PolinTn* p!a?ana*vljotovTnf Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 94 Maribor, četrtek, 25. avgusta 1927 HW Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam čak. xav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesačno, prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglati po tarifii Oglate tprejema tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici It. 4 m Boi za trupli Sacca in Vanzettlia šest mrtvih, mnogo ranjenih — Novi težki izgredi BOSTON, 25. avgusta. Ker oblasti niso hotele izročiti trupel Sacca in Van-zettija za javen ogled, ie poskušala večja množica demonstrantovi vdreti s silo v mrtvašnico jetnišnice, da se polasti tru-pel. Policija in vojaštvo sta morala naskočiti množico g orožjem, pri čemer je bilo 6 oseb ubitih in mnogo ranjenih. Nato so se demonstranti umaknili. Polica je izvršila številne aretacije. Glede pogreba obeh justificirancev še Niso bili izvršeni končni sklotpi. Oblasti Se boje, da pride do novih spopadov. Za-to bodo vipepelili trupla čisto na tihem. Branitelji usmrčenih se trudijo, da iz-P°slujej0 javen pogreb in so v tem slu- čaju pripravljeni prevzeti osebno jamstvo za vzdrževanje miru in reda. Železnice in mostovi v vsej državi Massa- chussets so vojaško zastraženi. • PARIZ, 25. avgusta. V Lyonu in Nancyju je prišlo včeraj vnovič do demonstracij. Zveza socialističnega delavstva je priredila manifestacij-sko zborovanje za Sacca in Vanzetti5 ja, katero pa so komunisti in anarhisti razbili. V Nancyju je ljudstvo naskočilo trgovine in kavarne in jih oplenilo. Policija in orožniki so morali nastopiti z orožjem. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Balkan balkanskim narodom Zveza balkanskih dinastij — skega BUKAREŠT, 24. avgusta. Diplomatski lcorespondent »Cuvantula« iz Beograda objavlja senzacijonalno poa ročilo, v katerem se potrjuje vest o sestanku kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom v Monakovem. Po najnovejših vesteh, piše »Cu-vantul«, se bo bolgarski kralj Boris še letos zaročil z rumunsko prlncezinlo Ile-«n°. sestro jugoslovanske kraljice Marije, S tem bi se na Balkanu ^tvorila močna gorodniška vez, ki brezpogojno mogla jamčiti za Senzacijonaina vest rumun-lista ohranitev miru. Vrh tega delajo diplomatski krogi tudi na to, da se obnovi monarhija na Grškem, nakar bi se ustanovila zveza balkanskih dinastij. Politika te zveze bi bila miroljubna, toda pod geslom »Balkan balkanskim narodom«. Zveza ne bi bila naperjena proti Italiji, pač pa proti njenemu prodiranju na Balkan. Vest »Cuvantula« je vzbudila v političnih krogih veliko pozornost in to tembolj, ker je imenovani list naklonjen Italijanom. Zanimiva tiskovna tožba Urednik Eržen oproščen. ^red tiskovnim senatom okrožnega sodišča se ic (zagovarjal danes dopoldne urednik »Delavske politike«, Viktor Eržen- Državno pravdništvo ga je obtožilo pregreškov izzivanja, mržnjo proti državi in klevete krada, katero delikte, da je zagrešil z objavo članka »V senci bajonetov« v »Delavski politiki« z dne 22. Junija, ki jo bila zaplenjena. Inkriminirani članek ic kzšel kot prevod iz dunajsko »Arbeitor-Zcitung« z dno 16. junija. Senatu jo predsedoval vss. g. Posega, votanti so bili vss- g. Stergcr, ss. g. dr. Pihler in okr. sodnik g. dr. Trauner. Državno pravdništvo je zastopal g. dr-Hojnik. Zagovornik g. dr. Reismnn je v obsežnem in temeljitem plaidoyerju dokazal, da je inkriminirani članek le dopustna kritika naših političnih razmer de 'm n' n*kake podlago za obtožbo gle-Slank Vet° kralja, ker Veličanstvo v dvorsk nit.l. omenjeno ni, pod pojmom kjer ^Militaristične kamarile pa so ni-podbiJal ra',l 1 i ri po naročilu ministra?0 ^nistvn° S|c#< 1,1 za notranje po- CUR1I1, 25. avgusta tz-ikliučki') Beograd 9.1375, London ^ *SSa5SS: ^ ^ SS 28C26, Smrt Zaglul-pašo V Kairi je umrl v starosti 77 let najpomembnejši egiptovski politik Zaglul-paša, ustanovitelj in voditelj egiptovske stranke, ki previdno, a pri tem silno u-spešno osamosvolujo Egipt. Zaglul je bil kmetski sin ter se je ijz nič prerd do visoke naobrazbe in slave. Politično delo je začel silno oprezno in celo voiaki so ga zmerjali za prevelikega optimista. Ko so so Angleži prav zavedli, kam meri, je imel že vse niti v Tokah- Pod njegovim spretnim in opreznim vodstvom so si egiptovski nacijonaljgtj prihranili velike in težke žrtve. Če ga Angleži niso hoteli potrditi kot jrredsednika vlade, ie vendar imel colo vlado v rokah. Skozi desetletja se v Egiptu ni ničesar zgodilo brez njegove vednosti in njegovega privoljenja. Pri pogrebu Zaglul-paše so ie pripetil tragičen slučaj, ki je zahteval več človeških žrtev. Ko je prispel žalni sprevod na Mohamed-Alijevo cesto, se je neki balkon, na katerem le bilo preveč ljudi, porušil- Prj tem je bilo 8 oseb u-bitih, 4 so umrle med transportom v bol nico, 5 pa ie bilo težko ranjenih. Avtomobilska nesreča Brata Vukosav, trgovca iz Metkovlča v Dalmaciji sta v torek kupila v Mostarju nvto (znamke »Chevrolet«. Ko sta se ponoči z več potniki vračalo domov, ic Šofer Poro Miličevič na potu med Met-koviičem in Vrgorcem izgubil oblast nad avtomobilom. Pri nekem ovinku jo nato avto zdrčal s cesto in padel po strmini 12 m globoko. Avto se je popolnoma raz bil in ie pokopal vse potnike pod seboj. Noki trgovec iz Splita jo obležal takoj mrtev, šofer ima rarzblto lobanjo hi tudi več drugih težkih poškodb, neki otrok 'z Metkoviča pa težke notranje poškodbe. Mestna hranilnica v ex lex stanju Protizakonito postopanje gerenta in sosveta Maribor, 25. avgusta. Kakor znano, je veliki župan mariborske oblasti z odlokom od 11- julija 1927 razpustil upravni odbor Mestne hranilnice in imenoval za gerenta predsednika mariborske oblastne organizacije radikal ne stranke, odvetnika dr- Rudolfa Ravt-nika. Na pritožbo članov razpuščenega u-pravnega odbora, ie minister za trgovino in industrijo z odlokom od 30. julija 1927 odločil, da je navedeni odlok veliki župan izdal proti njegovi odredbi in da je tako prekoračil svoj delokrog. Minister za trgovino in industriio ie odredil suspenzijo odloka velikega župana v celoti in naročil, da se ima stara uprava Mestne hranilnice takoj vpostaviti, tako, kakor da navedeni odlok velikega župana sploh ne bi bil izdan. To ministrovo rešenje so člani razpuščenega upravnega odbora sprejeli 5- t. m., istočasno pa je bilo tud' dostavljeno velikemu županu mariborske oblasti. Ponovno so bili napravljeni poskusi, da se g. velikega župana osebno opozori na to ministrovo rešenie, proti kateremu ni nobene pritožbe in ie tako pravomo-čno in se ie imelo tedaj takoj izvršiti. Z gosp. velikim županom pa ni.bilo mogoče govoriti. Posebej opozorjen na ministrov odlok pa je bil tudi jx>klicani referent velikega župana in stalni vladni komisar Mestne hranilnice. Vzlic temu ie bila za 10. avgusta zopet sklicana seia gerentskega sosveta. Na to sejo so poslali člani razpuščenega upravnega odbora pis men protest. Vzbc vsemu temu in čeprav je bil tako tudi gerentski sosvet podučen, da ie njegovo delovanje suspendirano in da je edini zakoniti predstavnik Mestne hranilnice upravni odbor, pa posluje gerentski sosvet naprej, dela dalekosežne sklepe, odpoveduje in izto-žuje kredite,' podeljuje nove kredite in razpravlja in sklepa tudi o premembi pravil. Na to neupoštevanje ministrova odredbe in na tako ustvarjeno nezakonito stanie je bil g. veliki župan pismeno opozorjen, dasi mu je seveda sta* nje stvari bilo itak točno (znano, saj ima pri Mestni hranilnici svojega stalnega vladnega komisarja. Položaj je torei tak, da je po zakona poklicana upravna instanca minister za trgovino in industrijo pravomočno rajs-veliavil odlok velikega župana, s katerim je razpustil upravni odbor iat imenoval gerenta. Minister je pravoveHa-vno naročil velikemu županu, da staro upravo takoj vpostavi Posebej je minister v svojem rešenlu odredil, da je odlok gosp. velikega župana raz veljav* ljen, kakor da bi sploh no bil Izdan. Jasno je torej, da so po cakonu vse odredbe gerenta in vsi sklepi gerentskega sosveta neveljavni. Kake velikansko in nedogledme škode pretijo Mestni hranilnici in posameznikom, ker je neveljaven vsak sklep, s katerim se je kak kredit podelil in ravno tako vsak sklop, s katerim so se krediti odpovedali in naročilo tožbe. Saj bo moralo vendar sodišče vsako tožbo na izplačilo zavrniti, ker ie topogledno sklepe napravil nepoklicani činiteli. Kdo bo trpel to škodo? V prvi vrsti gotovo tisti, ki so nezakonito ravnali l I Videti je, da slavijo klero-radikah la radikalo-klerikalci vse le na eno karto, da s terorjem, ki ga vršijo z odpovedjo posojil, širijo pred volitvami strah v na* dl, da bodo tako volilce naprednega bloka uplašili. G. Vukičevi£ trdi, da ni terorja. Ali ni to teror, če suspendirani gerentski sosvet ob asistenci upravnih oblasti vodi1 posle, imajoč pri tem v vidiku le svoje politične cilje. Pa tudi ta drevesa ne bodo zrasla do neba in težak odgovor čaka odgovorne činitelje, ki se postavljajo iizven zakona. Volitve v narodno skupščino Volilni lokali v Mariboru: I. volišče: Volilci I. mestnega okraja (notranje mesto) a začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši L v telovadnici dekliške meščanske šole I. v Miklošičevi ul. 1. II- volišče: Volilci I. mestnega okraja (notranje mesto) z začetnimi črkami rod binskega imena M do vštevšl^Z v telovadnici državne realko v KrekoVl ul. 1. III. volišče: Volilci II- mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši J v telovadnici dekliške meščanske šole v Can karicvi ul. 5. IV- volišče: Volilci II. mestnega okraja (graško prodmestie) z začetnimi črkami K do vštevši P v deški ljudski šoli v Razlagovi ul. l6> (pritličje, levo). X. volišče: Volilci II. mestnega okraja (graško predmestje) z začetnimi črkami R do vštevši 2 v drž. ženskem uči-teijišču na Zrinjskem trgu, (pritličje, desno). V. volišče: Volilci III. mestnega^okraja (Mebc) v telovadnici dekliške ljudske šole H., v Cafovi ulici 9. VI. volišče: Volilci IV- mestnega okra- ja Koroško predmestje) z začetnimi Siv ka-mi rodbinskega imena A do vštevši L' v telovadnici deške ljudske šole IV, X. Samostanski ulici 10, (pritličje, levo). XI. volišče: Volilci IV. mestnega okraja (Koroško predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena M do vštevši % v deški ljudski šoli IV. v Samostanski uL 10, (pritličje, desno). VII. vobšče: Volilci V. mestnega okraja (Magdalensko predmestje) g začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši J v otroškem vrtcu IH. y Valvazorjevi ul. 40. VIII. volišče: Volilci V. mestnega okt. (Magdalensko predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena K do vštevši P v telovadnici deške ljudske šolo HL na Ruški cesti. IX- volišče. Volilci V. mest. okr. (Mag. dalensko predmestje) z začetnimi črkami rodbinskega imena R do vštevši Z v deški ljudski šoli III. na Ruški c«stl, (pritličje, desno). Na dan volitev, dan pred volitvami tn dan po volitvah le prepovetla.no točiti ali kakorkoli prodajati alkoholne pijače. Prestopki z o por te določbe so kaznujejo po členu 113- zakona o volltvi narodnih poslancev. t Sfran X MartSOfsHT t F W1 K Trt*. V M a'r fB 9 rm, me 25. Vffl. 1927« V dvorani pravice Zgovorna in zabavna teta Mica in vesel konec razprave Slutnja, Id smo Jo izrazili padniič, da namreč teta Mica vkljub svoji budi zunanjosti vendarle v srcu najboljša Mariborčanka, nas ni varala, To je pokazala včerajšnja razprava na št 15. Ker ie vzel sodnik Miklus zadevo gospodične Minke kontra nekemu ka-varnarju včeraj kot zadnjo na razpravo, je bilo par ur na hodniku pred sobo 15. nad vse zabavno. Teta Minka ie skrbela, da se mnogoštevilni mladi in stari, ki so čakali na poziv sodnika, niso dolgočasili. Nekaj časa je pripovedovala, kako je niena domačija Gorenjska boli poštena dežela, kakor Štajerska, češ, da se tam ljudje ne ženijo kar en groš na koruzo, kakor je to v Mariboru. Potem je zopet pravila, kako io je pred leti nekoč spraševal neki spovednik, katere liste čita in da mu je odvrnila, da vse, kar dobi vi roke in da nikdar ne pogleda naslova, če čita »cajtenge« . . . Le enkrat se je teta Minka razburila že na hodniku. Ko je sodnik klical za pričo pri neki drugi razpravi gospo K-, se je razjarila naša zabavna Minka in skočila v njo, češ: »Kaj, ti si gospa K., •baba . . .?« in jo parkrat sunila v levo namo. Nikdo okoli stoječih ni vedel, kaj pravzaprav to pomeni- Kasneje pa se ie izkazalo, da smatra teta Minka to gospo za eno svojih opasnih tekmovalk pri gospodu kavarnariu, ki ga Minka sicer toži radi lahke telesne poškodbe, pa ga ima kljub temu še vedno rada . . . Pri razpravi je bila prva zaslišana oskrbnica one kavarne, ki io Minka tako rada obiskuje in kier zmerja njene uslužbence, to ie baš gornja gospa K. Oskrbnice pripoveduje naiprej o dogodku kritičnega večera. — »Ta je moja sovražnica, najhujša sovražnica!« ji posega teta Minka v besedo. Z malenkostnim uspehom jo opozarja sodnik, naj Minka molči za sedaj. — Priča: »Da sem ciganskega in zidarskega porekla, me je zmerjala tožiteljica!« — »Saj jo res! Sai so že pri nas zidali tvoji sorodniki in po Gorenjskem so zidali!« — »Moji ne!« — »Devetnajst bratov in sester imate, pa se držite, kakor bi bila grofova; vi ste imene tako sovražila kot noben človek!«, ne da miru Minka. — Priča: »Prišla daljule; »Gospod sodnik, jag čem tako stvar nazaj potegniti. Pa me jezi, če kdo neresnico govori; tako me lezi, da bi mu najraje kar v »gsiht« skočila. Jaz itak nočem, da bd bil kaznovan .. se oglasi milo srce naše tetke Mnike. »Pa, da bi bila jajz udarila gospoda K-, ko ie tako močan, kakor bik? To-le bi že udarila, to-le!«, kaže Minka na pričo in se hihita izzivajoče. »Le pridna bodite, gospodična Minka! Tale gospod vas bo iutri že v čajppis dal!«, pravi sodnik. — »He, he, he, gospod sodnik, ali veste, da zadnjič ni napisal vsega, kar se ie tu zgodilo?« — »Kaj pa je bilo to?« — »No, ko me ie ona natakarica pred očmi sodnika v ziee suvala. Gvišno je mislil ta-le, da ima greh, če tudi to napiše . . .* Dvorana bruhne v smeh. Sodnik študira akt, Minka pa mu ne da miru: »Vi, gospod sodnik, to Vam pa povem, pošprical me je hlapec, ne pa natakarica- To so folš liudje!« Napram oskrbnici pa prične Minka nove litanije: »Jezus, Vam pa krof raste, poglejte no, kako ima širok vrat!« itd. »Jaz sem z omrelo tolkla, on me je špri-cal, ne pa ona . . .« »Zahtevajte odškodnino od obtoženca?« — »Saj ima zadosti, ker mora tri razprave plačati!« — »Torej, zahtevate ali ne?« — »Zahtevala bi že, samo da ne bi bil kaznovan!« — »To pa ne gre.« — »Mogoče bi bilo, da mi je zagnal kdo drugi flašo. Niega pa naredite fraj, je ta narboljše!« In po treh razpravah, obilnem pisanju in še obilnejšem smehu, je bil obtoženec oproščen. Ko je sodnik razglasil oprostilno sodbo, se odreže Minka, ki ne zna pa ne ma brzdati jezika: »No, also! Natakarico pa bom ancaigala, ker laže, da me ie ona polila.« Minka je racala iz sodne palače, par korakov za oskrbnico in njo še daleč po cesti izzivala, češ: »Če človeku dobro gre, kako je debel! Poglejte jo, kako ie debela, ko vse pole, kar dobi. (Resnici na ljubo bodi povedano, da je Minka pre cej debeleiša od one dame!) No, sedaj se bova pa še stepli za gospoda K V razdalji po deset in deset korakov so Mariborski in drobiž sem na cesto in videla, kako ona maha se pomikali proti Vetrinjski ulici: oekrb-z dežnikom.« — »Vi, veste kaj? Po pra- nica, gostilniški točaj in nazadnje reg-vici govorite, če ne vas »ancajgam«, ka- liaioča Minka kor sem druge!«, se brani Minka in na- | Gospodarstvo Sušenje hmelja Da se pridelovanje hmelja čim bolj iz plača in doseže večii čisti donos, je po-trebno, da se poleg velike množine pridela in pripravi za trgovino kakovostno prvovrstno blago. Kaka je kakovost, je (zelo merodajno za prodajno ceno. Za dosego kakovosti je pa velike važnosti način, kako se obrani hmelj suši. Pravilno sušenie ohrani dobim kakovost pridelka, nepravilno sušenje pa zna, četudi ie obrani hmeli dobre kakovosti, ta pridelek kakovostno tako poslabšati, da mu prodajna cena znatno pade ter ni nikakega dobička. Sveže obrani hmelj vsebuje do tri četrtine vode, posušiti se pa mora toliko, da vsebuje samo 10—14 odst. vlage. Ako so posuši premalo, se tak hmelj rad po-kvaji, se ogreje, barva storžev postane rdečkasta, celo temnorujavkasta, voni začenja zginevati; preveč posušen hmelj postane lomljiv in hmeljna moka mu izpada. Posušiti se mora hmeli tako, da ne Bgu bi na voniu, da obdrži hmelina moka svojo zlatorumeno barvo, listi storžev morajo imeti lepo rumenkasto zeleno bar vo ter ne smejo izpadati ali pa se lomiti. •Dovoljno suh hmelj se spozna po tem: ako se stisne nekoliko storzcev v roki se isti, ko se pest odpre, zopet razširijo! peclji storžcev se pa daio nalomiti. Manjše množine hmelja se najboljše posuši v senci, na prepihu. Na solncu se jie sme sušiti, kerbi zgubil svoio barvo in vonj, postal bi rudečkast. , Tudi, ako se suši hmelj v senc! na pro- stem, je sušenje zelo odvisno od vremena in zračne vlage. Sušenje traja dolgo Čača, kier ni dovolj na prepihu, se ga mora večkrat premetavati, radi tega in radi vpliva vremena zgubi na kakovosti. Sušenie pod streho traja tudi mnogo časa. Potrebno je veliko prostora, ker se more hmelj razgrniti samo do 5 cm visoko; mora se obračati dnevno in obenem skrbeti za prepih. Šele po 4. do 8. dneh se ga more natrositi 10 om visoko, zopet sušiti, ter po nadaljnih dveh do štirih dneh naložiti v večje kupe. Veliko boliše se suši hmelj in ne trpi na kakovosti pri sušenju na lesah in prepihu. Rabi se manj prostora, hmelj se posuši hitreje. Lese sestoje iz lesenega okviria z dnom iz trstike, ter ne smej o biti izdelane pretežke. Napolnijo se 2—5 cm visoko s hmeljem, ter obesijo v podstrešje, na podu ali pa v posebnih sušilnicah na vrvi 30—50 cm ena pod drugo. Lese se dnevno 1- ali 2krat malo potresejo, ko je hmelj dovolino suh, se zgrne vi večje kupe in nekoliko dni nato spra vlja v vreče. Najsigurnejše, posebno tarn, kier ie posušiti. večie množine hmelja in je poleg te ga še vreme vlažno, jo sušenie hmelja v posebnih sušilnicah, ki so tako urejene, da so dajo kuriti. V takih sušilnicah se da hmelj posušiti v enem dnevu. Suši se s toplim zrakom 35—37 stop. C toplote. I oplota se ne sme dvigniti nikdar nad 40 stopinj C, ker bi se drugače hmeljna moka izpržila, hmeli bi zelo mnogo izgubil na kakovosti. Isto so sušilnice za sadje neprlkladine za čiščenje hmelja. V dobri sušilnici ne smejo nikler priti kurilni plini v dotiko s hmeljem, oni se odvajalo po posebnih ceveh v dimnik, segrevajo pa zrak okoli teh cevi, ta zrak suši hmelj. Poskrbljeno mora tudi biti za dovolino odvajam je vlažnega zrak*, Učiteljska imenovanja v mariborski oblasti Premeščeni so z odlokom ministra prosvete z dne 22. avgusta in morajo s 1. septembrom nastopiti svoja nova službena mesta sledeči učitelji in učiteljice: Maks Tvrdija iz Dobrepolj v Zavodno, okrai Slovenjgradec; Valentin Frece iz D. M- v Polju v Koprivnico, okraj Šmarje; Alojizii Nečimer iz Studenec-Iga k S vi Duhu na Stari gori, okraj Ljutomer; Stanko Pogačnik iz Loga— Zaplane v Sredico, okraj Murska Sobota; Stanislav Žabiak iz Senovega v Tvrdkovo, okraj M. Sobota; Viiibald Zehrer iz Šmartna pod Šmarno goro v Šmiklavž, okr. Slovenjgradec; Vladimir Korbar z Ježice vi Marenberg, okraj Dra vograd; Otilija Križ z Viča v Naraplje, okraj Ptuj; Mariia Bartol iz Ribnice v Marijo Snežno, okraj Maribor, levi br.; Zora Kuhar ig Šmartna pod Šmarno goro k Sv. Duhu pri Ostrem vrhu, okr. Maribor, levi breg; Vida Frelih iz La-veroe k Novi Štifti, okraj Gornjigrad; Jelena Čolnar iz Šenčurja v Dokležo-vje, okrai Dolnja Lehdava; Alojzija Debeljak iz Voklega k Sv. Bolfenku v Sl. goricah; Ana Sekula od Sv. Jurija v Fokovce, okrai M. Sobota; Darinka Berce iz Št. Janža v Gederovce, okraj M. Sobota; Marija Trtnik od Sv. Jurija v Kupšince, okrai Murska Sobota; Danica Roiina ig Šmartna p. Kranju k Sv. Andra žu pri’Velenju; Franja Hlebec iz Lesec v Vučio gomilo, okraj M- Sobota; Elza Vračko iz Kapel pri Brežicah v Andrejce, okraj Murska Sobota; Albina Sketelj ie Radoviče v Sv- Janž na Vinski gori, okraj Slovenjgradec; Marija Ve-rovšek iz Polhovega Gradca v Melince, okraj Dolnja Lendava; Mihaela Rožič iz Kranjske gore v Dobje, okraj Šmarje; Božena Macak od Sv. Križa pri Litiji v Slivnico pri Celju, okraj Šmarje; Katarina Hlebec iz Krope v Kalobje, okra! Celje. Na državni realki v Mariboru se bo v letu 1927 in 1928 vršil pouk kakor doslej, to se pravi v I.—IV. razredu po načrtu realnih gimnazij, v V.—VII. razredu po načrtu realk. — Na dekliški meščanski šoli v Cankarjevi utici se vrši vpisovanje za novo šolsko lete v četrtek, dne 1. sept od 8. do 12. ure v prvem nadstopju. Ponavljalni in sprejemni izpiti so 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. Vse dotične učenke pa morajo priti v torek 30. ob 8. uri v svoj ragred. Ruška koča praznuj® 8. septembra svojo dvajsetletnico na »planinski«, t j. bolj skromen način. Natančnejši razpored še objavimo. — Podravska podružnica S.P.D. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi v nedelio, dne 28. t. m. ob pol 8. zjutraj v osnovni šoli vrtnarsko predavanje. Govoril bo vrtnarski strokovnjak, profesor Vardjan. Pridite vsi člani, zlasti gospodinje in dekleta, ker boste marsikaj koristnega slišali. Če bo priložnost, bo predaval še »rezki ekonom g. Štampar o okulaciji. Tragedija rodbine mariborskega železniškega uradnika. Včeraj smo obširno poročali o težki usodi, ki je zadela rodbino železniškega uradnika Hinka Miillerja v Mariboru. Težko slutnjo, da je oče in soprog v obupu ©vrši] samomor in da ie pri Sv. Martinu pri Vurbergu v Dravi najdeno truplo njegovo, danes uradno potrjujejo. Identiteto utopljenca ie ugotovil nle-gov i>riiatelj Bučar, ki ga je poslalo k Svv Martinu načelstvo mariborskega glavnega kolodvora. Po ugotovitvi identitete, je bilo truplo samomorilca pokopano na tamkajšnjem pokopališču. V zaščito prizadete rodbine so oblasti u-crenile vse potrelmo. Umobohio soprogo so oddali v umobolnico, oba nepreskrbljena otioka pa jo sOvsednja stranka sprejela začasno v oskrbo. Danes zvečer, ob 19. im na novem Glavnem trgu ga-šenie z gasilno opremo »Flammentod*. Deževno vreme Znano je, da ima Maribor nenavadno prijetno podnebje. Razen nekoliko vročih dni v iuliiu m začetkom avgusta, se glede vročine ne smemo pritoževati, kajti narava skrbi v mestu in okolici za stalno regulacijo temperature. Koma) je včeraj zopet prevladovala v mestu sopara, že se je južniak proti večer®' okrepil z vzhodnimi sapami, ki so stop-nievaje zjutraj dosegle moč ostrega vetra- Zoblačeno nebo je malce porosilo. •toda veter ie temne sence kmalu zabrisal. Nebo je ostalo oblačno vse prede otekle, okrog desetih pa so se megle strnile nad mestom v g0st oblak- Bliskom in grmenju so okrog pol enajstih sledi* le težke kaplje, na nekaterih delin me* sta. pa se ie usula tudi toča. Naliv js trpial le nekoliko minut, prenehal in se zopet ponovil. Zatemneli svod še .veJnu obljubuje dovelj mokrete. — □U»«« unrirrE) d O nmnm 11 n 1111 me KINO APOLOl! od četrtka naprei: ljubica Louisa Napoleona in Ludvik* Bavarskega. Velefilm v opremi in igri-ELLEN RICHTER. njLi-cnjGLUo o a trrrrjajtjmao Slike iz Mlinske ulice. Poleg Meljske ceste ie menda'Mlinski ulica na različnih prizorih in zanimivih dogodibicah najbolj bogata, če v noči ne preganjajo tatov, ali ne zasledujejo kričavih »žerjavov«, pa se zgodi kaj dm gega, kar spravi sicer dolgočasno ulico iz vsakdanjosti. Pred dnevii se ie v noči razlegal v ulici krik: »Auf biks mesarji! Nože ven — tepejo me!« Nastopil j« stražnjk — potem pa vse tiho ie bilo. Včeraj na večer se je nudil pasamto® tudi mičen prizor. Zakonca Ivan in Neža sta se ga nekje že v popoldanskih uTah dodobra nasrkala in se vimena vračala proti domu- Vino ju je razgrelo in mastnim očitkom je sledil mednarodni boks-match. Drva runda je končala neodločno, prihodnjo pa sta nadaljevala pri drugem vogalu- Številno občinstvo, ki se j® zbralo krog vročekrvnih borcev, j€ vzh® dilo tudi pozornost stražnika, ki je preprečil oblastno nedovoljeno prireditev, ter aranžerje zapisal v plato knjigo policijskih prestopkov. — Z nožem po glavL je prav po nedolžnem dobil I81etm tP govski nastavlienec Stanko Mohorko 1 Rušah, ker se je včeraj zvečer vmešal v prepir -nekega uradnika in par delavcev iz ruške tovarne. Ranjenca so pr®" peljali v bolnišnico. — Ukradena ur*. Včeraj popoldne je bila delavcu Ferdinandu Drozgu iz suknjiča, ki ga med delom odložil, ukradena dvokrožna »rebrn® ura. Storilec je doslej ne' znan---- Pomnite! . Cim dalje ima Zenska hvala časa. _ razkraja nesnago, tem lažje jo bo odPrn vuo Schichtovo mite — Opozarja se na današnji oglas tvrdke f / : Hribar, Celje, Slomškov tr£ farni cerkvi), ki je otvoril n« n0X° svojo trgovino pletenin, z veliko ™* varniško zalogo vseh vrst P16^ izdelkov. 7,38 ’ Kadar papiga čuva blago« V Nancyju na Francoskem se io la nedavno nenavadna tatvina- r Gabrijel More! je čuval svoio ^^Nlhče anesku 75.000 frankov v svoji hJf, vsai ™ vedel, kje ie sferi! denar. skrit Mor* D«*- j. v kletki — papige, ki J® . • v Kletki _ papige, ki Je A n1e_ tla. Morol je bil velik skoPu , Kovo veselje obstojalo edino , Q ’ se ie vsak večer sam Pfl4>r J , a je pigo. Na svoje veliko presenečenj p te dni opazil, da Je njegovi denar izginil-Policija je aretirala mladega Dum . močene« njegove sobarice, ki )oP[ , * da mu Je ona odkrila tainosti M j. kletke. Pri njem »o šo našli ves N denat. Politične posledic« ciganove odhodntce. V Velikem Varadinu je priredil priljubljeni ciganski primas svoj poslovilni večer s koncertom, pri katerem so sodelovali tudi nekateri njegovi častilci. V slo vo mu je govoril bivši policijski prefekt Marcug v romunskem, bivši senator dr. Kocsan pa v madžarskem jeziku. Marcu eova hčerka le zapela nekaj romunskih, neka gospodična Csighy pa nekaj madžarskih pesmi- Drugi dan so bili vsi ude leženci poslovilnega večera zaslišani na Pobciji. Madžarski govornik ie bil celo obdolžen iredentistične propagande. Ena ko tudi pevka, ki je pela madžarske pesmi. Njej so še posebej očitali, da je izzivala z madžarskimi nacionalnimi barvami, ker je nosila bele nogavice, na letni obleki pa nekaj rdečih in zelenih trakov. Oba obdolženca je policija oddala sodišču, ki pa na govoru, petju in tudi na obleki ni našlo nobene iredente. mmimm Nad kom so 7 let Izvrševali smrtno kazen? Revolucionar kot družinski oče — V knjige zatopljeni ribič Junaka strašne sedemletne tragedije je ■ ukaželjnosti. Žepe ie imel vedno polne po pričevanju vseh aktov in po osebnem j knjig, časopisov in papirja- Z eno roko spoznanju opisal znameniti švedski prav- !-se je pečal % ribami, z drugo ie pa držal Spori nik Jurij Branting, sin umrlega vladnega, predsednika. Sacco in Vanzetti imata po njegovem nmeuiu poleg skupnih italijanskih črt tudi skupne lastnosti nekakega otroškega živlienskega optimizma z veliko požrtvovalnostjo lastne osebe in dobrohotnostjo do drugih. V trpljenju sta postala duševno očiščena in nekako prozorna-Sacco se je rodil leta 1891. v Toremag-gione, kier ie hodil do 14. leta v šolo, 17 let star se je pa podal v Ameriko. V neki tovarni čevljev je delal sedem let. Med vojno je šel v Mehiko, ker kot anarhist ni hotel v vojake- Po vojni se ie vrnil. Njegovo družinsko življenie je bilo idilično, z ženo in dvoje otrok ie živel v čedno urejenem domu. 15. aprila 1920 je prišel v italijanski konzulat v Bostonu ter prosil za potni Ust za sebe in družino za vrnitev v Italijo* To je bilo na dan umora v pričevanj« v**h aktov in po osbnru •o g» hvalili kot *očn»ga in pridnega d er Javc XV pričo »o trdile, da ne poznalo n&ogv, ki is brjj kot on ljubil svojo cfcru Žfoo- V a kriti so tudi dokazi, kako je redno živel in kako štedil denar za svojce. Sa-e.co je bil mož močnih čustev, oči v Širokem in nežnem obrazu so bile pa nedolžne. učne knjige. Taki ljudie lahko v zanosu svojih Idej iprideio v naitežja nasprotja z obstoječimi zakoni, navadni zločinci pa ne morejo postati. Raje v zakonski jarsm kot V smrt Pred kratkim se je baron de Hemcelon poročil v Parizu z gospico Suzano Le-blanc, kar je izzvalo po vsem mestu velikansko senzaciio- Baron je v Parizu znan kot velik Don Juan in srdit nasprotnik zakona. Presenečenje je bilo tem večje, ko se je zvedelo, da ie baronova žena navadna manikerka. Istočasno se je dal bankir Simon Gabculos ločiti od svoie žene. Mnogo se je o tem govorilo in ugibalo, dokler ni prišla resnica na dan. Baron Hencelon ie imel lju-ba vno razmerje z ženo imenovanega bankirja- Nedavno ga ie bankir zalotil v spalnici svoje žene in ga pceval na odgovornost. Baron se je smatral užaljenega, češ, da se mu podtika nepoštenost in da je zaročen. Toda bankir ga je nato pozval, naj gre takoj ž njim k zaročenki, sicer ga na mestu ustreli. Baron j« ves v strahu odpeljal bankirja k neki manikerki, ki jo je poznal že od preie in ii je skrivoma povede.!. » kaj gre. In ko ie bankir vprašal, ali je res z baronom zaročena, je odgovorila: Da! Nato jc bankir zahteval, na! odideta takoj v urad za sklepanie civilnih zakonov. Pri tem ie držal roko na samokresu, ki ga je imel v« žepu. Hočeš, nočeš, se je moral baron ukloniti. In ta ko je prišlo do poroke veselega barona, Kapram Saccu je bil Vanzetti pravi -ki m11 je kumoval ljubosumni bankir, učenjak. Sacco se ie od njega mnogo na- učil, bil ie pa sil no ponosen, če je lahko kaj pokazal, kaT Vanzetti ni znal. »Peti pa le ne znaš, prijatelj Vanzetti« — je de-ial cnjvrat v Seči- »O pač, znatn tudi« — »Ne verjamem«. — V dokaz ie Vanzetti takoj zapel, da je odmevalo po jetniških obokih. Vanzetti jc bil 3 leta starejši in doma Piemonta. Dvajset let star ie prišel v Ameriko, da bi živel v »svobodni deželi«. Ker ni bil sposoben za težko delo v tovarnah, jc začel v Plymouthu trgovati sJJ1' *am’- Štiri leta jc žo opravljal ta poko’*0 x° zaprli. Ostal jo samec, ena-otrok° *'ukczen kot Sacco do žene in Osebnost^v ROiiI matere 5n sestre, hkega L .anzettiia jo imela nekaj me-Visoko čelomenitega: pe z namenom, da se za prireditve v korist poškodbenega fonda dvigne zanimanje, razpisal za posamezna okrožja po-cale: za Ljubljano, Celje in Maribor. Po-cali so prehodni in postanejo definitivna last onega kluba, ki si ga osvoji, bodisi trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih- V Mariboru prično tekme 4. septembra in se bodo igrale po cup-sistemu. V prvem srečanju nastopita Merkur in Svo xxla, v drugem Rapid in Železničarja, v retiem gmagovalca prvih dveh tekem, v četrtem pa Maribor proti zmagovalcu tretjega srečanja; tako da bodo tekme, caterih se po doslei določenih pr opozicijah smejo udeležiti le mariborski klubi, odigrane že 18- septembra, nakar pii-čno tekme za podsavezni pokal in jesenske prvenstvene. Vsekakor se obeta v lokalnem športu izredna živahnost, ki bo z nastopi raiznih inozemskih in prvorazrednih domačih moštev kvaHteAivno nad krilila lanskoletno m pomladanska Atletiki (Celje) — SSK, Maribor V nedeljo 28. t. m. se bo ob 17. uri na igrišču ISSK Maribora odigrala re-vanžna tekma med celjskimi atletiki in Mariborom, ki je pri zadnjem nastopu v Celiu podlegel tamkajšnjemu prvaku v razmerju 4 : 5. čeprav je vi prvenstveni tabeli zasedel samo drugo mesto, je njegova enajstorica trenutno gotovo najmočnejši tim okrožia, radi česar je celjski poraz vrgel na mariborski šport dokaj slabo luč. Iz iskušeni ve domača športna javnost, da je »Maribor« sploh čestokrat neugodno razočaral, vendar ie vedno, kadar je bilo treba braniti prestiž im ugled njegovih barv v lokalnem športu, tudi s slabim orožjem dosegel častne rezultate in vsaj obdržal priborjene pozicije. V znamenju revanže sc bo torei odigrala nedeljska tekma in prepričani smo, da bo »Maribor«, ki je jesensko sezono otvoril s tako simpatično potezo, tudi v nedelio storil svojo dolžnost im temeljito opravičit nečasten izid boja prejšnje nedelje. SSK. Maribor : SK. Mura Pričetek bazenskih prvenstvenih tek* mr. vanj ie pred durmi- Že v nedeljo, dne 23 t. m- se srečata v Murski Soboti naj-ostrejša rivala mariborskega okrožia SK Mura in SK Maribor, ki je žo dve leti uspešno branil naslovi prvaka mariborskega okrožia. Po dveh letih se je situacija v toliko izpromenila, da preti dosedanjemu prvaku nevarnost, da bo drugo mesto v prvenstveni tabeli Slovenije moral prepustiti tretie plasirani družini SK Mure. Mura ima prednost v tem, da nastopa na domačem igrišču, dočim je vse dosedanje poraze doživela na tujih tleh. V prijateljskih tekmah ji je trikrat zaporedoma uspelo prisiliti mariborsko družino h kapitulaciji, vendar to še ni zadostno jamstvo, da ji bo Maribor podlegel fcudd v prvenstveni. Pripomniti moramo, da je bila takrat družina Maribora občutno na poti nazadovanja, da pa' je po dvomesečnih počitnicah že pri prvih treningih dobila ono borbenost, požrtvovalnost in kombinatorno taktično potenco, ki io docela opravičuje in kvalificira za najtežje nastope. Družina je 'tudi (znatno pridobila s povratkom bivšo srednje napadalke Ozvatjčeve. Nedeljsko srečanje se pričaJkuie v vod športni javnosti z vliko napetostjo, kaifi poraz Maribora bi pomenil za družino katastrofalen padec v prvenstveni tabeli, dočim bi inu zmaga zasigurafa v poJnj meri dosedanje posacuo in dvignSa eelo izglede za itcbobSamje. Obe družini ae zavedate težke naloge m gotovo je, da bosta zastavili vse moči, da dosežeta cim časrfcneiši rezultat. ISSK Maribor — nogometna sekcija. Pozivam članstvo vseh štirih moštev, da se zanesljivo udeleži sestanka, ki so bo vir šil jutri 26- t. m. ob 19- uri na igrišču. Neupravičena odsotnost se bo kaznovala! — Načelnik. ISSK Maribor — damska sekcij«. Prva družina nastopi pri jutrišnjem (26- t. m.) treningu v novih dresih- Polnoštevilna udeležba neobhodno potre-krm. _ Kapetanka, Očitnov zločin nad pastorko. Na obali Gardskega jezera pri SSrmf* oni so našli strašno razmesarjeno truplo neke mlade ženske- Policija je ugotovila, da je to 221etna Regina, pastorka prodajalca sadia Baturia in Mantue. Ob prvem zaslišanju je očim trdil, da 5e njegova pastorka itzvršila samomor, ker jo je zaročenec zapustil. Ko so pa neke priče izpovedale, da je bil očem s svojo pastorko par dni poprej na skalnatem o-brežju jezera in da se od tega časa mlade Regine ni več videlo, je postalo jasno, da je morilec Bator in nihče drugi. Očinrt je končno priznal, da se je v svojo pastorko strastno zaljubil in da jo je umoril, ker ie (zavračala njegovo ljubezen. Ko so Batura gnali v zapor, ga j« prebivalstvo hotelo linčati Angleške umetniške slike na potu na Duna). Te dni prispe na Dunaj transport te Londona, ki potuje pod posebnim varstvom. To so dragocene slike, ki bodo razstavljeno na dunajski razstavi. Dragocene slike se prevažajo s posebnim tovornim vagonom, ki ima vse potrebne varnostne naprave proti ognju io tatovom. Vagon je zapečaten od angleškega zunanjega urad«, spremljajo ga pa uradniki angleškega poston&bra. Meidnarodul kongres kritikov. V Salzburgu se vrši mednarodni ko»» greš kritikovi, katerega se »detožaieio od lično osebnosti mnogih držev. Ztoomse a© v pori op*« deželne vlade. Nslng* kongresa je, združiti kritih* .v Utesu udružmiu. ■ Zahvala! Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom pre-bridke izgube našega nadvseljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, gospoda Franca Perca izrekamo globoko ganjeni najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo prečastitemu g. župniku Valerijanu Landergottu za tolažilne besede, prečastitemu g. stolnemu in mestnemu župniku Moravcu, Schdnherr-jevi kapeli, pevskemu društvu „Frohsinn‘, Trgovskemu gre-miju, odposlanstvu Mdnnergesangverein-a, Kovinski zadrugi, celokupnemu trgovstvu, vsem darovalcem vencev ter vsem ostalim udeležencem, ki so spremili bla-gopokojnika na njegovi zadnji poti. 843 Maribor, dne 23. avgusta 1927. Žalujoči ostali. Leonid Andrejev; Jesenska brozga Sedem glasov, visokih in nizkih vpije: »Vasja1« S podstrešja se sliši votel odgovor: »Kaj hočete?« — »Pojdi dol,« — »Takoj.« Po stopnicah dol gre Vasja, skuštran gimnazijec, s knjigo v rokah in kislega obraza. — Daj, napravi, Vasja, tole skico, — pravi oče. — 2e zopet stanovanja, — pravi zaničljivo Vasja in Anatolij Ivanovič vzroji; — Da, stanovanja! Ali želite vi morda tukaj v gozdu prebiti čez zimo? Vasja riše molče skico po maminem navodilu in postrani pogleduje v odprto knjigo. Anatolij Ivanovič zapre knjigo in jo položi na drugi konec mize. Delijo sobe, se prerekajo, kregajo in končno sklenejo: prehodno dvorišče je bilo določeno za otroke, Anatolij Ivanovič pa dobi sobo s samo dvoje vrat. — To je celo ugodno, na primer da ne bi hotel koga sprejeti. V takem slučaju lahko uideš pri drugih vratih venkaj, — pravi Darja Prohorovna. Za drugo služkinjo, sobarico Fenjo, pa le ni bilo nikjer prostora. Ogleda-vajo načrt od katerekoli strani, pro' štora ni nikjer. Anatolij Ivanovič jame nato pripovedovati o svojih stanovanjih in tu se je izkazalo, da se sploh ne spominja niti toliko oken imajo, niti kje so vrata in da prav ničesar ne more povedati glede kuhinje. — No, štedilnik pa je? — jezno vpraša Darja Prohorovna. — Naša Anica ne ostane pri nas, če ne bo štedilnika. — Menda je. Nekaj takega je. Počakaj malo, bom narisal. Riše skico in Vasja sledi s kritičnim pogledom njegovi roki. — Kakšna kriva hiša je to, — dč, —■ kdo pa zida takšne hiše. Anatolij Ivanovič piha od jeze in njegova roka vleče dolgo, krivo črto. —Oho! Kam jo je mahnil, — pravi Vasja. — Kaj pa je to, papa, mogoče plot? — Spravi se mi, — zarjove Anatolij Ivanovič in Vasja se ironično nasmehne, vzame drugo pero in nekaj riše. Katrica sprašuje o nečem mamo, šepetajoč ji: »zakaj» in jo cuka za obleko. Sliši se, kako začne padati dež na pločevinasto streho, kakor bi odnekod zviška padala zrna. — Kaj je to? — vpraša Anatolij Ivanovič in gleda kvišku. — IIPSKI VELESEJEM LEIPZIGER HESSE 28. AVG. DO 3. SEPT. 1927 je največji kupčijski trg sveta in največji vzorčni velesejem v Evropi, Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok. Nad 10.000 razstavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljše in naj-dovršnejše blago. Pojasnila dajs: Častno zastopstvo za mariborsko OBLAST: KEMIJSKI LABORATORIJ ZA INDUSTRIJO, KMETIJSTVO IN TROOVINO MARIBOR, TRG SVOBODE 3 Na Novo! Na Novo! Jte novo otvorjena trgovina oletenin Ženko Hribar, Celje Slomikov trg itev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst I. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna! Na debelo 1 Na drobn0l izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e l a v Mariboru. 5!j. * - * * * —. .... War!feH V E C E K N T K Mr*: V M a r Ul o r u, ene zs. vffl. Pozor! Danes zvečer ob 19. uri se vrši na Glavnem trgu gašenje z gasilno opremo .,FIAMMENTOD“ Gasilsko sredstvo je vsled svoje sigurnosti in nizke cene v inozemstvu jako razširjeno, Da je to sredstvo sigurno učinkujoče, je razvidno iz neštetih zahvalnih pisem. Interesenti, trgovci, industrijci, obrtniki se vabijo na današnjo preizkušnjo Volneni deleni od 18 Din naprej, sukno od 20 Din naprej Itd. cUklar tr»j» >alor« „ fri 6, I. Trpln-u, Maribor, Glavni trg 17 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik — Dež — odgovori Vasja, ne da bi prenehal z risanjem. — Morda padajo kaplje z dreves. Pojdi, Niko, pogledat. Niko se vrne z verande in veselo kriči: — Dežuje! Močno! Toda tudi brez tega se je vedelo, da dežuje. — po strehi ropoče in škroboče in vsepovsod naokrog se sliši šumenje enakomernih in debelih dežnih kapelj. — O moj Bog, —- šepeče Darja Prohorovna, — odkod pa tako lije. Vasja je končal risbo; na njej je bil narisan debeluhast človek na vislicah, okrog njega pa nekaj plešočim divjakom sličnega. Spodaj napis: »Družinski praznik: lastnika hiše so obesili.« Nata gleda in se smeje. Katrica tiho vpraša: — Zakaj so ga pa obesili? — Evo, — de z zadoščenjem Anatolij Ivanovič. Dolgo ogledujejo in kritikujejo stanovanje. Anatolij Ivanovič se zavzema zanj, toda poražen na vseh točkah se končno uda. Na vrsto pride zopet stanovanje, ki ga je našla Darja Pro* horovna. — Fenjo lahko denemo na koridor-ček, — pravi Darja Prohorovna. — Potemtakem pa ne bom mogel le jaz sam, ampak še celo stenica ne bo mogla tam skozi, — odvrne rejen Anatolij Ivanovič. — No, kje pa potem? Morebiti V predsobi? — Kam pa deneš obišalnik? — Ali pa v otroško sobo ... — Kam pa, ali jo misliš obesiti pPu stropom? Saj na tleh je že itak vse zasedeno, — se vtika vmes Vasja. Papa. kupite ji tako postelj, ki se da zložiti. Anatolij Ivanovič gleda nezaupljivo na sina ter misli naglas: — Pa res! Podnevi jo lahko zloži, ponoči pa postavi tam kje v jedilnici. — A kaj še! Misliš, da nas bo čakala. dokler se ne vležemo spat. Potlej je pač skoraj boljše, če bi v kabinetu, tam je tudi več prostora. (Dalje prihodnjič.) Učenca sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska uk 26. 796 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova cesta 13. 830 Gospodična so sprejme na stanovanje, Kejžarjeva 9, vrata 3. 832 Inke rile se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „PrwI dalmatinski kleti* v Mariboru, Mesarska ulica 5. 418 iiite se ■ Za naporne poklice