600	750	825	450	—	2.625	
3. Filmska dejavnost	—	600	105	110	115	121	551	
4. Likovna dejavnost		54	57	60	63	66	300	
5. Etnografska zbirka v gradu Vel. Nedelja		444	465	488	512	537	2.446	
SKUPAJ NOVE NALOGE		1.198	2.450	3.737	3.504	3.204	14.093	
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa ie skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova
5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.