# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
4 LJUBLJANI, dne 6 oktobra 1953
Številka 34
VSEBINA«
114.	Sklep Ljudske skupščine LRS o razpisu splošnih volitev odbornikov v zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
115.	Odlok o razpustu Ljudske skupščine LRS.
116.	Uredba o posebnem krajevnem prispevku.
U7. Uredba o opravljanju gospodarskih delavnosti, ki so podobne obrtom.
118. Odločba o določitvi dneva volitev ljudskih poslancev za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS.
Odloki ljudskih odborov:
392.	Odlok o hišnem redu na območju mestne občine Celje.
393.	Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Celje okolica.
394.	Odlok o spremembi odloka o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Celje okolica.
395.	Odlok o sklepnem računu okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1952.
396.	Odlok o preprečevanju in zatiranju ogrčavosti goveje živine v okraju Črnomelj.
397.	Odlok o dodatnem proračunu okraja Gorica za leto 1953
398.	Odlok o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena okraja Kočevje za leto 1953.
399.	Odlok o načinu kreditiranja in sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo mčd investicije gospodarskega pomena okraja Ljubljana okolica za leto 1953
400.	Odlok o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka v okraju Ljutomer.
401.	Odlok o proračunu mestnega ljudskega odbora Maribor za leto 1953.
402.	Odlok o sklepnem računu mestnega ljudskega odbora Maribor za leto 1951.
403.	Odlok o uvedbi mestnih taks in mestnega davka na promet v mestni občini Maribor.
404.	Odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica.
405.	Odlok o prvi spremembi odloka o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1953.
406.	Odlok o drugi spremembi odloka o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1953.
407.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953.
408.	Odlok o drugi spremembi odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953.
409.	Odlok o pogojih, s katerimi se iz okrajnega sklada za kreditiranje investicij dovoljujejo investicijski krediti gospodarskim, zadružnim in družbenim organizacijam v okraju Sežana za leto 1953.
410.	Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Sežana za leto 1953.
4U. Odlok o obvezni tuberkulinizaciji govedi v okraju Sežana.
412.	Odlok o omejitvi števila koz na območju okraja Sežana.
413.	Odlok o razglasitvi G. septembra za ljudski praznik okraja Tolmin.
414.	Odlok o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena okraja Tolmin za leto 1953.
415.	Odlok o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena v mestni občini Idrija za leto 1953.
416.	Odlok o razglasitvi 9. septembra za ljudski praznik mestne občine Nova Gorica.
— Popravek odloka o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju mestne občine Škofja Loka.
114
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na 1. seji VI. rednega zasedanja na podlagi 10. točke
21.	člena ustavnega zakona o temeljit družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije
sklenila:
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije razpiše splošne volitve odbornikov v zbore proizvajalcev vseh okrajnih in mestnih ljudskih odborov na ozemlju Ljudske republike Slovenije.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Št. LS 144/1-55
Ljubljana, dne 16. septembra 1955.
Tajnik:	Predsednik:
Inž. Pavle Žaucer L r.	Dr. Ferdo Kozak 1, r.
115.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije je na 1. seji VI. rednega zasedanja na podlagi 9. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljud ske republike Slovenje izdala tale odlok
1.	Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije se razpusti.
2.	Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije razpiše volitve .v. novo Ljudsko skup-
ščino Ljudske republike Slovenije po določbah ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Št. LS 145/1-55
Ljubljana, dne 16. septembra 1955.
Tajnik:	Predsednik:
Inž. Pavle Žaucer 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
116.
Na podlagi zadnjega odstavka 56. člena temeljnega zakona o družbenem prispevku in o davkih (Uradni Met FLRJ, št. 1/52) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
o posebnem krajevnem prispevku
1.	člen
Da se omogoči občinam, mestnim občinam in mestom (v nadaljnjem besedilu: občine) graditev in vzdrževanje komunalnih, stanovanjskih, zdravstvenih, socialnih in kulturnih objektov, lahko ljudski odbor občine, mestne občine ali mesta (v nadaljnjem besedilu: ljudski odbor) vpelje z odlokom na podlagi sklepa zbora volivcev posebni krajevni prispevek.
Posebni krajevni prispevek se lahko vpelje za vso občino, pa tudi za posamezno vas ali del občine in v. korist te vasi oziroma dela občine.
2.	člen
Posebni krajevni prispevek se ne sme uporabiti za gtnoške administracije ald za izvrševanje drugih nalog, določenih v rednem proračunu.
5.	člen
K posebnemu krajevnemu prispevku so zavezani vsi državljani, gospodarske organizacije in druge pravne osebe, ki imajo na območju občine svoje prebivališče oziroma sedež oziroma vire dohodkov ali premoženje.
4.	člen
Vpeljavo posebnega krajevnega prispevka predlaga volivcem ljudski odbor sam ali pa po zahtevi državljanov.
5.	člen
O vpeljavi posebnega krajevnega prispevka sklepa najprej zbor volivcev občine oziroma tistega dela občine, na katerem naj se vpelje posebni krajevni prispevek. Kjer se sklicujejo zbori volivcev po vaseh ali volilnih enotah, morajo sklepati o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka vsi zbori volivcev z območja, za katero naj se vpelje prispevek.
Na zboru volivcev mora bit navzočih nad polovico vseh volivcev. Če prvi zbor volivcev ni sklepčen, se skliče za osmi dan drugi zbor volivcev. Če tudi drugi zbor volivcev ni sklepčen, se šteje, da je predlog za vpeljavo posebnega krajevnega prispevka odklonjen.
6.	člen
Zbor volivcev določi:
a)	namen, za katerega naj se uporabi prispevek,
b)	znesek prispevka,
c)	podlago za odmero ter stopnjo prispevka,
č) roke, do katerih je treba prispevek plačati,
d)	kateri zavezanci se popolnoma ali delno oproste plačila prispevka, ker bi jim plačevanje prispevka povzročilo posebne gospodarske težave.
7.	člen
Sklep o posebnem krajevnem prispevku mora biti sprejet z večino glasov navzočih volivcev.
V občinah, kjer se sklicujejo zbori volivcev po vaseh ali po volilnih enotah, se šteje, da je sklep o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka sprejet, če je bil sprejet na večini vseh zborov volivcev in če je glasovala za vpeljavo prispevka večina volivcev, ki so se udeležili vseh zborov volivcev.
8.	člen
Posebni krajevni prispevek se ne sme vpeljati v breme prejemkov delavcev in uslužbencev iz njihovega delovnega oziroma službenega razmerja.
9.	člen
Pri določanju višine prispevka mora zbor volivcev upoštevati gospodarsko moč vse občine oziroma dela občine, za katerega naj se vpelje prispevek. Vpeljava prispevka ne sme ogrožati izpolnjevanja obveznosti glede plačevanja drugih davkov oziroma družbenega prispevka.
10.	člen
Na podlagi sklepa zbora volivcev izda ljudski odbor odlok o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka. Če misli ljudski odbor občine ali mestne občine, da je
sklep zbora volivcev nezakonit, sporoči to okrajnemu ljudskemu odboru, ki o tem dokončno odloči. Mestni ljudski odbor sporoči to Državnemu sekretariatu za gospodarstvo LRS; ta predloži zadevo s svojim mnenjem Izvršnemu svetu v odločitev.
Ljudski odbor občine oziroma mestne občine pošlje vsak odlok o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka okrajnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru, mestni ljudski odbor pa Državnemu sekretariatu za gospodarstvo LRS.
11.	člen
Odlok o določitvi posebnega krajevnega prispevka je obvezen za vse zavezance občine oziroma dela občine, za katerega je vpeljan.
12.	člen
Posebni krajevni prispevek se odmeri individualno vsakemu posameznemu zavezancu po celotnem dohodku oziroma skladih.
,	13. člen
Posebni krajevni prispevek se lahko predpiše:
a)	od sklada za prosto razpolaganje gospodarskih podjetij in drugih gospodarskih organizacij, za katere veljajo enaki gospodarsko-finančni ukrepi kot za gospodarska podjetja;
b)	od dohodkov kmečkih delovnih zadrug;
c)	od dohodkov, ki jih zadruge delijo med svoje člane po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo;
č) od dohodkov kmečkih gospodarstev;
d)	od dohodkov obratov, zasebnih poklicev in od dohodkov od premoženja.
Posebni krajevni prispevek se lahko določi v primeru iz točke a) največ do 10%, v primeru iz točke
b)	največ do 3%, v primerih iz točke c) in iz točke d) pa največ do 5"/» odmerne podlage.
14.	člen
O odmeri posebnega krajevnega prispevka se obvestijo zavezanci z odločbo.
Zavezanci imajo pravico do pritožbe zoper odločbo občinskega ljudskega odbora na okrajni (mestni) ljudski odbor, in sicer v 15 dneh po prejemu odločbe, zoper odočbo ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine s posebnimi pravicami pa na Državni sekretariat za gospodarstvo.
Pritožba mora biti rešena v 30 dneh.
15.	člen
Posebni krajevni prispevek se plačuje oziroma obračunava v gotovini pri občinskem (mestnem) ljudskem odboru.
16.	člen
Kako naj se uporabljajo sredstva posebnega krajevnega prispevka, določi ljudski odbor s posebnim dodatnim proračunom.
17.	člen
Redno in prisilno izterjavo posebnega krajevnega prispevka opravlja finančni organ ljudskega odbora, ki je izdal odlok o vpeljavi tega prispevka, po svojih izvršilnih uslužbencih na podlagi načel, ki veljajo za opravljanje administrativne izvršbe.
Za nepravočasno plačani posebni krajevni prispevek se plačajo 6% letne zamudne obrest..
18.	člen
Navodila za izvrševanje te uredbe izdaja po po-trebi državni sekretar za gospodarstvo LR Slovenije.
19.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Tega dne preneha veljati uredba o krajevnem samoprispevku (Uradni list LRS, št. 21-122/47).
Št. U 62/53
Ljubljana, dne 29. septembra 1953.
Izvršni svet
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik: Miha Marinko 1. r.
117.
Na podlagi 5. člena zakona o obrtništvu v zvezi g 74. členom ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
UREDBO
o opravljanju gospodarskih delavnosti, ki so podobne obrtom
1.	člen
Gospodarske delavnosti, ki so podobne obrtom, se opravljajo po predpisih te uredbe.
Take gospodarske delavnosti lahko opravljajo državni in zadružni obrati, delavnice zadružnih in družbenih organizacij ter zasebniki.
2.	člen
Kolikor niso predpisi pristojnega organa določene kot obrti, se za gospodarske delavnosti, ki so podobne obrtom, določajo tele:
I.	v kovinski stroki:
1.	izdelovanje žičnih pletenin,
2.	izdelovanje gredaš (za 'česanje volne, greda-šenje),
3.	nasekovanje pil,
4.	izdelovanje zvoncev,
5.	ročno izdelovanje žebljev,
6.	izdelovanje drobne kovinske galanterije,
7.	rafinerija kovin,
8.	brusaštvo;
II.	v kemični stroki:
9.	izdelovanje čistilnih sredstev za tla, obutev, obleko in kovine,
10 izdelovanje mila in pralnih sredstev,
11.	izdelovanje črnila in tušev,
12.	izdelovanje kozmetičnih sredstev,
13.	izdelovanje brusnih papirjev,
14.	izdelovanje kemičnih papirjev, trakov in muholovcev,
15.	izdelovanje pomožnih sredstev za obdelavo kože in tekstilij ter za tehnično uporabo,
16.	izdelovanje raket in podobnih pirotehničnih sredstev,
17.	izdelovanje barv,
18.	izdelovanje destilirane vode,
19.	izdelovanje kolomaza, tehničnega olja in tehnične masti,
20.	izdelovanje eteričnih olj;
III.	v stroki predelovanja zemlje in kamna:
21.	izdelovanje brusov,
22.	žagnje apna,
23.	pridobivanje kamna, gramoza in mivke; mlet-je kamenin in gline,
24.	opekarne,
25.	izdelovanje mlinskih kamnov;
IV.	v lesni stroki
26.	izdelovanje metel,
27.	izdelovanje bičevnikov,
28.	izdelovanje zabojev,
29.	izdelovanje cokel,
30.	izdelovanje suhe robe in lesne galanterije,
31.	pletenje stropne podloge,
32.	žage (venecianke),
33.	žaganje drv,
34.	izdelovanje oglja;
V.	v živilski stroki;
35.	izdelovanje kislega zelja,
36.	sodavičarstvo in izdelovanje brezalkoholnih pijač,
37.	predelovanje in sušenje sadja in povrtnin,
38.	izdelovanje sadne in sočivne mezge,
39.	izdelovanje gorčice,
40.	izdelovanje čajev in drog, konserviranje sadja, sočivja in jedilnih začimb,
41.	izdelovanje kisa,
42.	žganjekuha,
45 izdelovanje pecilnih praškov, hranil in krmil,
44.	izdelovanje mlečnih izdelkov,
45.	praženje kave in kavnih nadomestkov,
46.	izdelovanje jedilnega olja,
47.	mlinarstvo (mlini do treh kamnov brez naprav za prečiščenje, presejanje in za razvrščanje meljave),
48.	izdelovanje testenin;
VI.	v usnjarski stroki;
49.	predelovanje usnjenih odpadkov,
50.	izdelovanje kovaških mehov,
VII.	v tekstilni in oblačilni stroki:
51.	izdelovanje drobne tekstilne galanterije (kravat, podvez, potnic, naramnic in podobno),
52.	predtiskanje tkanin,
53.	slamnikarstvo,
54.	žimarstvo,
55.	izdelovanje mrežic,
56.	šivanje vreč,
57.	izdelovanje preprog Iz tekstilnih odpadkov,
58.	popravljanje preprog,
59.	izdelovanje vate,
60.	krpanje nogavic, obleke, perila in podobno,
61.	izdelovanje copat,
62.	čipkarstvo, vezenje, ročno pletenje;
VIII.	v papirni stroki:
63.	izdelovanje papirne galanterije,
64.	izdelovanje predmetov iz papirmašeja,
65.	izdelovanje senčnikov za svetila iz papirja in pergomašeja;
IX.	v prometni stroki:
66.	prevozništvo s konjsko vprego,
67.	prevozništvo oseb z motornimi vozili (avto-taksi),
68.	prevoništvo blaga z motornimi vozili,
69.	prevažanje s čolnom in brodom,
70.	snaženje in mazanje motornih vozil;
X.	v drugih oziroma raznih strokah:
71.	izdelovanje igrač,
72.	izdelovanje glavnikov,
73.	izdelovanje teniških loparjev (reketov),
74 izdelovanje svinčnikov,
75.	izdelovanje okvirnih steklenih nastavkov za fotografije in slike,
76.	izdelovanje gumbov,
77.	izdelovanje umetnih cvetlic in oblačilnih aplikacij:
78.	izdelovanje ribiških potrebščin,
79.	izdelovanje smuških maž in drugih predmetov za uporabo, smuči,
80.	izdelovanje učil,
81.	izdelovanje pogrebnih potrebščin (okraskov, čipk in podobno),
82.	predelovanje močvirne trave, šibja, slame, rastlinskih korenin in podobnega v surovine,
83.	mlatilničarstvo,
84.	maserstvo,
85.	pedikerstvo,
86.	uglaševanje glasbil,
87.	postavljanje in sestavljanje mlinov in žag,
88.	aranžerstvo,
89.	dekorativno slikarstvo na lesu, steklu in pod.,
90.	spisovanje, razmnoževanje, kopiranje, prepisovanje, sestavljanje oglasov in reklam, plakatiranje,
91.	preparaterstvo,
92.	pranje in likanje,
93.	čiščenje obutve,
94.	snaženje oken, kuhinjskega, sobnega in pisarniškega pohištva,
95.	shranjevanje prtljage, koles itd.,
96.	poklic postreščkov,
97.	čuvanje lokalov in stanovanj.
3.	člen
Državni' sekretar z gospodarstvo LR Slovenije sme določiti, da spadajo pod določbe te uredbe še druge gospodarske delavnosti obrtne narave, ki v 2. členu niso naštete niti niso še določene kot obrti.
4.	člen
Za samostojno opravljanje delavnosti iz 2. člena te uredbe ne veljajo določbe zakona o obrtništvu glede strokovne usposobljenosti.
5.	člen
Za opravljanje gospodarskih delavnosti, naštetih v 2. členu te uredbe, je potrebno’ zasebnikom obrtno dovoljenje, odprtim obrtnim delavnicam, ki jih ustanovijo državni uradi, zavodi, podjetja in zadružne organizacije, pa dovoljenje za delo.
Dovoljenje izda na prošnjo občinski ljudski odbor. Če pa gre za delavnico na območju mesta ah mestne občine s posebnimi pravicami, izda dovoljenje svet za gospodarstvo ljudskega odbora mesta oziroma mestne občine,
Prošnjo za izdajo dovoljenja je treba rešiti v 30 dneh po vložitvi. Pred rešitvijo je treba vprašati za mnenje okrajno oziroma mestno obrtno zbornico.
6.	člen
Zoper odločbo, s katero se prošnja za dovoljenje po prednjem členu zavrne, je v 15 dneh po prejemu odločbe dovoljena pritožba na komisijo za obrtne zadeve, ki se ustanovi pri okrajnem ljudskem odboru oziroma ljudskem odboru mesta in mestne občine. Pritožba se vloži pri organu, ki je prošnjo zavrnil. Zoper odločbo komisije ni pritožbe po upravni poti.
7.	člen
Predsednika in dva člana komisije iz prednjega člena izvoli izmed svojih članov ljudski odbor, pri katerem je komisija ustanovljena.
Komisija odloča o pritožbah na skupni seji z večino glasov. Sklep seje komisije podpišejo predsednik in oba člana komisije. Odločbo komisije podpiše predsednik komisije.
8.	člen
Zasebnik, ki opravlja gospodarsko delavnost iz 2. člena te uredbe, mora delati sam. V svojem obratu lahko zaposluje člane svoje družine.
Džavni sekretar za gospodarstvo LRS sme za posamezne delavnosti iz 2. člena te uredbe z odredbo predpisati, da sme zasebnik izjemoma zaposliti v svojem obratu tudi delovno silo. Z odredbo mora biti predpisano tudi najvišje dopustno število tuje delovne sile.
9.	člen
Določbe zakona o obrtništvu: o firmi, o registraciji, o poslovnih prostorih, o poslovnih knjigah, o državnih obratih in delavnicah, o obrtnih delavnicah državnih podjetij, zavodov in uradov, o obrtniških zadrugah in o obrtnih delavnicah družbenih in zadružnih organizacij in o zasebnih obrtnih obratih ter kazenske določbe se uporabljajo primerno tudi za obrtne delavnosti iz 2. člena te uredbe, kolikor ni s to uredbo določeno drugače,
10.	člen
Obrati, delavnice in zasebniki, ki opravljajo gospodarske delavnosti po tej uredbi, morajo biti člani okrajne oziroma mestne obrtne zbornice.
11.	člen
Kolikor je opravljanje posameznih gospodarskih delavnosti iz 2. člena te uredbe urejeno še s posebnimi predpisi, veljajo tudi določbe teh predpisov.
12.	člen
Kdor je do uveljavitve te uredbe na podlagi dovoljenja pristojnega organa opravljal katere od gospodarskih delavnosti iz 2. člena te uredbe, jo lahko opravlja še naprej, če jo priglasi za registracij v treb mesecih po uveljavitvi te uredbe. Če v tem roku ne priglasi delavnosti za registracijo, mora prenehati z nje uim opravljanjem.
Kdor je do uveljavitve te uredbe samostojno opravljal katero od gospodarskih delavnosti iz 2. člena te uredbe, ne da bi imel za to dovoljenje pristojnega organa, jo lahko opravlja še naprej, če prosi za dovoljenje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe in če mu pristojni organ izda dovoljenje. Če v tem roku ne prosi za dovoljenje ali če mu je prošnja odklonje na, mora prenehati z opravljanjem te delavnosti.
13.	člen
Državni sekretar za gospodarstvo LR Slovenije je pooblaščen, da izda natančnejše predpise za izvrševanje te uredbe.
14 člen
Za gospodarske delavnosti, ki se opravljajo kot domača obrt, določbe te uredbe ne veljajo.
15.	člen
Za gospodarske delavnosti iz 2. člena te uredbe, ki jih poznejši predpisi določijo za obrt, preneha veljati ta uredba, ko se ti predpisi uveljavijo.
16.	člen
Ta uredba velja z dnem objave v >Uradnem listu LRS«.
Štev. U 63/53
Ljubljana, dne 29. septembra 1953.
Izvršni svet
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
118.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 19. člena in drugega odstavka 140. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS' in v zvezi z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o razpisu volitev ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 31-103/1953) izdaja Republiška volilna komisija LRS
ODLOČBO
p določitvi dneva volitev ljudskih poslancev za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike
Slovenije
1.	Volitve ljudskih poslancev za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije bodo dne 24. novembra 1953.
2.	Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 6/1-53
Ljubljana, dne 28. septembra 1953.
Republiška volilna komisija Ljudske republike Slovenije Tajnik:	Predsednik:
Dr. Jože Globevnik 1. r.	Dr. France Hočevar I. r.
Odloki ljudskih odborov
392.
Mestni ljudski odbor v Celju je na podlagi 1. odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) sprejel na VI. seji mestnega zbora dne 18. VI. 1953
ODLOK o hišnem redu
1.	člen
S hišnim redom se urejajo razmerja med hišnim lastnikom ter najemniki in podnajemniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ter se z njim določi obseg in način uporabe v najem danih prostorov, kakor tudi dolžnosti in pravice hišnega lastnika (upravitelja) in stanovalcev.
2.	člen
Pred vselitvijo oziroma izselitvijo je dolžan najemnik naznaniti vselitev oziroma izselitev hišnemu lastniku, oziroma njegovemu predstavniku v hiši.
Ob prevzemu in predaji se ugotovi stanje stanovanjskih prostorov z zapisnikom, ki ga podpišeta najemnik in hišni lastnik oziroma njegov zastopnik.
- Ob nasilni vselitvi brez odločbe stanovanjskega organa je hišni lastnik oziroma upravitelj dolžan zadevo takoj naznaniti stanovanjskemu uradu.
3.	člen
Po podpisu zapisnika je najemnik dolžan še pred vselitvijo podpisati najemno pogodbo, ki mu jo predloži hišni lastnik.
Stanovalci se morajo vseliti in izseliti v skladu z obstoječimi stanovanjskimi predpisi.
4.	člen
Najemnik sme sprejeti podnajemnika oziroma oddajati dele stanovanja v podnajem le s privolitvijo hišnega lastnika in v skladu z obstoječimi stanovanjskimi predpisi.
5.	člen
Po odpovedi najemnega razmerja mora najemnik' dovoliti interesentom ogled stanovanja, In sicer vsak dan med 10. in 12. ali med 16. in 18. uro.
6.	člen
Najemnik ne sme pri izselitvi predati stanovanjskih oziroma poslovnih prostorov v slabšem stanju, kot jih je prevzel, in mora vsako okvaro na svoje stroške popraviti, kolikor ni nastala po normalni obrabi, sicer stori to lastnik na najemnikove stroške z dovoljenjem sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve mestnega ljudskega odbora Celje.
Ob izselitvi je najemnik dolžan izročiti lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu vse ključe stanovanja, vežnih vrat ter drugih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa mora nadomestiti.
7.	člen
Prenovitve ali prezidave smejo izvršiti najemniki samo po poprejšnjem dovoljenju lastnika. Ob izselitvi mora najemnik pustiti prostore brez odškodnine v neizpremenjenem stanju, razen če je bil sklenjen drugačen dogovor med najemnikom in hišnim lastnikom.
8.	člen
Skupni prostori kot dvorišča, odprte kleti, stopnišče, hodniki, dvigala, pralnice itd. ter studenci in vodnjaki morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Čas, način uporabe ter čiščenje teh prostorov določi hišni lastnik oziroma upravni organ v sporazumu s svetom stanovalcev.
Uporaba dvigal je dovoljena stanovalcem samo v okviru strokovnih navodil. Mladoletni pod 15 leti ne smejo uporabljati dvigal brez spremstva odrasle osebe.
9.	člen
a)	Najemnik je dolžan:
1.	vzdrževati najete prostore v rabnem stanju, kakor jih je prevzel;
2.	paziti na red in čistočo najetih in skupnih prostorov;
3.	vesti se tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno od 22. do 6. ure;
4.	takoj naznaniti lasniku oziroma upravnemu organu pomanjkljivosti, ki jih mora najemodajalec dati popraviti;
5.	skrbeti, da se ne okvarijo vodovodne, električne, plinske in ogrevalne inštalacije, posebno zaradi mraza in mokrote;
6.	plačati najemnino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni s pogodbo določeno drugače;
7.	pri dovozu kuriva, vselitvi in izselitvi takoj očistiti pločnike in druge prostore;
b)	Na lastne stroške mora najemnik:
1.	pobeliti stanovanjske ozir. poslovne prostore, kakor hitro se za to pokaže potreba; potrebo ob sporu ugotavlja sanitarni in gradbeni inšpektor mestnega ljudskega odbora; kuhinjo pa mora prebeliti vsaj vsako tretje leto;
2.	očistiti štedilnik vsak mesec, peč pa po potrebi, zlasti pred začetkom ogrevanja jeseni;
3.	uničiti mrčes, če se pojavi;
4.	oskrbeti takoj po okvari mala popravila, kot popravilo električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, poškodovanih ključev in ključavnic, zvonca na vratih, razbitih pečnic ob pečeh in štedilnikih, plovk in tesnil v rezervoarjih, stranišč z vodovodnim izpiranjem, razbitih stekel in podobno;
5.	razkuževati stranišča brez vodnega izpiranja s primernimi desinfekcijskimi sredstvi.
Najemnik je odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti.
10.	člen
Najemnikom stanovanj in stanovanjskih prostorov je prepovedano vsako dejanje, ki bi utegnilo napraviti škodo v stanovanju ali v poslopju ali pa motiti mirno sožitje med stanovalci.
Prepovedano je:
1.	sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
2.	uporabljati strojne naprave, ki ropotajo; šivalne in druge stroje, ki so za domačo potrebo, je treba pri uporabi primerno podložiti, da se ropot zmanjša;
3.	v času nočnega počitka med 22. in 6. uro igrati na zvočnih instrumentih, peti ali drugače kaliti uočni mir;
4.	igrati na dvorišču nogomet ali druge podobne Igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanoval-cev ali napraviti škodo na poslop ju, vpiti na dvoriščih in hodmkfife;
5.	f^avati na tla ali drugače ponesnažiti poslopje;
6.	iztepavati predmete ali odlagati pepel ali odpadke na mestih, ki niso za to določena, na določenih mestih pa samo v času, ki ga določijo stanovalci v, sporazumu s svetom stanovalcev in lastnikom hiše;
7.	prati, sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila, v hišah, kjer teh naprav ni, uporabljati druge prostore v te namene, kakor jih je določil hišni listnik oziroma upravni organ; po izvršenem pranju opustiti čiščenje pralne naprave, zlasti pralnega kotla ter kuriti pod pralnim kotlom;
8.	metati odpadke ali druge predmete v straniščne ali vodovodne školjke ali odtočne cevi;
9.	zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem plakatov v vežah, na stopniščih ali na hodnikih, nalepljati uradne objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena;
10.	zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča, s kakršnimi koli predmeti, postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenega mesta;
11.	prekomerno močiti tla, pomivati ali prebarvati parkete, močiti in umivati mehke pode, ki so impregnirani z oljem, ne da bi se impregnacija obnovila;
12.	puščati vežna vrata in vrtna vrata odklenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure.
13.	po nepotrebnem trošiti vodo, v skupnih pro-
storih pustiti pri žgano luč, v stenskih izlivnikih pomivati posodo;	4
14.	postavljati na okna nezavarovano posodo za cvetlice ali zalivati cvetlice tako, da voda odteka po fasadi;
15.	polivati kurivo z bencinom, petrolejem in drugimi močno vnetljivimi sredstvi;
16.	rabiti kopalne in umivalne naprave za pranje velikega perila;
17.	hraniti na podstrešju gorljive predmete;
18.	rediti živali brez privolitve lastnika oziroma upravnega organa, kolikor tega ne prepovedujejo že drugi obstoječi predpisi, ter imeti pse in mačke brez sporazuma z dtugimi stanovalci v hiši;
19.	storiti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v najetih prostorih, na poslopju ali na pripadajočem zemljišču;
20.	vlivati odpadne vode v žlebove, na cesto ali dvorišče.
11.	člen
Hišni lastnik mora vzdrževati stanovanjske in poslovne prostore z vsemi napravami in instalacijami na lastne stroške v rabnem stanju. Najemniku mora dovoliti uporabo vseh v najem danih in skupnih prostorov, kakor so dvorišče, pralnica, podstrešje itd.
Če hišni lastnik ne oskrbi pravočasno popravil, ki gredo v njegovo breme, lahko najemnik z dovoljenjem sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve mestnega ljudskega odbora Celje oskrbi popravila na stroške hišnega lastnika ter potrebne izdatke odbije od najemnine.
12.	člen
Hišnik je dolžan:
1.	vsak dan pomesti pločnik od 23. do 5. ure poleti in pozimi od 6. ure zjutraj očistiti snega, ob poledicah pa ga posipati z žaganjem ali pepelom, odmetati sneg od hiše in očistit prehode;
2.	vsak dan pomesti stopnišče in vežo ter ju vsak mesec tudi porih ati;
3.	čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih;
4.	ob določenih urah zaklepati in odklepati vežna vrata ter prižigati in ugašati luč;
5.	naznanjati lastniku oziroma upravitelju napake in pomanjkljivosti na hiši ter predlagati potrebna popravila;
6.	vse instalacije zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati;
13.	člen
V vsaki hiši, v kateri stanuje več kakor šest strank, mora biti nastavljen hišnik, če ne opravlja sam hišni lastnik hišnih del.
Kjer ni hišnika, opravljajo njegovo delo najemniki po dogovoru z lastnikom oziroma upravnim organom hiše.
14.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti naštete v 9.,
10.,	11., 12. in 13. členu tega odloka.
Upravni kazenski postopek vodi in izreka kazen sodnik za prekrške mestrega ljudskega odbora Celje.
13. člen
Ta odlok začne veljati osem dni potem, ko ga je sprejel mestni ljudski odbor; objavi se na krajevno običajni način in v »Uradnem listu LRS«.
Št. 4481/4-53
Celje, dne 18. junija 1953.
Predsednik MLO:
Riko Jerman 1. r.
393.
Da bi se enotno uredil obratovalni čas trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih delavnic je izdal okrajni ljudski odbor Celje okolica na II. seji dne 13. februarja 1953 na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51)
ODLOK
o obratovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij tef obrtnih obratovalnic na območju OLO Celje
okolica
A.	OBRATOVALNI ČAS
I.	Ob delavnikih
1.	člen
Trgovske poslovalnice
Trgovske poslovalnice, prodajalne tobaka in poslovalnice z bencinskimi črpalkami so odprte, če ni drugače določeno, od 8.—12. ure in od 14.—18. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7.—12. ure in od 16.—19. Za poletni čas se štejejo meseci: maj, junij, julij in avgust.
Trgovska podjetja, ki imajo bencinske črpalke, morajo v letnem času od 6-—8. ure, od 12.—16. ure ter od 19.—20. ure urediti dežurno službo tako, da je nabava goriva potrošnikom vsak čas omogočena.
2.	člen Mesnice
Prodajalne svežega mesa so odprte v poletnem času od 6.—11. ure, v zimskem času od 7.—12. ure. Če prodajajo prekajeno meso in delikatesne izdelke, obratujejo tudi popoldne kakor druge trgovine.
Ob sobotah poslujejo prodajalnice svežega mesa tudi v popoldanskem času od 15.-18. ure.
3.	člen
Prodajalne kruha, slaščičarne in mlekarne
Prodajalne kruha in mlekarne so odprte od 6.—12. ure in od 15.—18. ure.
Slaščičarne so lahko odprte od 7. ure nepretrgoma do 20. ure, morajo pa obratovati v času, določenem po prvem odstavku 1. člena tega odloka.
4.	člen	\
Obrtne delavnice
Obrtne delavnice so. če ni v naslednjih členih drugače določeno, odprte od 8.—12. ure in od 14. —18. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7.—12. ure ter od 16.—19. ure, lahko pa glede na lokalne razmere obratujejo v neprekinjenem obratovalnem času od
6.	—14. ure.
5.	člen
Brivske, lasuljarske in manikerske obratovalnice so odprte od 7.—12. ure in od 15.—18. ure, ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki pa od
7.	—12. ure in od 14.—20. ure.
Ob ponedeljkih so obratovalnice zaprte.
6.	člen
Pekarne in slaščičarske delavnice obratujejo od
6.—17. ure.
Pripravljalna dela se smejo pričeti ob 4. uri in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje.
Ob ponedeljkih in dnevih po državno priznanih praznikih smejo pekarne obratovati od 5.—18. ure, pripravljalna dela ob teh dnevih pa se smejo pričeti ob 3. uri.
7.	člen
Avtomehanične, mehanične in kovaške delavnice smejo biti odprte tudi čez poldne, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozil ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli.
Podkovske delavnice smejo poleg tega biti odprte tudi še eno uro pred rednim in eno uro po rednem delovnem času.
8.	člen
Gostinske obratovalnice
1.	Hoteli, nočišča, penzije in drugi obrati, kolikor gre za oddajanje sob, časovno neomejno.
2.	Kavarne so odprte do 1. ure zjutraj; ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in ob praznikih do 2. ure zjutraj.
3.	Bari so odprti do 4. ure zjutraj.
4.	Restavracije so odprte do> 23. ure.
5.	Gostilne so odprte do 22. ure; ob sobotah, nedeljah, dnevih pred prazniki in ob praznikih do 23. ure.
6.	Krčme so odprte do 22. ure.
7.	Bifeji (okrepčevalnice) so odprti do 22. ure.
8.	Zajtrkovalnice, v katerih se ne točijo alkoholne pijače, so odprte v zimskem času od 6.—19. ure, v poletnem času od 6.—20. ure.
Če zgoraj ni drugače določeno, se gostinske obratovalnice ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti ob 7. uri zjutraj. To ne velja za bare.
Gostinske obratovalnice, kjer v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo zapirati ob 21. uri.
9.	člen
Dovoljene igre, kot n. pr. balinanje, kegljanje in podobno, ki povzročajo ropot, se smejo na prostem igrati do 22. ure, v zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega počitka, pa se morajo igre zaključati pol ure pred koncem obratovalnega časa gostišča.
Po 22. uri se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščine.
10.	člen Pisarne
Industrijske pisarne, pisarne obrtnih delavnic in podobne obratovalnice obratujejo od 6. —14. ure.
II.	Ob nedeljah in priznanih praznikih
11.	člen
Vse trgovske poslovalnice in obrtne delavnice morajo biti praviloma ob nedeljah in državno priznanih praznikih zaprte.
12.	člen
Izjemoma so lahko v dnevih, določenimi v 11. členu, odprte:
1.	slaščičarne od 8.—19. ure,
2.	brivske, lasuljarske in manikerske obratovalnice od 7.—12. ure,
5. fotografski ateljeji od 8.—12. ure,
4.	trgovski obrati z bencinskimi črpalkami od 8.— 12. ure,
5.	prodajalne cvetja od 9.—11. ure,
6.	prodajalne tobaka od 8.—ll.ure,
7.	trgovine z zelenjavo in sadjem od 8—11. ure.
B.	SPLOŠNE DOLOČBE
15.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo:
1.	za podjetja za prevoz oseb in blaga z vozovi ali motornimi vozili,
2.	za garaže,
5.	za prodajo časopisov,
4.	za industrijske obrate,
5.	za obhodno obrt in
6.	za menze.
14.	člen
Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapirati vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru, je treba postreči, vendar to redoma ne sme trajati več kot pol ure po času, določenem za zapiranje. V gostinskih obratih se pol ure pred časom, določenem za zapiranje, ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo.
15.	člen
Notranje delo v obratovališčih čez čas, določen za zapiranje, oziroma preko časa, ki je določen z osemurnim delovnim 'časom, je dovoljeno:
1.	ob višji sila,
2.	ob opravljanju del z namenom, da se prepreči kvar na blagu,
5. ob opravljanju inventure,
4.	ob 'čiščenju prostorov in urejevanju izložb in
5.	ob menjavanju obratnega prostora.
16.	člen
Gospodarska svet se pooblašča, da sme v sporazumu s svetom za notranjo upravo po izkazani po-
trebi izjemoma podaljšati ali skrajšati obratovalni čas posameznega podjetja s posebno odločbo.
17.	člen
C.	KAZENSKE DOLOČBE
Imetniki obratovalnic, ki bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovanice, se kaznujejo z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
Za izrekanje kazni je pristojen sodnik za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru Celje okolica.
18.	člen
Ta odlok velja«od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/1-99-16
Celje, dne 15. februarja 1955.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
594.
Na podlagi prvega odstavka 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 8. 'člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je okrajni ljudski odbor Celje okolica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 2. julija 1955 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o obratovalnem času trgovskih in gostinskih podjetij ter obrtnih obratovalnic v okraju Celje okolica z dne 13. februarja 1953
1.	člen
Besedilo 1. člena se spremeni in se glasi:
Trgovske poslovalnice, prodajalne tobaka in poslovalnice z bencinskimi črpalkami so odprte, če ni drugače določeno, od 8—12. in od 14.—18. ure v zimskem času, v poletnem času pa od 7.—12. in od 14 do
17.	ure. Za poletni čas se štejejo meseci: maj, junij, julij in avgust.
Ta ureditev velja za industrijska in gospodarska središča, za podeželje pa se določa tale obratovalni čas:
v ziimskem času od 8.—12. in od 14.—18. ure, v poletnem 'času pa od 7—12. in od 15.—18. ure.
Trgovske poslovalnice smejo biti vsak četrtek popoldne zaprte za ureditev notranjega poslovanja.
2.	člen
"Svet za gospodarstvo se pooblašča, da določi kateri kraji se štejejo' za industrijska in gospodarska središča in kateri kraji za podeželje.
3.	člen
Besedilo 18. člena se spremeni in se glasi:
Ta odlok dobi veljavo osmi dan po sprejetju, razglasi pa se z objavo v ^Uradnem listu LRS« ter po vseh občinskih ljudskih odborih.
Št. 1/1-4564/1-53
Celje, dne 2. julija 1953.
Predsednik OLO: Miran Cvenk 1. r.
595.
Na podlagi 17., 25. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter na podlagi 47. in 48. člena zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 58-570/51) je okrajni ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 22. septembra 1955 izdal
ODLOK
o sklepnem računu okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1952
1.	člen
Proračun okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1952 znaša:	Po planu	Izvršeno
din	din
dohodkov	91,706.000	94,569.775
izdatkov	91,706.000	91,583.051
s presežkom dojhodkov	—	2,986.724
2.	člen
Potrdi se sklepni račun Dijaškega doma v Črnomlju in Dijaškega doma v Metliki, ki sta proračunski ustanovi s samostojnim finansiranjem. V letu 1952 sta dijaška domova imela tale promet:
	Dijaški	Dijaški
	dom	dom
	Črnomelj	Metlika
	din	din
dohodkov	2,596.686	1,027.999
izdatkov	2,596.344	968.672
s presežkom dohodkov	342	59.327
3.	člen
Potrdi se sklepni račun okrajnega ljudskega odbora Črnomelj za leto 1952, ki je sestavljen v skladu s 47. členom temeljnega zakona o proračunu im s 39. členom uredbe o izvajanju proračuna.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva sprejema, to je od 22. septembra 1953.
Št. 1391/9
Črnomelj, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Janez Žnnič 1. r.
396.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z 31. členom uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 48/48) in na podlagi drugega odstavka 5. člena pravilnika za izvajanje te uredbe (Uradni list FLRJ, št. 51/49) izdaja okrajni ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 31, julija 1953
ODLOK
o preprečevanju in zatiranju ogrčavosti goveje živine na območju okraja Črnomelj
.	1. člen
Vsa goveja živina se mora pred spuščanjem na skupno pašo pregledati na ogrčavosti.
2. člen
Lastniki ogrčave goveje živine morajo vse ogrce iztisniti pred spuščanjem na pašo. Pregled in iztiskanje ogrcev se mora na paši nadaljevati. Iztisnjene ogrce je treba uničiti, najbolje je, da se sežgo.
3.	Člen
Občinski ljudski odbori odredijo za to delo sposobne ljudi (ogrčarje), ki bodo poleg organov okrajne veterinarske službe pregledovali živino, iztiskali ogrce in poučevali lastnike goveje žvine, kako se preprečuje in zatira ogrčavost
4.	člen
Za vsakega uničenega ogrca ali ličinko plača okrajni ljudski odbor Črnomelj nagrado iz posebnega, za to določenega sklada po 3 din.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. i
Št. 1-3212/26-55
Črnomelj, dne 31. avgusta 1953.
Predsednik OLO: Janez Žnnič 1. r.
397.
Na podlagi 2, odstavka 3. točke 44. člena zakona o okrajnih ljudskih ddborih (Ur. list LRS, št. 19/52) ter
28.,	32. in 33. člena zakona o proračunih je na predlog gospodarskega sveta izdal okrajni ljudski odbor Gorica na 7. seji obeh zborov dne 25. avgusta 1953
ODLOK
o dodatnem proračunu okraja Gorica za leto 1953
1.	člen
Dodatni proračun okrajnega ljudskega odbora Gorica za leto 1953 obsega:
'dohodke v visini . c.-. c.sz.ii.it-H.is. 2»,103.090 din
izdatke v višini . . . -.- .	.,7. 23,10».090 din
2.	člen
Dohodki po dodatnem proračunu se ne smejo uporabljati za proračunske izdatke, ki v dodatnem proračunu niso predvideni.
3.	člen
Virmiranje kreditov dovoljuje gospodarski svet OLO Gorica.
Ta odlok velja od dneva izdaje, uporablja pa' se od 1. avgusta 1953 dalje.
Št. 4703/1 )
Nova Gorica, 25. avgusta 1953.
P redsednik OLO: Mirko Remec h r.
398.
Na podlagi 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, v zvezi z 19. členom uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2/53) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kočevje na seji dne 7. avgusta 1953 sprejela
ODLOK
o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena okraja Kočevje za leto 1953
1.	člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje investicij okrajnega ljudskega odbora
Kočevje za leto 1955 krediti za investicije, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena družbenega plana OLO Kočevje za leto 1953. Za temeljne investicije družbenega plana LRS za leto 1953 v območju tega okraja se krediti iz tega sklada ne dovoljujejo.
2.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz 1. člena se oblikuje iz sredstev, predvidenih z družbenim planom okrajnega ljudskega odbora za leto 1953 ter iz izrednih dohodkov, ki jih v ta namen določi okrajni ljudski odbor, presežek amortizacije (po 17. členu uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1952), prihranki iz lanskoletnega proračuna in skladov in dr.
3.	člen
Kredite iz 1. člena tega odloka dovoljuje zbor proizvajalcev OLO Kočevje, manjši znesek pa tudi svet za gospodarstvo okraja, kakor to določi vsakokrat zbor proizvajalcev na svojem zasedanju.
Zbor proizvajalcev imenuje komisijo investicijskih kreditov, ki pripravi investicijski elaborat. V komisijo pride poleg dveh tehničnih strokovnjakov tudi direktor podružnice Narodne banke.
4.	člen
Investitorji (gospodarske in družbene organizacije) predlagajo navedeni komisiji utemeljene vloge za investicijske kredite. Vloge se naslovijo na okrajni ljudski odbor Kočevje. Za nova podjetja predložijo investicijski elaborat, ki obsega: investicjski program, generalni investicijski projekt, glavne projekte gradbenih objektov.
Investicijski program za investicije gospodarskega pomena obsega:
strukturo predvidene proizvodnje z analizo možnosti prodaje proizvodov,
materialno bilanco predvidene proizvodnje z analizo zagotovitve virov surovin,
splošno razporeditev objektov s tehnološkim procesom na podlagi splošnih normativov ali analogije s podobnimi projekti,
potrebna osnovna sredstva po strukturi in potrebna obratna sredstva,
potrebno energijo z analizo zagotovitve energije, potrebne kadre z analizo zagotovitve kadrov, izbiro lokacij,
predračun amortizacije investicijskega objekta, 'ekonomsko obrazložen obračun rentabilnosti s pri. merjalnimi pokazatelji,
gradbene skice § približno naprejšnjo izmero in predračunom.
Investicijski program mora biti tehnološko in ekonomsko razčlenjen tako, da se da presoditi tehnološka in gradbena zamisel in upravičenost investicij.
Generalni investicijski projekt obsega vse elemente in podatke iz investicijskega programa, tehnično in ekonomsko detajlno obdelanega in specificiranega, specifikacijo in predračun opreme in pa idejni projekt gradbenih del.
Glavni projekt gradbenih objektov obsega načrte, detajlno naprejšnjo izmero in predračun del.
Za rekonstrukcijo, adaptacijo in razš’ritev obstoječih podjetij priložijo investitorji prav tako investicijski eleborat, ki obsega smiselno spredaj navedene podatke, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo je treba vlogi priložiti ponudbe ali predračun o dobavi opreme, rentabilitetni račun, pri uvoženi opremi še podatke o zagotovljenih deviznih sredstvih
5.	člen
Komisija za investicijske kredite pregleda in presodi družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij ter pravilnost tehnološke gradbene koncepcije projekta.
O dovolitvi investicijskega kredita odloči zbor proizvajalcev oziroma svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora (3. člen odloka). Koristniku izda potrdilo o dovolitvi investicijskega kredita in o višini letne tranše za leto 1953.
Vraoilne roke dovoljenih kreditov in obrestne mere bo predpisal okrajni ljudski odbor po izdaji posebnih predpisov Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ iz 20. člena uredbe o začasnem finansiranja investicij.
6.	člen
Na podlagi potrdila iz 5. člena sklene Narodna banka FLRJ z investitorjem kreditno pogodbo. Predpise o besedilu kreditne pogodbe ter črpanju in vračanju kreditov izda v okviru prednjih določb Narodna banka FLRJ.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 47.1/53
Kočevje, dne 7 avgusta 1953.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
399.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1953 na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih, odborih in 19. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 izdal
ODLOK
o načinu kreditiranja in sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena okraja Ljubljana okolica za leto 1953
1.	člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje investicij pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana okolica za leto 1953 krediti, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena družbenega plana za teto 1953.
2.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz 1. člena se formira iz sredstev, predvidenih z družbenim planom za leto 1955, ter iz izrednih dohodkov, ki so določeni v ta namen.
3.	člen
Kredite iz 1. člena tega odloka dovoljuje komisija, sestavljena iz petih članov, ki jih imenuje predsedrfik okrajnega ljudskega odbora. Člani komisije morajo biti direktor podružnice Narodne banke Ljubljana okolice in najmanj dva tehnična strokovnjaka.
4.	člen
Investitorji predlagajo komisiji utemeljene vloge za investicijske kredite. Z vlogami morajo predložiti
investicijske elaborate, kakor so predpisani za temeljne investicije v uredbi o začasnem finansiranju investicij v letu 1953.
Za rekonstrukcije in adaptacije ter razširitve se prav tako predloži investicijski elaborat, ki mora obsegati podatke, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo se predloži ponudba ali predračun o dobavi opreme, rentabiliteini račun, amortizacijski načrt, pri uvoženi opremi pa še podatki o zagotovljenih deviznih sredstvih.
5.	člen
Komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov pregleda in presodi družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij ter pravilnost tehnološke in gradbene koncepcije projekta. Za koristne investicije izdk potrdilo o odobritvi investicijskega elaborata ter določi višino letne tranše za leto 1953. Prednost Imajo investicije po družbenem planu okraja za leto 1953, od drugih pa tiste, ki so po presoji komisije največjega gospodarskega pomena.
Vračilne roke dovoljenih kreditov in obrestno mero bo predpisal okrajni ljudski odbor po izdaji posebnih predpisov Izvršnega sveta FLRJ iz 20. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij.
6.	člen
Na podlagi potrdila iz 5. člena sklene podružnica Narodne banke z investitorjem kreditno pogodbo. Besedilo kreditne pogodbe predpiše v okviru prednjih določb Narodna banka FLRJ.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v >Urad-nem listu LRS«.
Št. 9680/1-53
Ljubljana, dne 8. avgusta 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
400.
Na podlagi drugega odstavka 15. in 18. člena in
8.	točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) ter po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, odbor za gospodarstvo, št. 812/2-53 z dne 15. septembra 1953, je okrajni ljudski odbor Ljutomer na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka L DEL: SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poteg taks in prometnega davka, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v okraju Ljutomer še takse in prometni davek, ki so predvideni s tarifo v II. delu tega odloka.
2.	člen
Takse in prometni davek, ki se poberejo po določbah tega odloka, so dohodek okraja in občin. Uporabiti se smejo samo za komunalno graditev (za vzdr-
ževanje in zidanje stanovanjskih hiš, za zidanje zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov in komunalnih objektov), za graditev cest, mostov in podobno.
Delež dohodkov, ki pripadajo okraju, se steka v »sklad za komunalne gradnje«. Sklad ima predračun dohodkov in Izdatkov, ki ga sprejme svet za gradbene in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora. S sredstvi sklada razpolaga ta svet v mejah predračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je načelnik tajništva za gospodarstvo.
Delež dohodkov, ki pripada občinam, je dohodek občinskih proračunov.
3.	člen
Od taks in prometnega davka, pobranih po določbah tega odloka, pripada okraju 70%, občinam pa 30%.
Delež teh dohodkov, ki se po prvem odstavku
tega člena odstopi občinam, se razdeli občine tako:	na posamezne
mestna občina Ljutomer	11%
mestna občina Gornja Radgona	11%
občina Radenci	8%
občina Apače	7%
občina Križevci	7%
občina Videm ob Ščavnici	7%
občina Kostanj	6%
občina Bučkovci	6%
občina Vinski vrhovi	6%
občina Ivanjkovci	6%
občina Ivanjci	5%
občina Kog	5%
občina Veržej	5%
občina Cezanjevci	5'/»
občina Razkrižje	5%
4.	člen
Takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah. Če stranka teh taksnih znamk ne more nabaviti, plača takso v gotovini, uslužbenec, ki takso pobere, pa mora 'nabaviti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu.
Dokler taksne znamke ne bodo tiskane, se plačuje taksa v gotovini.
Prometni davek se plačuje le v gotovini.
5.	člen
V primerih, ko je po veljavnih predpisih priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka, se tudi ne morejo pobirati takse oziroma prometni davek, ki so predpisani s tem odlokom.
Takse in prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost.
6.	člen
Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 68-485/46), uredbe o davku od prometa proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 24-267/47) in uredbe o tarifi prometnega davka (Uradni list. FLRJ, št. 1-1/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in prometnega davka, predpisanih s tem odlokom, kolikor ni v tem odloku drugače določeno.
7.	člen
Pojasnila in navodilu za izvrševanje tega odloka izda svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora.
Za izvrševanje tega odloka skrbi tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
II. DEL: TARIFA A. Takse
Tar. št. 1
Za vloge, ki se naslovijo na ljudske odbore, se plača: a) za vsako vlogo, razen pritožbo	20 din
b) za vsako pritožbo	90 din
Tar. št. 2 Za vse odločbe, ki jih izdajajo ljudski odbori, razen za odločbe iz tar. št. 5, 6, 7, 12, 14 in 15 te tarife, se plača	75 din
Tar. št. 3 Za vsa potrdila, ki jih izdajajo ljudski odbori, se plača: a) za vsako potrdilo, razen za živinske potne liste	50 din
b) za vsako potrdilo o lastnini in zdravju živine (živinski potni list) in za prenos lastnine na kupca, ne glede na to, ali bo živina v prometu v državi ali v inozemstvu: 1. za drobnico od vsake glave	10 din
2. za živino, od vsake glave	50 din
Tar. št. 4 Za odhod uslužbencev ljudskih odborov izven uradnih prostorov na zahtevo strank, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne vrednosti, se plača: a) za pregled stavbišča ali prostora za naprave	200 din
b) za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje:
1. do 5 prostorov	100 din
2. od 6 do 20 prostorov	200 din
3. nad 20 prostorov	500 din
c) za vsako pot uslužbenca izven	
uradnih prostorov na zahtevo za-	
sebnika, ne glede na število usluž-	
bencev	100 din
Tar. št. 5	
Za odločbe, s katerimi se daje dovo-	
ljenje za gospodarske dejavnosti, se plača:	
a) za trgovska podjetja na debelo	1200 din
b) za trgovska podjetja na drobno in	
poslovalnice s sedežem	720 din
c) za agencije, komisije, zastopstva in	
druge posrednike	4800 din
č) za odpremniška podjetja	2400 din
d) za gradbena podjetja	2400 din
e) za zasebno poklicno udejstvovanje	
javnih pravnih zastopnikov, zdrav-	
nikov, inženirjev, veterinarjev, geo-	
metrov, babic in podobnih prostih	
poklicev	480 din
f) za restavracije z alkoholnimi pija-	
čami, gostilne, kavarne, krčme,	
bifeje in vinske kleti	12.900 din
g) za hotele	2400 din
h) za penzione, gostišča in prenočišča	1200 din
i) za podjetja za prevoz potnikov in blaga: 1. avtoprevozniška	1200 din
2. avtotaksijska	600 din
3. s konjsko vprego za tovorni promet	240 din
j) za brodove brez lastnega pogona	480 din
k) za mline na vodi	2400 din
1) za dimnikarje	600 din
m) za starinarnice	720 din
n) za prodajalne monopolnih predmetov na drobno	240 din
o) za opravljanje bančnih in menjalnih poslov	7200 din
p) za kinematografe	2400 din
r) za opravljanje tovarniške proizvodnje	24.000 din
s) za opravljanje obrtniške proizvodnje:	)
1. s stalnim sedežem	2400 din
2. z nestalnim sedežem	900 din
Tar. št. 6 Za potrjevanje pogodb in drugih listin, kjer take pogodbe in listine potrebujejo ljudski odbori, se plača: a) za potrditev vsake listine: 1. za prvo polo	37.50 din
2. za vsako nadaljnjo polo	25 din
b) za overitev cenitve posestva	250 din
c) za overitev poslovnih knjig od vsakega lista po	2.50 din
č) za potrditev načrta po državnih organih, če to zahtevajo zasebniki	500 din
d) za overitve pogodbe po državnih organih: 1. za novo sklenjeno od vrednosti: do 10.000 din	75 din
od 10.000 din do 50.000 din	150 din
od 50.000 din do 150.000 din	300 din
od 150.000 din do 250.000 din	500 din
nad 250.000 din	V4%
Če je vrednost pogodbe neocen-Ijiva	125 din
2. za podaljšano 50% takse iz točke d) 1 te tar. št.	50 din
3. za overitev pooblastila	45 din
e) za prepise uradnih aktov ali listin, ki se napravijo v državnih uradih: 1. ako jih prepišejo zasebniki, od vsake polpole izvirnika	10 din
2. ako jih prepišejo državni organi, od vsake polpole izvirnika	50 din
3. ako prepišejo državni organi akte ali listine v tujih jezikih, od vsake polpole	100 din
Tar. št. 7 Za vse odločbe o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za prekrške okrajnega ljudskega odbora, se plača	250 din
Tar. št. 8 Za plesno glasbo v gostinskih in podobnih lokalih, kakor tudi drugih javnih lokalih ter za plesno glasbo na veselicah na prostem, če je vstop povsod prost brez vstopnine, se plača za vsak primer enkrat	500 din
Pripomba: Taksni zavezanci-gostinski obrati oziroma prireditelji veselic — so	
dolžni priglasiti glasbo najkasneje 24 ur pred igranjem upravi za dohodke tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ter plačati takso.
Tar. št. 9
Za uporabo javnega prostora za postavitev stojnic, vrtiljakov, strelišč, cirkusov in podobno, se plača:
a)	za enodnevno ali dvodnevno uporabo javnega prostora, za vsak zasedeni m2 postara dnevno
b)	za uporabo javnega prostora nad 2 do 20 dni, za vsak zasedeni m2 prostora dnevno
Pripomba: Taksni zavezanci — koristniki javnega prostora — so dolžni priglasiti uporabo javnega prostora pristojni občini, ki določa prostor za uporabo, pobirajo pa takso za to pooblaščeni uslužbenci.
Tar. št. 10
Za izobešanje firme se plača:
a)	pri površini napisne table do pol m2 Letno
b)	prt površini napisne table do dva m2 letno
c)	pri površini napisne table nad dva m2 letno
Pripomba: Te takse plačujejo le pridobitne firme. Taksni zavezanci so dolžni priglasiti firmo in površino napisne table upravi za dohodke okrajnega ljudskega odbora do konca leta za prihodnje leto ter plačati takso. Če izobesijo firmo med letom, so dolžni priglasita firmo in površino table 24 ur pred izobešanjem firme in plačati celoletno takso.
Tar. št. 11
Lastniki in upravitelji psov, ki stanujejo na območju mesta Ljutomer in Gornja Radgona, plačajo od vsakega psa, starega nad 6 mesecev letno:
a)	za vsakega luksuznega psa
b)	za vsakega lovskega psa
b) za psa čuvaja
Pripomba: Čuvaj je le tisti pes, ki čuva osamljteno domačijo. Čuvaj mora biti le en pes pri posameznem gospodinjstvu. Vsak nadaljnji pes pri Istem gospodinjstvu je luksuzni pes. Za luksuzne pse je šteti vse tiste pse, ki že po sami okolici ne morejo priti v poštev za pse čuvaje. Fakse pobirajo okrajni veterinarji ob rednem letnem cepljenju. Te takse so oproščeni uradni psi varnostnih organov (ljudske milice).
Tar. št. 12
Za registracijo motornih vozil plačajo lastniki in upravitelji motornih vozil letno:
a)	za vsak osebni avtomobil, tovorni avtomobil, avtomobilsko prikolico
b)	za vsako motorno kolo s prikolico ali brez prikolice
Pripomba: Te takse ne plačujejo pripadniki JLA, ljudske milice, Ljudske tehnike, Rdeči križ, rešilna postaja in gasilska društva za svoja vozila. Prav tako
20 din
30 din
400 din 800 din 1500 din
1500 din 300 din 100 din
2000 din 1000 din
ne plačujejo te takse invalidi, ki uporabljajo motorna vozila zaradi svoje invalidnosti. Takso pobira tajništvo za notranje zadeve ob letni registraciji motornih vozil.
Tar. št. 13
Za ponudbe na ofertalnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in drugih organizacijah se plača glede na vrednost zadeve, za katero se daje ponudba od vrednosti:
a)	do 20.000 din
b)	od 20.000 din do 100.900 din
c)	od 100.000 do 500.000 din
č) od 500.000 din do 1,000.000 din
d)	nad 500.000 din do 1,000.000 din
Pripomba: Prireditelji ofertalnih licitacij so dolžni pred sejo, na kateri se razpravlja o sprejetih ponudbah, te ponudbe predložiti upravi za dohodke okrajnega ljudskega odbora zaradi žigosanja ter plačila takse.
Tar. št. 14
Za dovolitev podaljšanja obratoval nega časa v gostinskih obratih preko dovoljenega obratovalnega časa, določenega v odloku okrajnega ljudskega odbora Ljutomer o obratovalnem času (Uradni list LRS, št. 25-138/52) se plača enkratna pavšalna taksa
Pripomba: To takso plačujejo gostinski obrati ob izdaji dovoljenja. Takso pobira tajništvo za notranje zadeve.
Tar. št. 15
Za dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač se plača za posamezno dovoljenje enkratna taksa
Pripomba: Taksa se plača ob izdaji dovoljenja.
B. Prometni davek
Tar. št. 1
Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih se plača od prodajne cene
Pripomba: Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki so ga dolžni davčni zave-zancil predložiti upravi za dohodke okrajnega ljudskega odbora do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Tar. št. 2
Od vsopnic za kinematografske predstave in fizkulturne prireditve, kjer se ljudje zbirajo zaradi razvedrila in zabave {veselice, vrtiljake, cirkuške predstave, artistične nastope in podobno) se plača od prodajne cene vstopnic
Pripomba: Od vstopnic za prireditve, ki niso zavezane prometnepiu davku po uredbi o tarifi prometnega davka, se pobira davek tako, kot je predpisano s pripombo k tar. št. 1 Del B — storitve tarife o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 1-1/53)
Od kulturnoumetniških predstav se ta davek ne plača,
500 din 1000 din 2000 din 3000 din 0.015%
500 din
2000 din
5%
Tar. št. 3
Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača od stopenj, ki jih predpisuje uredba o tarifi prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1-1/53) še davek	10°/»
Tar. št. 4
Od reklam v kinematografih se plača od cene za objave reklame	5%
Pripomba; Ta davek se plačuje le od reklam, ki imajo pridobitni namen.
Tar. št 5
Od loterij, tombol, srečelovov in drugih iger na srečo se plača ob pogojih uredbe o loterijah in drugih iger na srečo (Uradni list FLRJ, št. 4-26/52) od vrednosti prodanih srečk oziroma vložkov, z omejitvijo, da davek skupno z odstotkom, ki se predpiše prireditelju po uredbi o loterijah v korist proračuna, ne sme znašati več kot 25°/o	5%
Pripomba: Prireditelji iger so dolžni predložiti upravi za dohodke okrajnega ljudskega odbora igralni načrt in srečke zaradi žigosanja in plačila davka, preden dajo srečke v promet.
Tar. št. 6
Od vsakega biljarda, vsakega paketa igralnih kart, kegljišča in podobne igre, ki so v gostinskem obratu na razpolago gostom, se plača letno	1000 din
Pripomba: Davčni zavezanci so gostinski obrati, ki morajo upravi za dohodke okrajnega ljudskega odbora priglasiti igre ter plačati davek.
Št. I 3270/1-53
Ljutomer, dne 22. septembra 1953.
Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r.
401.
Na podlagi 25. člena in v zvezi s 3. točko 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/89-52) je mestni ljudski odbor Maribor na skupni seji obeh zborov dne 9. februarja 1953 sprejel
ODLOK
o proračunu mestnega ljudskega odbora Maribor za leto 1953
1.	člen
Mestni proračun za leto 1953 obsega:
I.	Mestni proračun:
z dohodki v znesku	>	>,	.	470,609.000	din
in izdatki v znesku . ..	r.	r.	470,600.000	din
H. Predračune ustanov s samostojnim finansiranjem: z dohodki v znesku .i	>	..	j.	1.004,626.100	din
in izdatki v znesku . r.	r.	c.i	■»	1.163.749.850	din
presežkom dohodkov ..	w:	r.:	3,009.000	din
in presežkom izdatkov	r..	ai	«	162,123.750	din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih ustanov s samostojnim finansiranjem, ki znašajo 162,123.750 din, se krijejo:
Primanjkljaj Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v znesku 58,911.750 din, ki bi nastal kljub uvedeni strogi štednji, se bo kril z dodatnim prispevkom podjetij. Drugi primanjkljaji v znesku 103,212.000 din pa se krijejo z dotacijami iz mestnega proračuna.
Presežki dohodkov ustanov s samostojnim finansiranjem se uporabijo po posebnih predpisih za posamezne vrste ustanov.
3.	člen
Izdatki za državno upravo se ne morejo povečati iz zneskov, ki so odobreni za finansiranje prosvete in ljudske kulture ter za finansiranje socialno-zdravstve-ue zaščite ljudstva.
4.	člen
Prenose kreditov (virmanov) med pozicijami iste partije odobravajo pristojni odredbodajalci, druge dopustne virmane pa odobrava predsednik ljudskega odbora v sporazumu s svetom za gospodarstvo.
5.	člen
Število službenih mest, kolikor še ni izdana dokončna odločba o sistimizaciji, se sme povečati samo s pritrditvijo predsednika Sveta vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Nove postavitve so dovoljene samo v mejah potrjene sistemizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva.
6.	člen
Svet za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora lahko ustavi izplačilo osebnih prejemkov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi. Če se pristojni odredbodajalec ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem računska komisija mestnega ljudskega odbora.
7.	člen
Šefi računovodstva pri odredbodajalcih mestnih uradov ta ustanov so odgovorni za pravilno izvrševanje predračunov dohodkov ta izdatkov tudi predsedniku sveta za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953 dalje.
P-št. 10830/1-53
Maribor, dne 9. februarja 1953.
Predsednik MLO: Miloš Ledinek 1. r.
402.
Na podlagi 48. člena zakona o proračunih (Uradni last FLRJ, št. 58-570/51) in v zvezi s 3. točko 65. člena zakona o ljudskih odborih mest ta mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je mestni ljudski odbor Maribor na skupni seji obeh zborov dne 9. februarju 1953 sprejel
ODLOK
o sklepnem računu mestnega ljudskega odbora Maribor za leto 1951
1.	člen
Dohodki ta izdatki po sklepnem računu mestnega proračuna In 7 RLO za leto 1951 znašajo:
dohodki ......................... 283,883.623 din
izdatki........................... 259,305.738 din
presežek & & « «, ... ^	33,577.885 din
2.	člen
Sklepni račun za leto 1951 obsega dohodke in izdatke, in sicer:
a) po proračunu MLO
dohodke ,. <. <. ■. t. r.	r.	r •	253,270.057 din
izdatke •	i•	•	»•	»•	223,568.721 din
presežek	. > .	r. i. b) po proračunih RLO:	i«	i«.	29,701.336 din
1. RLO — I —Koroški: dohodki 					5,101.612 din
izdatki .	i*		4,857.124 din
presežek	. i.			264.488 din
2. RLO — 11 — Kolodvor: dohodki			 t.		r*	7,771.5% din
izdatki	.j	s>		6,650.979 din
presežek 			.	1,120.617 din
3. RLO — III — Tabor: dohodki	.	.	.	. r. r.	r	r<~	5,828.719 din
izdatki .	.	...	. .. i.			5,783.660 din
presežek .	.	.	r i	i	i • j	45.059 din
4. RLO — IV — Studenci: dohodki i.	r»		3,659.362 din
izdatki					 .	L*		3,323.798 din
presežek ...	L- „	L»1	335.564 din
5. RLO — V — Pobrežje: dohodki			r-'	ro	4,565.072 din
izdatki 				3,093.336 din
presežek	i-	ir-, i-	L	1*3	1,471.736 din
6. RLO — VI — Tezno: dohodki	.	r-	r*"	ro	1,675.840 din
izdatki i. t ,.	. .j .	»•	• t	1,675.840 din
presežek				30.534 din
7. RLO — Vil — Kamnica: dohodki .	. r. .	.	.	.	r-^	e>i	1,980.831 din
izdatki ....		r • i	1,372.280 din
presežek	.	.		f*1	608.551 din
Skupaj dohodki po proračunih RLO			30,613.566 din
Skupaj izdatka po proračunih RLO			26,737.017 din
Presežek po proračunih RLO			3,876.549 din
3.	člen
Obveznosti iz mestnega proračuna za leto 1951 v znesku 33,564.794 din so bile poravnane iz proračunskih presežkov leta 1951.
4.	člen
Potrdi se sklepni račun mestnega ljudskega odbora za leto 1951, sestavljen v skladu s predpisi 48. člena zakona o proračunu.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko ga je sprejel mestni ljudski odbor.
P-št. 10257/34-53
Maribor, dne 9. februarja 1953.
Predsednik MLO:
Miloš Ledinek 1. r.
403.
Na podlagi 8. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, štev. 19-90/52), v zvezi s 6. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse In prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) in po poprejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije je mestni ljudski odbor Maribor na sejah mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 3. avgusta 1953 sprejel
ODLOK
o uvedbi mestnih taks in mestnega davka na promet
I.	DEL: SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poleg taks in prometnega davka, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v mestu Mariboru še takse in prometni davek, ki so predpisane v II. delu tega odloka.
2.	člen
Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so proračunski dohodek mestnega proračuna in proračuna občine Kamnica. Uporabiti se smejo samo za komunalno graditev (za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš; za zidanje zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov ter komunalnih objektov; za graditev cest, mostov in podobno). Način uporabe se določa vsako leto z mestnim proračunom in proračunom občine Kamnica.
3.	člen
Od taks in prometnega davka, pobranih po določbah tega odloka, pripada
mestu Mariboru 92%
občini Kamnica 8%.
4 člen
Takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah. Če stranka teh taksnih znamk ne more nabaviti, plača takso v gotovini. Uslužbenec, ki takso pobere, pa mora nabaviti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu.
Dokler taksne znamke ne bodo tiskane, se plačujejo takse v gotovini.
Prometni davek se plačuje v gotovini.
5.	člen
V primerih, ko je po veljavnih predpisih priznana oprostitev taks oziroma prometnega davka, se ne mo>-rejo pobirati takse in prometni davek po tem odloku.
Takse in prometni davek po tem odloku se ne pobirajo tudi v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, in v pirmerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih odnošajev do držav, s katermd obstaja o tem vzajemnost (reciprociteta).
6.	člen
Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, štev, 68-485/46), uredbe o davku od prometa proizvodov (Uradni list FLRJ, št. 24-267/47) ter uredbe o tarifi prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1-1/53) z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami se primerno uporabljajo tudi glede taks in prometnega davka, predpisanih s tem odlokom, kolikor v tem odloku ni drugače predpisano.
7.	člen
Navodilo za izvrševanje tega odloka daje svet za gospodarstvo MLO Maribor.
8.	člen
Ta odlok začne veljati v dnem objave v »Uradnem lastu LRS«.
U. DEL: TARIFA
A.	Taksna tarifa
Tar. št. 1
Za vloge, ki se naslavljajo na MLO Maribor in na občino’ Kamnica:	din
1.	za vsako vlogo razen za pritožbe	20
2.	za vsako pritožbo	.	90
Tar. št. 2
Za vsako odločbo, ki jo izda MLO Maribor ali občina Kamnica, razen za odločbe iz
5.,	6-, 7., 13. in 15. točke 2, člena zgoraj navedene uredbe	75
Za odločbo, s katero se dovoljuje priložnostno točenje alkoholnih pijač	3.000
Tar. št. 3
Za potrdila, ki jih izdaja MLO Maribor in občina Kamnica:
1.	potrdila o lastnini in zdravju živine (živinski potni list) kakor tudi potrdila za prenos lastnine na kupca
a)	pri drobnici od glave	10
b)	pri živini od glave	50
2.	Vsa druga potrdila	50
Tar. št. 4
Za odhod uslužbencev MLO Maribor in občane Kamnica izven uradnih prostorov na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne vrednosti:
1.	za pregled stavbišč ali prostora za na-
prave	•	200
2.	za pregled vse zgradbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje:
a)	do petih prostorov	109
b)	do dvajset prostorov	200
c)	nad dvajset prostorov	500
3.	za vsako siceršnjo pot teh uslužbencev izven uradnih prostorov na zahtevo zasebnika ne glede na število uslužbencev 100
Tar. št. 5
Za odločbe, s katerimi se dajejo dovoljenja za gospodarske dejavnosti:
1. za trgovinske prodajalne na debelo:
a)	v Mariboru	2.400
b)	v Kamnici	*	1.200
2.	za trgovinske prodajalne na drobno:
a)	v Mariboru	1.209
b)	v Kamnici	700
3.	za delo odprte obrtne delavnice državnih, zadružnih in družbenih organizacij:
a)	v Mariboru	1.200
b)	v Kamnici	700
4 za agencije, komisije, trgovinska zastopstva in druge posredniške	posle	4800
5.	za špedicije	2.400
6.	za zasebno poklicno udejstvovanje javnib pravnih zastopnikov, zdravnikov, inženirjev, veterinarjev, geometrov, babic
ter podobnih poklicev	500
7.	za gostinske obrate:	din
a)	za restavracije, gostilne, v katerih
se ne točijo alkoholne pijače (menze) 4.800
b)	za restavracije z alkoholnimi pijačami, gostilne, kavarne, krčme, bifeje
in	vinske Meti	12.000
c)	za	hotele	6.000
č) za	penzione,	gostišča	in	prenočišča	1.200
d)	za	bare	48.000
e)	za	mlekarne	in	obrate,	v	katerih se
točijo samo brezalkoholne pijače	1.200
8.	za podjetja za prevoz potnikov in blaga:
a)	avtobusna in prevozniška	1.209
b)	avtotaksijska	600
c)	prevozniška s konjsko vprego za tovorni in osebni promet	250
č) za prevoz z brodovi
brez lastnega pogona	500
z lastnim pogonom	1.200
9.	za dimnilsarje	400
10.	za obrate za desinsekcijo in deratizacijo	509
11.	za trgovine s starimi stvarmi	700
12.	za trgovine s tobačnimi izdelki, vžigalicami In s' cigaretnim papirjem	250
13.	za zastavljalnice	7.200
14.	za informacijske pisarne	12.000
15.	za potniške in turistične agencije	3.690
16.	za posredovanje za nakup in prodajo
nepremičnin	12-000
17.	za opravljanje obrti:
a) s stalnim sedežem	2.400
brez stalnega sedeža	900
Tar. št. 6
Za potrjevanje pogodb in drugih listin, ki ga opravi ja MLO Maribor ali občina Kamnica:
1. za potrditev poslovnih knjig (poslovnih,
bančnih in podobno) od vsakega lista po 2.50
2.	za potrditev načrta pri državnih organih, če to zahtevajo zasebniki	500
3.	za potrditev pogodbe pri državnih organih:
a)	za na novo sklenjeno pogodbo, katere vrednost znaša
do 10.090 din	75
do 50.000 din	150
do 150.000 din	309
do 250.000 din	500
nad 250.000 din	*/4%
če se vrednost pogodbe ne da oceniti 125
b)	za potrditev podaljšane pogodbe se
plača iz tč. 3a te tar. številke	50%
c)	za potrditev pooblastila	45
4.	za prepise uradnih aktov ali listin, ki se napravijo v državnih uradih:
a)	ako jih prepišejo zasebniki, od vsake
pol pole izvirnika	10
b)	ako’ jih prepišejo državni organi, od
vsake pol pole izvirnika	50
c)	ako prepišejo državni organi akte ali listine v tujih jezikih, od vsake pol
pole izvirnika	100
Tar. št. 7
Za odločbo o kazni v postopku o prekrških, za katere je pristojen mestni sodnik za prekrške	259
Tar. št. 8
Za glasbo v gostinskih in podobnih javnih lokalih, če se za vstop ne pobira vstopnina:
1.	če igra glasba vsak dan, se plača me- din
sečno	2.000
2.	če glasba igra 2—6 krat tedensko, se
plača mesečno	1.500
3.	če glasba igra 1 krat tedensko, se plača
mesečno	1.000
4.	če glasba igra občasno, se plača za
vsak primer	1.000
Pripomba: Taksni zavezanci so dolžni najkasneje do zadnjega dneva v mesecu priglasiti glasbo in plačati takso za naslednji mesec upravi za dohodke MLO Maribor. V primeru iz tč. 4 te tar. štev. so dolžni taksni zavezanci priglasiti glasbo in plačati takso najkasneje 24 ur pred igranjem.
Tar. št. 9
Za uporabo javnega prostora:
1. če se prostor uporablja trajno, od 1 m2
letno	200
2.	če se prostor uporablja občasno za postavitev stojnic, vrtiljakov, strelišč, cirkusov in podobno, za vsak m2 in vsak
dan	10
3.	od kioskov ne glede na površino zavzetega javnega	prostora,	letno	5.000
4.	čistilci	čevljev	plačajo	letno	4.000
Pripomba: Ta taksa se plača le, če se zaseženi prostor uporablja v pridobitne namene. Taksni zavezanci so dolžni priglasiti uporabo prostora do konca leta za prihodnje leto in plačati takso upravi za dohodke MLO Maribor. Če uporabljajo taksni zavezanci prostor le občasno, so dolžni priglasiti in plačati takso najkasneje 24 ur pred uporabo.
Tar. št. 10
Za izobešanje firme:
1.	pri	površini	table	do	J4	m2	letno	400
2.	pri	površini	table	do	1	m2	Letno	800
3.	pri	površini	table	do	4	m2	letno	1.500
4.	pri	površini	table	nad	4	m2	letno	2.500
Pripomba: To takso plačujejo le pridobitne firme. Taksni zavezanci so dolžni priglasiti firmo in površino table upravi za dohodke MLO Maribor do konca leta za prihodnje leto ter plačati takso. Če izobesijo firmo med letom, so dolžni taksni zavezanci priglasiti firmo in površino table 24 ur pred izobe-šenjem firme in plačati celotno letno takso.
Tar. št. 11
Za reklame, ki se zaradi materialne koristi obešajo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na ograje, v izložbenih oknih in podobno, glede na velikost reklame:
1. pri površini reklame do lA	m2	letno	400
2. pri površini reklame do 1	m2	letno	800
3. pri površini reklame do 4	m2	letno	1.500
4. pri površini reklame nad 4	m2	letno	2.500
Pripomba: Te fakse ne plačajo firme			
od svojih reklam, ki jih izobesijo v svojem lokalu ali v svojem izložbenem oknu.
Koristniki reklam kot taksni zavezanci so dolžni najkasneje 24 ur pred publikacijo reklame priglasiti reklamo upravi za dohodke MLO Maribor in plačati takso.
Tar. št. 12
Od vsakega psa, starega nad 6 mesecev, se plača	letna taksa:
1.	od	luksunega psa	3.000
2.	od	lovskega psa	500
3.	od	psa čuvaja	200
Pripomba: Ta taksa se ne plača od
psov na območju občinskega ljudskega odbora Kamnica. Plačila te takse je oproščen lastnik psa čuvaja v kmečkih K. O. Brezje, Dogoše, Razvanje in Zrkovci. Prav tako ne plačajo te takse varnostni organi (ljudska milica) od psov, ki jih uporabljajo v službene namene.
Čuvaj more biti le en pes pri posameznem gospodinjstvu, vsak nadaljnji pes je luksuzni pes.
Takso pobirajo mestni veterinarji ob rednem letnem cepljenju psov.
Tar, št 13
Za registracijo motornih vozil se plača letna taksa:
1.	za vsak avtomobil, osebni in tovorni,
prikolico ali avtobus	2.000
2.	za vsako motorno kolo s prikolico ali
brez nje	1.000
Pripomba: Te takse ne plačajo JLA, ljudska milica, Ljudska tehnika, Rdeči križ, reševalna postaja in gasilska društva za svoja vozila. Prav tako ne plačajo te takse invalidi, ki uporabljajo zaradi svoje invalidnosti motorna vozila.
Takso pobira uprava za notranje zadeve MLO Maribor ob letni registraciji vozil.
Tar. št. 14
Za ponudbe na ofertalnih licitacijah pri državnih uradih in zavodih, gospodarskih in
drugih organizacijah se plača glede na vrednost zadeve, za katero se daje ponudba:
1.	za vrednost	do	20.000	din	500
2.	za vrednost	do	100.000	din	1.000
3.	za vrednost	do	500.000	din	2.000
4.	za vrednost	do	1,000.000	din	3.000
5.	za vrednost preko 1,000.000 din še	0,015%
Tar. št. 15
Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, zemlje, žganja, apna in podobno	1.000
Tar. št. 16
Za podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih obratih preko dovoljenega obratovalnega časa po odloku MLO Maribor o obratovalnem času (Uradni list LRS, št. 1-1/53) za vsak večer	2.000
Razen tega plačajo gostje, ki se mude v tem času v gostinskih lokalih, še posebno takso od zapitka v višini	10%
Pripomba: Takso po 1. odstavku te tar. številke pobira uprava za notranje zadeve MLO Maribor ob izdaji dovoljenja za podaljšanje obratovalnega časa.
Takso po 2. odstavku te tar. številke pa pobira gostinsko osebje s posebnimi bloki, ki jih naloži uprava za dohodke MLO Maribor.
B.	Turistična taksa
Tar. št. 1?
Za prenočevanje vseh, ki se mudijo v Mariboru kot turisti in prenočujejo v hoteli^
prenočiščih, gostilnah in podobno, na noč in din posteljo:
1.	v glavni sezoni	30
2.	pred in po sezoni	20
Pripomba ; Te takse ne plačajo delavci in uslužbenci ob rednih letnih dopustih
Taksni zavezanci so dolžni do 15. v mesecu predložiti obračun za pretekli mesec upravi za dohodke MLO Maribor.
C.	Tarifa prometnega davka
Tar. št. 1
Na potrošnjo alkoholnih pijač vseh vrst v gostinski mreži od maloprodajne cene	5%
Pripomba: Davek se plačuje mesečno po obračunu, ki so ga dolžni davčni ^zavezanci predložiti upravi za dohodke MLO Maribor do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Tar. št. 2
Na kino vstopnice, vstopnice za fizkultur-ne prireditve, vstopnice za veselice, vrtiljake, cirkuške predstave, modne revije, artistične nastope in sploh na prireditve, kjer se ljudje zbirajo zaradi razvedrila in zabave, od prodajne cene vstopnic	5°/®
Pripomba: Za kulturno-prosvetne in telesnovzgojne prireditve brez veselic in točenja alkoholnih pijač se ta taksa ne plačuje.
Tar. št. 3
Od nakupa in prodaje nepremičnin na zvezno tarifo po tar. številki 1 C tarife (Uradni list FLRJ, št. 1-1/53)	10%
Tar. št. 4
Od svetlobne neonske	reklame ne glede din
na površino reklame, četrtletno	100
Pripomba: Če je reklama montirana manj kot četrt leta, se plača 'četrtletni davek.
Koristnik reklame kot davčni zavezanec je dolžan priglasiti montažo reklame in plačati davek upravi za dohodke MLO Maribor najkasneje 24 ur pred montažo.
Tar. št. 5
Od reklam v kinematografih na zvezno tarifo po tar. številki 6 B tarife (Uradni list FLRJ, št. 1-1/53)	125%
Tar. št. 6
Od oglasov v dnevnem tisku in periodičnih publikacijah na zvezno tarifo po tar. številki 6 B tarife (Uradni list FLRJ, št. 1-1/53)	125%
Tar. št. 7
Od loterij in drugih iger na srečo ob pogojih uredbe o loterijah in drugih igrah na srečo (Uradni list FLRJ, št. 4-26/52) od vrednosti izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov 10%
Pripomba: Davek v višini 10% od vrednosti izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov se predpiše v primeru, če je finančni organ, ki daje dovoljenje za loterije in druge igre na srečo, predpisal prispevek 15% ali manjši odstotek od vrednosti izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov za svoj proračun po 5. členu omenjene uredbe o loterijah in drugih igrah na srečo. Ako je finančni organ predpisal višji odstotek, se za isti odstotek zmanjša stopnja po tej tar. številki, tako da skupni odstotek prispevka in tega davka ne
sme presegati 25% od vrednosti izdanih srečk oziroma vplačanih vložkov.
Če prirejajo izvenmariborski prireditelji igre na srečo v Mariboru, plačajo davek po tej tarifi. Če pa prirejajo mariborski prireditelji igre na srečo izven Maribora, ne plačajo- davka po tej tarifi, kolikor ga plačajo v kraju prireditve.
Prireditelji iger na srečo so dolžni predložiti igralni načrt in srečke upravi za dohodke MLO zaradi žigosanja in plaćanja davka, preden dajo srečke v promet.
Tar. št. 8
Od garancijskih pisem, ki jih dajejo banke kot jamstvo, da se zavaruje izpolnitev določenih obveznosti, od zneska, za katerega se daje garancija	0,2%
Tar. št. 9
Od najemnin za hiše (stanovanja, poslovne prostore in drugo) in od zakupnin za druge nepremične stvari in pravice na zvezno tarifo po tar. številki 3 B tarife (Uradni list FLRJ, šl 1-1/53)	100%
Št. P-7248/3-1953
Maribor, dne 3. avgusta 1953.
Predsednik OLO: Miloš Ledinek 1. r.
404.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 1. in 4. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 29-233/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. avgusta 1953 sprejel tale
ODLOK
o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica
1.	čl en
Za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica se določijo za uslužbence in delavce organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica in občinskih ljudskih odborov, ter tistih uradov in zavodov, katerih delo je omejeno na območje okraja Maribor okolica, ne glede na to, ali gre za zvezne ali republiške urade in zavode, dnevnice v višini 80% od dnevnic, določenih v 1. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 29-233-53).
2.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica z dnem 26. marca 1953, št. 1-518/3-53 (Uradni list LRS, št. 12-86/55).
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«.
Št. L.6661/1-53
Maribor, dne 15. avgusta 1953.
Predsednik OLO:
Stane Škof 1, r.
405.
JN'a podlagi 16. in 64. 'člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji obeh zborov dne 12. IX. 1953 na predlog gospodarskega sveta sprejel
ODLOK
o prvi spremembi odloka o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in skladov, določena v 2. členu, VI. poglavju odloka o družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1953 (Uradni list LRS, št. 14-118/53), se spremeni, in sicer:
Stroka 124: Tekstilna tovarna Novo mesto od 1660 na 1592;
Stroka 125: Industrija čevljev od 280 na 235;
Produktivna čevljarska zaduga Dol. Toplice od 200 na 165.
2.	člen
Sprememba stopenj akumulacije In skladov za Tekstilno tovarno Novo mesto in za Industrijo čevljev Novo mesto velja od 1. I. 1953, za Produktivno čevljarsko zadrugo, Dol. Toplice pa od 1. VII. 1953.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od časa, ki je določen v 2. členu. Št. 1-8908/1-53
Novo mesto, dne 12. septembra 1953.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r.
406.
Na podlagi 16. in 64. 'člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni U®t LRS, št. 19-89/52) in odločbe o zvišanju stopnje akumulacije in skladov v panogi 124 — tekstilna industrija (Uradni list FLRJ, št. 32-281/53), je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 12. IX. 1953 sprejel
ODLOK
o drugi spremembi odloka o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1953
1.	člen
Stopnja akumulacije in skladov, določena v 2. členu, VI. poglavju odloka o družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1953, št. 1-2391/1-53 z dne 6. II. 1953 (Uradni list LRS, št. 14-118/ 53) in v odloku o prvi spremembi odloka o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1953, se spremeni, in sicer:
Stroka 124: Tekstilna industrija
Tkalnica LO MO Novo mesto od 1900 na 764;
Tekstilna tovarna Novo mesto od 1592 na 1115.
2.	člen
Znižanje stopenj akumulacije in skladov po tem odloku velja od 1. avgusta 1953.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-8909/1-53
Novo mesto, dne 12. septembra 1953.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič L r.
407.
Na podlagi 5. in 19. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 58/51), 12. člena zakona o ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 19/52) in 3. poglavja zakona o družbenem planu LRS' za leto 1953 (Uradni last LRS, št. 3/1953) je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 7. julija 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953
1. člen
V	3. razdelku IV. poglavja odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953 določena odstotna udeležba za občinska ljudska odbora Hruševje in Jel-šane se spremenita tako, da se glasita:
Občinski ljudski odbor Hruševje 1,15%,
Občinski ljudski odbor Jelšane 1,18%.
V	1. odstavku VI. poglavja določeno razmerje med investicijami v družbeni standard se spremeni tako, da se glasi:
Investicije v gospodarstvu 000 din 10 300;
Investicije v družbeni standard in za javna dela	45 129
V	2. odstavku istega poglavja določene postavke za najvažnejše objekte investicijske izgradnje se spremenijo tako, da se glasijio:
Skupni Rok	Zmogljivost
znesek dovršitve po dovršitvi
Vodovod Postojna
in Pivka	6700	1953	m8/24h 2 000
Cesta Ribnica—
Ostrožno brdo'	7 000	1954	km	18
V VI. poglavju določeni stopnji akumulacije in skladov za lesno industrijska podjetja Postojna in Cerknica se spremenita tako, da se glasita:
Lesno industrijsko podjetje Postojna	185
Lesno industrijsko podjetje Cerknica	166
2. člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. I. 1953 dalje.	)
Št. 1218-7/30
Postojna, dne 8. julija 1953.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
408.
Na podlagi 5. in 19. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 58/51), 12. člena zakona o ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 19/52) in 3. poglavja zakona o družbenem planu LRS za leto 1953 (Uradni list LRS, št. 3/53) je na predlog sveta za gospodarstvo okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 1. septembra 1953 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953
1.	člen
V VI. poglavju odloka o družbenem planu okraja Postojna za leto 1953 se določena stopnja akumulacije in družbenih skladov za okrajno proizvodno podjetje gradbenega materiala v Ilirski Bistrici spremeni tako, da se glasi:
Okrajno proizvodno podjetje gradbenega materiala C.T t.s (.5 l.i (.	. l.J i.j l.j l.j l-j 62%
2.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. avgusta 1953 dalje.
Št. 7/53
Postojna, dne 1. septembra 1953.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
409.
Na podlagi 15. člena zakona v okrajnih ljudskih odborih, v zvezi z 19. členom uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2-8/1953) je okrajni ljudski odbor Sežana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. julija 1953 sprejel
ODLOK
o pogojih, s katerimi se iz okrajnega sklada za kreditiranje investicij dovoljujejo investicijski krediti gospodarskim, zadružnim in družbenim organzacijam
1.	člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje investicij okrajnega ljudskega odbora Sežana za leto 1953 krediti za investicije, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena družbenega plana okrajnega ljudskega odbora Sežana za leto 1953.
Iz tega sklada se ne dovoljujejo krediti za investicije, ki spadajo med temeljne investicije družbenega plana LRS za leto 1953 v območju sežanskega okraja.
2.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz 1. člena se oblikuje iz sredstev, predvidenih z družbenim planom okraja Sežana za leto 1953 ter iz izrednih dohodkov, ki jih v ta namen določi okrajni ljudski odbor.
3.	člen
Kredite iz 1. člena tega odloka dovoljuje svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Sežana na predlog komisije za investicijske kredite.
Komisija za investicijske kredite ima pet članov, ki jih imenuje in razrešuje predsednik okru jnega ljudskega odbora Sežana. Med člani komisije za investi-
cijske kredite je tudi direktor podružnice Narodne banke FLRJ v Sežani, vsaj dva izmed članov komisije pa morata biti tehnična strokovnjaka.
4.	člen
Investitorji (gospodarske in družbene organizacije) predlagajo svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora utemeljene vloge za investicijske kredite.
Za nove investicije priložijo investicijski elaborat, ki obsega:
investicijski program, generalni investicijski projekt, glavne projekte gradbenih objektov.
Investicijski program za investicije gospodarskega pomena obsega:
strukturo predvidene proizvodnje z analizo možnosti prodaje proizvodov,
materialno bilanco predvidene proizvodnje z analizo zagotovitve virov surovin,
splošno razporeditev objektov s tehnološkim procesom na podlagi splošnih normativov ah analogije s podobnimi projekti,
potrebna osnovna sredstva po strukturi in potrebna obratna sredstva,
potrebno energijo z analizo zagotovitve energije, potrebne kadre z analizo zagotovitve kadrov, izbiro lokacij,
predračun amortizacije investicijskega objekta, ekonomsko obrazložen obračun rentabilnosti s primerjalnimi pokazatelji,
gradbene skice s približno naprejšnjo izmero in predračunom.
Investicijski program mora biti tehnološko in ekonomsko razčlenjen tako, da se da presoditi tehnološka in gradbena zamisel in upravičenost investicij.
Generalni Investicijski projekt obsega vse elemente in podatke iz investicijskega programa, tehnično in ekonomsko detajlno obdelanega in specificiranega, specifikacijo in predračun opreme in pa idejni projekt gradbenih del.
Glavni projekt gradbenih objektov obsega načrte, detajlno naprejšnjo izmero in predračun del.
Za rekonstrukcijo, adaptacijo in razširitev obstoječih podjetij priložijo investitorji prav tako investicijski elaborat, ki obsega smiselno spredaj navedene podatke, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo je treba vlogi priložiti ponudbo ali predračun o dobavi opreme, rentabilitetni račun, amortizacijski načrt, pri uvoženi opremi pa še podatke o zagotovljenih deviznih sredstvih.
5.	člen
Komisija za investicijske kredite pregleda In presodi družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij ter pravilnost tehnološke in gradbene koncepcije projekta, Po opravljenem pregledu sestavi komisija poročilo ter ga predloži svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Sežana. Poročilo komisije mora vsebovati tudi predlog za dovolitev ali zavrnitev inve sticf jskega kredita.
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora izda potrdilo o odobritvi investicijskega elaborata ter
o višini letne transe za 1955, ki naj se stavi za ta kredit na razpolago' iz razpoložljivih sredstev okrajnega sklada za kreditiranje investicij.
Pri dovoljevanju investicijskih kreditov mora svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora dajati prednost investicijam, ki so po njegovi presoji najpomembnejše za gospodarski razvoj okraja.
6.	člen
Vračilne roke dovoljenih kreditov in obrestno mero bo predpisal okrajni ljudski odbor s posebnim odlokom (v smislu 20. člena uredbe), kadar bo Izvršni svet Ljudske skupščine FLRJ izdal posebne predpise.
7.	člen
Če dohodki sklada za kreditiranje investicij iz i. člena tega odloka ne morejo kriti tekočih izdatkov za namenske investicije iz tega sklada, mora podružnica Narodne banke obvestiti o tem svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora, da ukrene potrebno za vskladitev izdatkov z dohodki.
8.	člen
Na podlagi potrdila iz 5. člena sklene Narodna banka FLRJ z investitorjem kreditno pogodbo. Predpise o besedilu kreditne pogodbe, črpanju in vračanju kreditov, izda v okviru prednjih določb Narodna banka FLRJ.
9.	člen
Ta odlok velja takoj
Št. 1-1641/11-53
Sežana, dne 18. julija 1953.
Predsednik OLO: Danilo Petrinja 1. r.
410.
Na podlagi 16. člena in druge točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je sprejel okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1953
ODLOK
o spremembi odloka o okrajnem družbenem planu za leto 1953
1. člen
Stopnja akumulacije in skladov, določena v šestem poglavju 1. 'člena odloka o okrajnem družbenem planu za leto 1953 — stroka 116 — proizvodnja, plemenitenje in predelovanje nekovinskih rudnin — podjetje »Steklena galanterija« v Sežani — na 121%, se spremeni in določi na 400% z veljavnostjo od 1. januarja
Ta odlok velja od dneva objave v ^Uradnem
listu LRS«.
Št. 1-2176/16-1953 - Sežana, dne 8. avgusta 1953.
Za predsednika OLO podpredsednik:
Anton Ovčarič 1. r.
411.
Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z določbami pravilnika o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 51-430/1949) in v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22. septembra 1955 izdal
ODLOK
o obvezni tuberkulinizaciji goved na območju okraja Sežana
1.	člen
Na območju okraja Sežana mora biti preiskana na tuberkulozi in tuberkulinizirana vsa goveja živina, stara nad dva meseca.
2.	člen
Tuberkuliinizacija živine se opravi v vsaki vasi in naselju. Čas in kraj tuberkulinizaclje in pregleda določi tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora.
Stroški tuberkulinizacije gredo v breme okrajnega proračuna.
3.	člen
Vsaka tuberkulozna žival se vidno zaznamuje s preluknjanjem desnega ušesa.
4.	člen
Občinski ljudski odbori morajo voditi evidenco o tuberkuloznih živalih za vsako vas posebej. Knjige se vodijo pod zaporedno številko , imenom in priimkom lastnika, vrsto, oznako in starostjo živali in datumom ugotovitve z rubriko za opombe.
5.	člen
Z živino, za katero se ugotovi, da je tuberkulozna, se bo ravnalo po določbah 49. in 50. člena pravilnika za izvajanje uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradni list FLRJ, št. 51-430 z dne 15. junija 1949).
Tuberkulozne živali se smejo zaklati samo v klavnicah, ki so pod veterinarskim nadzorstvom.
6.	člen
Kdor bi oviral preiskavo oziroma pregled živali in hlevov in delo pri tuberkulinizaciji, se kaznuje z ednarno kaznijo do 3000 (tritisoč) dinarjev, kolikor ni dejanje kaznivo po določbah uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni (Uradhi list FLRJ, št. 48-378 z dne 9. junija 1948).
7.	člen
Za upravni kazenski postopek in za izrekanje kazni po tem odloku je pristojen sodnik za prekrške okrajnega ljudskega odbora.
8.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. 1-2815/14-1953
Sežana, dne 22. septembra 1953.
Za predsednika OLO podpre d se dnik:
Anton Ovčarič 1. r.
412.	' ^
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in drugega odstavka 1. člena uredbe vlade LRS o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, št. 34-197/1952) je okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 22 septembra 1953 izdal
ODLOK
o omejitvi števila koz na območju okraja Sežana
L člen
Na območju okraja Sežana se omeji število koz, ki jih smejo rediti kmetijska gospodarstva, in sicer:
a)	gospodarstva, ki imajo preko enega hektara obdelovalne zemlje, ne smejo rediti nobene koze;
b)	gospodarstva, ki imajo do enega hektara obdelovalne zemlje, smejo rediti največ dve kozi, ako ne redijo goveje živine, Ako pa redijo govejo živino, ne smejo rediti nobene koze.
2.	člen
Za obdelovalno zemljo po tem odloku se štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki in travniki (vštevši senožeti z enkratnim odkosom).
3.	člen
Omejitev števila koz po 1. 'členu tega odloka se mora izvesti do konca leta 1953. Vse odvečne koze lahko gospodarstva koljejo za svoje potrebe ali pa jih prodajo po prosto formiranih cenah.
6.	člen
Kdor ima oziroma redi koze v večjem številu, kakor je dovoljeno po 1. členu tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni po 2. členu uredbe o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, št. 34-197/1953). Ob pogojih iz 39, člena temeljnega zakona o prekrških se lahko izreče tudi odvzem koz, ki so predmet prekrška.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-2815/15-1953
Sežana, dne 22. septembra 1953.
Za predsednika OLO podpredsednik:
Anton Ovčarič 1. r.
413.
V spomin na zgodovinske dni vsesplošne oborožene vstaje Slovenskega Primorja proti fašističnemu nasilju in za socialno osvoboditev ter počastitev obletnic ustanovitve zmagovitih primorskih brigad in zgodovinskega sklepa II. zasedanja AVNOJ v Jajcu o priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji izdaja okrajni ljudski odbor Tolmin na svoji slavnostni seji dne 1. septembra 1953. na podlagi I. odstavka 15. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52).
ODLOK
o razglasitvi 6. septembra za ljudski praznik okraja Tolmin
1. člen
6.	september se razglasi za ljudski praznik okraja Tolmin.
2. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«
Št. 1-2783/1-1953
Tolmin, dne 1. septembra 1953.
Podpredsednik OLO: France Skok 1, r.
414.
Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 19. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLR], št. 2/53) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Tolmin na skupni seji dne 19. septembra 1953 sprejela
ODLOK
o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena okraja Tolmin za leto 1953
1.	člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje investicij okraja Tolmin za leto 1953 krediti za investicije, ki spadajo po družbenem planu okraja med investicije v gospodarstvu. Za temeljne investicije po republškem družbenem planu za leto 1953 v območju okraja Tolmin se krediti iz tega sklada ne dovoljujejo.
2.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz 1. člena se formira iz sredstev predvidenih z družbenim planom okraja za leto 1953 iz izrednih dohodkov in iz raznih presežkov dohodkov, ki jih v ta namen določi okrajni ljudski odbor.
3.	člen
Kredite iz 1. člena tega odloka dovoljuje komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov, ki ima pet članov. Med njimi morata biti vsaj dva tehnična strokovnjaka in pa direktor podružnice Narodne banke, Člane komisije imenuje in razrešuje predsednik okrajnega ljudskega odbora.
4.	člen
Investitorji (gospodarske in družbene organizacije) predlagajo navedeni komisiji utemeljene vloge za investicijski kredit, opremljene z investicijskim elaboratom. Investicijski elaborat mora obsegati vse listine, predpisane v 10. členu uredbe o začasnem finansiranjem investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2/53.)
Za rekonstrukcijo, adapatacijo in razširitev obstoječih podjetij predložijo investitorji prav tako investicijski elaborat, ki obsega smiselno v poštev prihajajoče podatke iz 10. člena omenjene uredbe, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo je treba vlogi priložiti ponudbe ali predračun o dobavi opreme, rentabilitetni račun, amortizacijski načrt, pri uvoženi opremi pa še podatke o zagotovljenih deviznih sredstvih.
5.	člen
Komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov pregleda in presodi gospodarsko utemeljenost ter pravilnost tehnološke in gradbene zamisli objekta. Za koristne investicije izda potrdilo o odobritvi investicijskega elaborata ter o višini letne tranše za leto
1953, ki se da za ta kredit na razpolago iz razpoložljivih sredstev okrajnega sklada za kreditiranje investicij. Prednost imajo tiste investicije, ki so poimensko predvidene v okrajnem družbenem planu za leto 1953, od drugih investicij pa tiste, ki so po presoji komisije gospodarsko najbolj važne za okraj.
Vračil ne roke dovoljenih kreditov in obrestne mere bo predpisal okrajni ljudski odbor po izdaji posebnih predpisov Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ po 20. členu uredbe o začasnem finansiranju investicij.
6.	člen
Na podlagi potrdila iz 5. člena sklene Narodna banka z investitorjem kreditno pogodbo. Predpise o besedilu kreditne pogodbe ter črpanju In vračanju kreditov izda v okviru prednjih določb Narodna banka FLRJ.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS*.
Št. I/P 2816/1-1953
Tolmin, dne 19. septembra 1953.
Podpredsednik OLO: Franc Skok 1. r.
415.
Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in 19. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2-8/1933) izdaja ljudski odbor mestne občine Idrija
ODLOK
o načinu sklepanja kreditnih pogodb glede investicij, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena
mestne občine Idrija za leto 1953
•.
t. člen
Po predpisih tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje Investicij ljudskega odbora mestne občine Idrija za leto 1953 krediti za investicije, ki spadajo med investicije gospodarskega pomena ljudskega odbora mestne občine Idrija za leto 1953.
Za temeljne investicije družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1953 v območju ljudskega odbora mestne občine Idrija se krediti iz tega sklada ne dovoljujejo.
2.	člen
Sklad za kreditiranje investicij iz 1. člena se oblikuje iz sredstev, predvidenih z družbenim planom ljudskega odbora mestne občine Idrija za leto 1953 ter iz izrednih dohodkov, ki jih v ta n^men določi ljudski odbor mestne občine: presežek amortizacije (po 17. členu uredbe o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1952), krajevni samoprispevek, prihranki iz lanskoletnega proračuna in skladi,
3.	člen
Kredite iz 1. člena tega odstavka dovoljuje komisija za dodeljevanje investicijskih kreditov iz sklada za kreditiranje investicij ljudskega odbora mestne občine Idrija. Komisija ima pet članov, med njimi je direktor podružnice Narodne banke in vsaj dva tehnična strokovnjaka. Člane komisije imenuje In razrešuje predsednik ljudskega odbora mestne občine Idrija.
4.	člen
Investitorji (gospodarske in družbene organizacije) predlagajo navedeni komisiji utemeljene pismeno vloge za investicijski kredit.
Za nova podjetja predložijo investicijski elaborat, ki mora obsegati vse, kar predpisuje 10. člen uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2-80/53).
Za rekonstrukcijo, adaptacijo in razširitev obstoječih podjetij priložijo investitorji prav tako investicijski elaborat, ki obsega smiselno v poštev prihajajoče podatke iz 10. člena omenjene uredbe, potrebne za presojo družbene in gospodarske utemeljenosti investicij.
Za opremo je treba vlogi priložiti ponudbe ali predračun o dobavi opreme, rentabilitetni račun, amortizacijski načrt, pri uvoženi opremi pa podatke o zagotovljenih deviznih sredstvih.
Komisija za dovoljevanje investicijskih kreditov, pregleda in presodi družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij ter pravilnost tehnološke in gradbene koncepcije objekta. Koristniku investicije izda potrdilo o odobritvi investicijskega elaborata ter o višini letne tranše za leto 1953, ki se da za ta kredit na razpolago iz razpoložljivih sredstev mestnega sklada za kreditiranje investicij. Prednost pri tem imajo investicije, ki so poimensko predvidene v družbenem planu ljudskega odbora mestne občine Idrija za leto 1953, od drugih investicij pa tiste, ki so po presoji komisije največjega splošno gospodarskega pomena za mesto.
Vračilne roke dovoljenih kreditov in obrestno mero bo predpisal ljudski odbor mestne občine Idrija potem ko bo Izvršni svet Ljudske skupščine FLRJ izdal posebne predpise po 20. členu omenjene uredbe.
6.	člen
Na podlagi potrdila iz 5. člena sklene Narodna banka FLRJ z investjtorjem kreditno pogodbo. Predpise o besedilu kreditne pogodbe, o črpanju in vračanju kreditov, izda v okviru prednjih določb Narodna banka FLRJ.
7.	'člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 5/6-53
Idrija, dne 19. avgusta 1953.
Podpredsednik MLO;
Franc Mohorič 1. r.
416.
V spomin na 9. september 1945, ko je ljudstvo množično sodelovalo pri osvoboditvi Gorice in je ta dan bilo to ozemlje prvič v zgodovini osvobojeno, izdaja ljudski odbor mestne občine Nova Gorica na podlagi 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) m na predlog Zveze borcev in množičnih organizacij na VI. seji dne 3. septembra 1953
ODLOK
o razglasitvi 9. septembra za ljudski praznik mestne občine Nova Gorica
1. člen
9.	september se razglasi za ljudski praznik mestne občine Nova Gorica,
2. člen
la odlok velja od dneva objave v »Uradnem
listu LRS«.
Št. 1253/1
Nova Gorica dne 3. septembra 1953.
Podpredsednik LO MO: Jožef štrukelj L r.
POPRAVEK
V odloku o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju mestne občine Škofja Loka (Uradni list LRb, št. 24-265/53) se mora v drugem členu med besedama »obojestranski« in »odpovedni« vstaviti beseda »dvomesečni«, tako da se ta člen pravilno glasi: »Če v najemnih pogodbah odpovedni rok ni izrecno dogovorjen, velja obojestranski dvomesečni odpovedni rok«.
Št. 798/2-53
Ljubljana, dne 25. septembra 1953.
Iz pisarne Sekretariata za zakonodajne zadeve
Pregled „Uradnega lista FLRJ„
Št. 27 z dne 8. julija 1953;
220.	Odločba o kritju razlike med doseženim skladom za plače in 80 % od sklada za plače po tarifnih pravilnikih kmetijskih posestev v letu 1952.
221.	Odločba o načinu uvažanja reprodukcijskega materiala iz sredstev sklada za splošne državne devizne potrebe.
222.	Odločba o enotni prodajni ceni na drobno za novo vrsto cigaret »Mostar«.
Št 28 z dne 15. julija 1953:
223.	Odločba o priglašanju poslov, s katerimi nasta uejo obveznosti do tuji--’, in o pošiljanju podat
kov o dolgovih v tujini.
224 Odločba o prodajnih cenah za kolekcije cigaret.
225.	Odredba o srečevanju in prehitevanju motornih vozil s spremstvom na javnih cestah.
226.	Odredba o izplačilu imetnikom »Partizanskega spominskega znaka 1941« za stroške letnega dopusta.
227 Navodilo za izdajanje spričeval o telesni in du ševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
228- Odločba o okoliših, ki so okuženi s kaparjem.
Št 29 z dne 22. julija 1953:
229. Uredba o določanju invalidskih prejemkov mirovnim vojaškim invalidom.
23(). Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o davku od sklada za plače.
231.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o dodatkih za otroke.
232.	Uredba o spremembah in dopolnitvah predpisov o plačah uslužbencev državnih organov in ustanov.
233.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških.
234.	Odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov o. ugodnostih članov Enotnih sindikatov Jugoslavije med letnim dopustom.
235.	Odlok o ustanovitvi podružnic in izpostav zavodov za socialno zavarovanje.
236.	Odločba 6 ustanovitvi Komisije za zdravila.
237.	Odlok o spremembi tarif za prevoz blage na progah jugoslovanskih železnic.
238.	Odredba o razveljavitvi prepovedi izvoza nekaterih proizvodov in omejitve izvoza drv.
239.	Odločba o povračilu (regresu) razlik pri ceni sladkorja za podjetja živilske industrije in razlik pri ceni zaobale iz bele pločevine za podjetja konservne industrije.
240.	Odločba o pravici delavcev in uslužbencev pri državnih uradih in zavodih do ugodnejšega nakupa premoga.
241.	Pravilnik o posebnem dodatku za potapljaško delo v pomorski upravni službi.
242.	Pravilnik o dodatku za posebne delovne pogoje učnega in vzgojnega osebja v šolah in domovih za defektne, invalidne in tuberkulozne otroke.
243.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o nazivih in plačah pisarniških uslužbencev.
244.	Pravilnik o razvrstitvi položaja direktorja zavoda za socialno zavarovanje v plačilne razrede.
245.	Navodilo k uredbi o obveznosti opravljanja strokovnih izpitov državnih uslužbencev.
246 Navodilo o izdatkih, ki jih podjetja za pomorski, rečni In civilni zračni promet ter podjetja za spalne in jedilne vozove pri izračunavanju davka od sklada za plače odbijejo od doseženega sklada.
247.	Navodilo o načinu dajanja povračila (regresa) za razlike pri ceni sladkorja, uporabljenega za proizvodnjo sadnih izdelkov in za razlike pri ceni za zaobalo iz bele pločevine, uporabljeno pri proizvodnji podjetij konservne industrije.
248.	Navodilo za izvajanje odločbe pravici delavcev in uslužbencev pri državnih uradih in zavodih do ugodnejšega nakupa premoga.
249.	Navodilo k uredbi o davku od sklada za plače.
250.	Odločba o pravici mestnega podjetja za razpečavanje tiska in propagandnega materiala Beogradu, da sme razpečavati časnike, knjige in ostali inozemski tisk.
251.	Odločba o izročitvi v promet priložnostnih poštnih znamk ob 38. svetovnem kongresu esperantistov v Zagrebu.
^opravek odločbe o povečanju dela deviznih sredstev ki ostanejo na prosto razpolaganje gospodarskim organizacijam — izvoznicam.
Št 30 z dne 29. julija 1953:
252.	Uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov.
253.	Uredba o odobravanju in delitvi dohodka gospodarskih organizacij.
254 Uredba o zagotovitvi izplačila minimalnega sklada za plače gospodarskim organizacijam.
255.	Odlok o pošiljanju poročil o obračunu in raz delitvi dohodka gospodarskih organizacij.
256.	Odlok o začasnih izplačilih iz sklada za plače In o vplačilu akumulacije in skladov.
257.	Odlok o podatkih družbene evidence pri Narodni banki FLRJ.
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik — tiska dskaraa »Toneta TomSiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, pr pošti 8 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica na, poštni predal 838 — Telefon uprave 23-579
Čekovni račun: 601-»T«-157