KRANJ, 5. OKTOBRA 1963 ŠTEVILKA 39. Največ življenjskega prostora v Afriki Statistični podatki zatrjujejo, da živi na vsakem kvadratnem kilometru zemlje na Zemlji 26 ljudi, še pred 10 leti pa jih je živelo le 18. Iz demografskega koledarja OZN je razvidno, da sb ljudje naj-gosteje naseljeni na Nizozemskem, kjer jih živi povprečno 346 na kvadratnem kilometru, največ prostora pa imajo ljudje v Južni Afriki, kjer »ima« vsak človek svoj kvadratni kilometer zemeljske površine. V Kanadi prideta 2 človeka na kvadratni kilometer, v ZDA pa 20. Najbolj mestna dežela je Severna Amerika, kjer je kar 65 odst. ljudi nastanjenih po mestih, v Sovjetski zvezi je meščanov 56 odst. Pri rojstvih je na zadnjem mestu Zahodna Nemčija, kjer se na 1000 prebivavcev rodi le 10 otrok letno, najhitreje bi lahko naraščalo število ljudi na Slonokoščeni obali, saj se na 1000 prebi-vavcev letno poveča za 56, vendar zaradi precejšnje umrljivosti ni tako. Države z visokim letnim prirastkom ljudi so Gana, Albanija, Bra- zilija, Formoza, Kenija, Mehika, Filipini in Siam. Medtem ko je v Evropi in v Severni Ameriki več žensk kot moških, je v Aziji in Oceaniji obratno. Na vseh delih sveta se rodi več dečkov kot deklic, ker pa je umrljivost pri ženskah manjša kot pri moških, pri starejših starostnih skupinah ženske prevladajo. Najdaljšo življenjsko dobo dosegajo Francozi, Nizozemci in Norvežani. Povprečna meja življenja dosega tam celo 75 let. ' Po krajšem časovnem presledku je Bled spet posodil nekaj svojega prostora in precej svojih lepot nemškim fil-marjem. Ob pomoči podjetja Filmservis Ljubljana filmsko podjetje Musikhaus iz Zahodne Nemčije snema glasbeno-zabavni film, ki mu je scenarist za kraj dogajanja namenil Tirole. ?o prizoru iz bara (uredili so ga v Kazini) sodeč, bo v ftbmi zares veliko glasbe, predvsem pa na desetine mladih ljudi Pred nekaj dnevi je gostovala v Kranju pevska in folklorna skupina »Stif Naumov« iz Bitole. Predstavila nam je »košček« makedonskega sveta z izbranim sporedom pesmi ia plesov Že to zimo otroška vlečnica »Moica« • KRANJSKA GOR\ bo do letošnje zimske sezone dobila še en turistični objekt, ki se ga bodo razveselili predvsem naši najmlajši. Žičnica Vitranc bo namreč z lastnimi sredstvi in v lastni režiji zgradila levo od sedanje vlečnice OTROŠKO VLEČNICO z dolžino 180 metrov in višinsko razliko 25 m. # Da bo ta naprava name- njena res najmlajšim, pove že ime te vlečnice; vlečnica se bo namreč imenovala MOJCA. # Obratovati bo pričela že za letošnjo zimsko sezono, saj trenutno že delajo betonske temelje za podpornike. Zanimivo pri vlečnici Mojca je tudi to, da bo ta osvetljena, in sicer z neonsko razsvetljavo. Za gradnjo vleč- nice Mojca so se odločili predvsem zato, ker sedanja vlečnica za otroke ni bila primerna. # Kranjska gora bo taka % odslej v zimski sezoni še # bolj privlačna tudi za naj-% mlajše in ne samo za vr> % hunske športnike oziroma 9 za odrasle osebe na sp'.oš- # no. — P. SREČANJA Z LJUDMI ■ SREČANJA Z LJUDMI • SREČANJA Z LJUDMI »Bili smo razočarani, ker nismo imeli na razpolago zajcev. Vendar pa nam je okrog 350 fazanov zadostovalo. Drugače pa smo bili zadovoljni. Še bomo hodili lovit v Jugoslavijo.« Tako je dejal vodja prve večje skupine 39 lovcev iz italijanskega mesta Viareggio g. Umberto Pezzattini, ki smo ga našli pred hotelom Evropa v Kranju, kjer so imeli vse tri dni lova urejeno hrano in prenočišče. Oni so pravzaprav »odprli« sedanjo jesensko lovsko sezono na loviščih Kozoroga med Kranjem in Kamnikom te dni. V tem mesecu so napovedane še tri večje skupine lovcev »Škod \ da ni bilo zajca!« iz Italije, ki bodo v glavnem poskusile srečo s fazani (pripravile so jih lovske družine Sorsko polje, Šenčur in Škof j a Loka). # Ste že bili kdaj prej na naših loviščih?« »Da. Večina nas je, ki že poznamo vaša lovišča in sistem lova v Jugoslaviji,« je dejal g. Pezzattini. # »Boste še prišli?« »Seveda, že 26. oktobra nas bo večina znova v Jugoslaviji, in sicer na loviščih pri Ptuju. Je že urejeno. Tam bomo dobili na razpolago tudi zajce. Mi v Toscani smo telo navdušeni za zajce in ptice. To smo tu tokrat zelo pogrešali. # »Kaj o tem niste bili prej obveščeni?« »Ne. V tem se organizacijsko nismo prav dogovorili pred našim odhodom. Končno pa razumemo, če je zajcev premalo...« # »Kako vam je bilo všeč ostalo?« »Pri vas smo zmeraj zadovoljni. Zlasti kar se hrane tiče. Ni drago, toda v Kamniku je še ceneje kot v Kranju. Zlasti je pri vas poceni pivo, vino pa je predrago.« 0 »Imate kakšne druge pripombe, želje.. .?« »Niti ne. Res je, da se nekateri mladi nimajo kje sprostiti zvečer. Niti televizije nimamo v hotelu, čeprav je druga oskrba dobra. Sicer pa se mi lovci sprostimo na lovu in zvečer ne iščemo razvedrila.« — K. M- \ Iz zgodovine m sed«m\os\\ Me\rita \ Grb z orlom \R¥,TK.1J\ SO ... \ »NAJVEČJA 2AL.OST« je v tem, ker so neumni gotovi, pametni pa vedno dvomijo.« Bertrand Rusell, angleški filozof Legenda o nastanku Mehike £e danes spominja na legendo o nastanku Mehike 5 grb z orlom, ki ima v kljunu kačo in sedi na kaktusu. Po legendi, ki živi med ljudstvom, so predniki Mehikancev Azteki okoli leta 1324 prišli na današnje ozemlje. Ustavili pa so se zato, ker jim je bilo prerokovano, da bodo srečni in močni le tam, kjer bodo videli takega orla. Kultura Mayev in Toltecov se odraža tudi v Mehiki Ko so prišli Azteki na da: našnje ozemlje, so tam našli razpadajočo državo Toltecov, ki so bili narod z zelo visoko kulturo. Na jugu pa je pustil sledove najbolj razvit narod — Mavi. Azteki so imeli že svoj koledar, dobro so poznali astronomijo in veliko so se ukvarjali tudi z umetnostjo. Veliko so gradili, vendar so najlepše piramide podedovali od Mavev, Ljudje, ki so poznali koruzo Vnovi domovini so se Azteki ukvarjali največ s poljedelstvom. Vendar niso poznali takih kul- tur, kakor so jih poznale evropske dežele. Domovina koruze je Mehika, prav tako prihaia iz teh dežel tudi kakav, paprika, tobak in agava. Zemljo so obdelovali zelo primitivno, saj niso poznali niti pluga niti rala; obdelovali so jo z motiko. Španci posežejo " v življenje Aztekov Prva stoletja so Aztekom vladali kralji, ki so hitro širili državo. Z osvajanjem novega ozemlja so si pridobili velika bogastva. Ko je bila moč Aztekov največja, so se po Srednji Ameriki pričele širiti novice o tujcih, ki so se izkrcali na Karibskih otokih. Bil je Kolumb in njegovo spremstvo. Dvajset let za njim so prišli Španci, ki so že zavzeli Ku- bo in jim je zadišalo bajeslovno bogastvo Aztekov. Kralj Montezuma se jim je nekaj časa upiral, vendar pa je podlegel velikemu španskemu vojskovodji Cortesu. Pričela se je skoraj štiristo let trajajoča španska okupacija. Borba za osvoboditev Konec 18. in v začetku 19. stoletja so gibanja, ki so se pričela v Evropi, vznemirila tudi Mehiko. Prve borbe proti Špancem so se pričele septembra 1810 pod vodstvom svečenika Hidalga. Upor je bil zadušen in Hi-dalgo ubit. Borbo je nadaljeval njegov učenec Morelos. ki je proglasil republiko. Tudi njega so ubili. Zopet so zagospodovali Španci. Toda oblast se jim je vedno bolj izmikala. Dokončno jih pre-~ žene njihov nekdanji podanik, ki je bil leta 1820 vodja upora in.ki se proglasi za cesarja. Sedaj pa se pričnejo borbe za oblast med Mehikanci. Oblast prehaja iz roke v roko. V sporu z ZDA Mehika izgubi ozemlje Teksasa. V državi vlada nezadovoljstvo, izbruhne revolucija. Na oblast pride konservativni Santa Ana. Ljudstvo je od neprestanih bojev izčrpano in nezadovoljno. Santa Anna je pregnan in Mehiki zavlada avstrijski nadvojvoda Maksi- »V POLITIKI je veliko psov, ki lajajo šele takrat, ko ni ničesar več.« Christian Pineau, francoski minister »NAŠE STOLETJE je odkrilo lepoto grdega ...« Neki francoski slikar »NE ZANIMAJO me leta, saj sploh ne vem, koliko sem star. In tudi, če bi vedel, ne bi verjel.« Vittorio de Sica, italijan. filmski režiser »ČLOVEK SE ČUDI, kako so matere spoznale vse tiste stvari, ki jih prepovedujejo svojim hčeram.« Lili Pulver, nemška filmska igravka »USPEŠEN je tisti moški, ki zasluži več, kot porabi njegova žena. Uspešna pa je tista ženska, ki najde takega človeka.« Fran^oise Sagan. francoska pisateljica »KO BO POTOP, se človeštvo ne bo utopilo v vedi, temveč v papirju.« Somersei Maugliam, angleški književnik miljan, nato mehiški diktator Diaz. Pod vodstvom Pan-cha Vilia in Emiiia Zapate se prične gverilsko gibanje, ki traja do leta 1917., ko predsednik Carranzo izda ustavo. Država je zaplenila vse cerkveno premoženje in izveden je bil prvi del agrarne reforme. Nacionalizirana so rudna bogastva, ki so jih največ izkoriščali tujci. Leta 1942 je tudi Mehika stopila v vojno z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Revolucija se nadaljuje Mehika spada med večje države na svetu, saj meri dva milijona kvadratnih kilometrov in ima 33 milijonov prebivavcev. še vedno je pretežno agrarna država. Glavni pridelek je koruza, goje pa tudi ostale žitarice. Veliko izvažajo kave, kakava in svile. Država ima veliko rudnih bogastev, posebno nafte, železa, cinka, bakra, zlata in srebra. Imajo že precej dobro razvito industrijo, ki se posebno hitro razvija pc zadnji vojni. Predsednik LOPEZ MA-TEOS je dejal: >\"aša revolucija se še vedno nadaljuje. Mnogo je zaprek in težav, ki jih moramo odstraniti. Letos so delavci prvič soudeleženi pri upravljanju tovarn in delitvi dobičkov. Elektriko smo nacionalizirali, toda to je šele začetek. Iz dneva v dan podiramo staro in gradimo novo — boljše življenje.« Kulturna zapuščina Majev: piramida — srrobnica na polotoku Vucatan GLOBUS Nadaljevala bo študij MLADA PREDSTAVNICA FRANCOSKEGA »novega vala« Marie France Pisier in obenem absolventka pravne fakultete bo z Robertom Hosscinom snemala v Nici. V filmu bo igrala kar dve vlogi, in sicer sestro glavnega junaka, ki je brinetka, in njegovo plavolaso bogato prijateljico. Pa končanem snemanju se bo posvetila študiju. Po 50 letih je našel sestro PETDESET LET ni vedel uradnik Ma.vimo Laguna San-chc/, da ima sestro. Na izletu v oddaljeno provinco je srečal staro gospo. Njegova žena je presenečeno dejala: »To bi bila lahko tvoja sestra, tako ti je podobna.« In ko je začel pogovor z njo, sta začuđeno ugotovila, da nosita oba enaki imeni in da sta rojena v isti vasi. In rešitev uganke?! Njun oče je zapustil mater in oclšel v Ameriko. Zapuščena mati je morala otroka dati v sirotišnico in tako nista vedela drug za drugega. Sir VVinston Churchill častni član SIR WINSTON CHURCHILL pri naslednjih, volitvah ne bo več kandidiral za mesto v britanskem spodnjem domu. Konservativni politiki ga bodo imenovali za častnega člana. Opozicijo so seznanili z načrtom, da bi si zagotovili večino za zahtevano spremembo. Tudi general se lahko zmoti GENERAL DE GALLLE je poveljeval častni četi pri podeljevanju odlikovanj francoskim vojakom. Proti koncu ceremoniala je pozabi! dati godbi ukaz /a tus- in fe dal ukaz za konec: /Orožje strani« bele ko se godba ni oglasila, je opazil napako. Zadnje »potepanje« po Bremnu Shitrim in zelo udobnim modernim tramvajem smo se pol ure vozili iz predmestja v center Bremena. Že prvi trenutki, ki smo jih prebili na tleh Bremena, so nam dali čutiti, da je to precej prijetnejše mesto od Hamburga. Stavbe, ki so jih gradili po vojni (tudi Bremen je bil močno porušen), so višje, svetlejše in prijaznejšo. Glavna ulica, kjer je večina veletrgovin, je zelo živahna. Mesto se je ravno pripravljalo na veliko razprodajo "v vseh trgovinah ob koncu poletne sezone. Napisi — kot na primer »Kmalu bo skočila mačka iz vreče!« ali »Kaj pomeni to grmenje? Ah, seveda, cene padajo!« so vabili že dobrih deset dni prebivavce. mesta, naj se tega in tega dne zglasijo v trgovini, ki bo posebno opremljena za razprodajo in kjer bodo lahko kupili blago za toliko in toliko procentov ceneje, kot so ga pred štirimi ali petimi meseci drugi. Naslednjega dne, ko se je razprodaja začela, smo lahko opazili, da so se ljudje močno potrudili in se nagnetli v trgovine. To sicer ni pomenilo, da Nemci nimajo denarja, da bi si v polni sezoni kupili ta ali oni artikel, vendar je še enkrat potrdilo njihovo gospodarnost, ki večkrat meji že na skopost ali celo na neumnost, kajti kaj ti pomagajo še tako krasne kopalke na severnem morju ob začetku avgusta, ko večina že potegne iz omar svoje toplejše obleke. pisali, kje in kaj se splača kunovaii. Sibei >a smo bili tako vsi silno'^na teokem« z denarjem* da smo si trgovine ogledovali bolj od zun j Značilnost Holandije — mlin Proti enemu največjih pristanišč v Evropi Žalostna novica Večerne ure smo navadno porabili za to, da smo se seznanili — vsaj površno — z nočnim življenjem mest, ki smo jih obiskovali. Pohajkovali smo po cestah in se pomenkovali. Naenkrat smo zaslišali glas kolporterja, ki je kričal nekaj o katastrofalnem potresu v Jugoslaviji. Vsi smo najprej pomislili na Ljubljano. Hitro smo kupili časopis in prebrali prve žalostne podatke o potresu in žrtvah v Skopju. Kar kmalu smo se vrnili na ladjo, kjer je bila že vsa posadka obveščena o nesreči. Mornarji so bili zbrani ob radijskem sprejemniku in napeto poslušali slabo modulacijo radia Zagreb. V poznih popoldanskih urah je ladja Bratstvo zapustila Bremensko pristanišče. Zelena dolina reke Weser je ostajala za nami, z brega se je oglasila spet jugoslovanska himna v pozdrav ladji, ki je tega dne v znak žalosti plula z zastavo na pol droga. Na Holandsko Za spoznavanje dežele je dva dni toliko kot nič, da ne govorim o tem, kakšne vtise si lahko ustvariš o tej deželi, v kateri si se zadržal en sam dan. Ko smo zapustili Bremen, se nam je obetalo nekaj več postanka v Holandiji, in to v enem največjih pristanišč na svetu R.otterdamu. Holandija nas je prav vse močno zanimala. Mnogo smo slišali govoriti o ljudeh, o načinu življenja in o življenjski ravni, ki so jo dosegali na Holandskem. Od Bremena do Rotter-iama ni daleč in tako nam ni bilo treba dolgo čakati na srečanje s Holandijo. Nemške zastave aa obalnih ladjicah so se kaj kmalu umaknile holandskim trobojnicam. Značilne obalne bar-iice, ki so obenem tudi stanovanje za lastnikovo družino so nas obkrožale po ves dan. V soboto popoldne smo odšli iz Bremena in v nedeljo popoldne smo bili v Rotterdamu. V nedeljo r holandskih pristaniščih ne delajo in tako se aam je spet podaljšal čas bivanja v Holandiji . :a en dan. Preden smo zapluli v kanale reke Schelde smo morali lep čas čakati na pilota in bili smo že prestrašeni, kaj če tudi piloti v nedeljah ne delajo in bomo morali lepo nedeljsko popoldne prečepeti na ladji zasidrani kilometer pred pristaniščem. Končno smo le dobili pilota in se mimo kilometrske plaže ob ustju reke zapeljali mimo brezštevila ladij v neki stranski kanal. 2e po tem, da je na mestu, kjer smo pristali, stal en sam žerjav, smo si lahko mislili, da ne bomo kaj kmalu zapustili Rotterdama. In res je bilo tako. Kar skoraj celih pet dni smo ostali tam in smo lahko medtem napravili še lep izlet v ne preveč oddaljen Amsterdam in Haag. Holandska policija nam ni delala velikih preglavic in kar kmalu smo stali na holandskih tleh. Kot povsod drugod tako smo se tudi tukaj iz precej oddaljenega pristanišča morali odpeljati v mesto. Cena za prevoz je bila precej nižja kot v Nemčiji, čeprav je bila razdalja enaka, če ne daljša. Dober znak za nas, smo si mislili in kasneje smo- se lahko prepričali, da je v Holandiji marsikaj mnogo ceneje kot v Nemčiji. Mornarji, ki so zaradi pogostih obiskov v vseh teh deželah pravi izvedenci za cene, so nam natančno po- Ogled Rotterdama Rotterdam velja danes za eno največjih pristanišč na svetu, če ne celo največje. .Mesto nas je navdušilo tako močno, da smo se vsak dan po dvakrat odpeljali z ladje v^cen-ter, čeprav smo ga že dobro poznali in si ga ogledali do potankosti. Ostro ločena dela, stari in novi, sta privlačna vsak po svoje. Stari del, ki je ušel neprestanemu bombardiranju med drugo svetovno vojno z značilnostmi holandskih stavb in novi del, ki ga sestavljajo predvsem stavbe trgovskega značaja, svetle, pretežno nizke, z velikimi zasteklenimi izložbenimi okni, prostornimi in urejenimi z velikim okusom in poznavanjem kupčevih zahtev. Naša prva pot je bila pot na EUROMAST — stolp, s katerega vidiš Rotterdam pod seboj v vsej njegovi velikosti. V štiriindvajsetih sekundah te eno najhitrejših dvigal potegne na sto metrov visoko ploščad in Rotterdam ti leži pod nogami. Presenetljiv pogled na pisani vrvež velemesta. Od tu se vidi vse področje delte, ki ]o naredi reka Schelde ob izlivu v morje, vidi se stolp stolnice v Utrechtu in silhuete Haaga, Dor-dereehta in Delfla, najzanimivejšega in najbolj holandskega mesta v vsej Holandiji. S tega mesta smo si lahko označili tudi vse ostale točke, ki smo jih nameravali obiskati v teku našega petdnevnega obiska v Rotterdamu. V mesto smo prišli sredi popoldneva, zato smo preostali čas porabili za večerni sprehod po starem delu Rotterdama. Pogled skozi okno Ozke in dokaj visoke, tri- do štirinadstropne hiše so se raztezale ob vodnem kanalu. Skoraj vsaka hiša ima balkon in nad tem balkonom zaščitno platno proti soncu, ki ga sicer na Holandskem ni mnogo, ker vse prerado dežuje. Platno je približno take oblike, kot ga imajo pri nas nad izložbami, le da ni ravno, ampak usločeno, kakor streha pri kaki stari kočiji. Okna so velika in stekla so od stropa do tal. Vsako okno ima seveda lične zavese, ki pa jih Holandci ne obesijo tako kot ljudje pri nas, da zakrivajo radovednim pogledom dostop v stanovanje, ampak tako, da se v stanovanje prav lepo vidi. Navadno ima tako veliko okno kuhinja ali dnevna soba in mimoidoči lahko prav mirno opazujejo kako Holandčeva žena kuha, prismodi mleko, previja otroka itd., itd. Zavese se vidijo samo ob robu okna. Niti zvečer jih ne spuste. Holandci se malo zadržujejo na ulicah in v kavarnah. Večinoma so doma, posebno v večernih urah. Ko pride deveta ura, skoraj da ni človeka na ulici, in če se izgubiš, nimaš koga vprašati za pot. Ljudje so doma in skozi njihova velika okna jih spet lahko vidiš, kako igrajo karte, gledajo televizijo in podobno. Holandci nimajo lepega vedenja samo za na ulico, ampak tudi za dom. kajti imeli smo občutek, da se doma počutijo kakor na ulici in na ulici kakor doma. Mito Trefalt Ladja Bratstvo, • katero amo potovali od Reke do Antvverpoa \ S Totno triintrideset, tet )e TntnVto, odkar se )e pojavil prvi »VELIKI MERCEDES«, ki Je pomenil višek avtomobilske tehnike leta 1930. Tudi letošnji zrlo uspešno nadaljuje slavno tradicijo »velikih«. Do sedaj sta bila dva in v počastitev tretjega so se zbrali vsi trije na prijateljsko srečanje. V ta namen so pripeljali ostala dva iz Daimler-Benz muzeja za nekaj ur na sveži zrak. Novi >veliki mercedes< Cesarjeva lepa kočija Za 10.000 holandskih goldinarjev je kupilo zastopstvo Daimler-Benz na Nizozemskem tisti »veliki mercedes«, v katerem se je vozil cesar Wilhe!m II. Danes ima cesarjev »veliki mercedes« svoje mesto v muzeju in kljub tolikim letom imajo njegovi kromani deli poln lesk. Cesar VVilhelm je bil navdušen pristaš avtomobilov Daimler-Benz. Že ob prehodu v dvajseto stoletje je prvič sedel v daimler in se nad vožnjo tako navdušil, da je voznika pripravil do tega, da je popeljal s »fantastično« hitrostjo 60 kilometrov na uro, kar je bil za tedaj izreden dosežek. V tem-cesarskem avtomobilu je mogoče videti tudi originalno komandno ploščo. Vozniku — njegovemu cesarskemu veličanstvu so za osnovo vožnje služila posebna navodila, ko na primer: naprej, počasi, domov itd. Po neki-vožnji je možem iz svojega spremstva dejal: »Gospodje, menim, da je to avto prihodnosti.« V jeseni 1930 se je kot cesarsko vozilo pojavil na pariškem salonu »Veliki Mercedes«, ki je bil največji ponos te razstave. Svetovni tisk ga je označil kot »nenavadni avto«. Izdelali so le 159 takih avtomobilov, saj je bila cena precej visoka. Za kralje in diktatorje V letu 1937 se je pojavil drugi klasični »veliki mercedes. Od njegovih predhodnikov ga ni ločila le velika zmogljivost (230 KS), ampak predvsem velika udobnost. Prav to mu je zagotovilo posebno mesto. Največja možna hitrost je bila 170 kilometrov na uro. Na seznamu so bili monarhi z Japonske, švedske, Siama, Albanije in Bolgarije in imena kot Hin-denburg, Hitler, Horthv, Stalin, Mussoiini, Franco in Sa-lazar. Tudi »veliki mercedes« 1963 tako kot njegovi predhodniki ne bo nikoli množično vozilo. Prav gotovo pa bo pripomogel, da si nemška avtomobilska industrija pridobi nekoliko izgubljenega sijaja. Kakšen je mercedes 1963? Predvsem je mercedes 600 avto največjih dimenzij in bo imenovan vedno v družbi Resnično majhen je videti MERCEDES 1900 poleg svojih bratov. Največja je pullman-limuzina, ki ima na vsaki strani po eno okno več kakor MERCEDES 600, ki ga vidimo v sredini. Na postaji pomorskega letalstva Miramar v Kaliforniji nakladajo podnožje rakete A('r:<3« v tovorno letalo tipa »Da-p'as«. ki ga bo preneslo v Cape Cuna.eVal v Floridi, kjer izstreljujejo satelite. Rolls Rovsa in Cadillaca. Kakor cestni parnik je njegova »daljša« izvedba 600 pu'lman, ki potrebuje za svoje 624 cm dolgo telo poseben parkirni prostor. Celotno vozilo ima celo vrsto tehničnih izboljšav, predvsem pa je cela vrsta operacij popolnoma avtomatiziranih. Ko se človek usede v vozilo, se sedež avtomatično naravna v najboljši položaj, okna se odpirajo in zapirajo s pritiskom na gumb, ročne zavore pri pritisku na plin avtomatično popustijo, obenem pa se ob dodajanju plina avtomatično vključujejo štiri prestave, avtomatično se uravnava temperatura v vozilu. Skratka, vse, kar je mogoče, je avtomatizirano, kajti konstruktorji so imeli pri tem proste roke in ni jih utesnjevala vnaprej skalkuli-rana cena. Mercedes 600 je dolg 554 centimetrov, širok 195 in visok 151 cm ter lahko sprejme pet do šest potnikov, ki pa se vse drugače vozijo, kakor pa v našem »fičku«. V izvedbi pullman-limuzina, ki je za 9 cm daljša od cadillaca, se lahko pelje 7 do 8 ljudi. Motor ima osem valjev s skupno prostornino 6329 cem in močjo 300 KS. Hitrost 100 kilometrov na uro doseže v ,96 sec, največja možna hitrost pa je prek 200 kilometrov na uro. Dvokrožni zavorni sistem (kolutne zavore) omogoča popolno zanesljivost pri zaviranju. Mercedes : Rolls Royce: Cadillac, Take primerjave se vedno pojavijo pri hudi konkurenci in po vsej verjetnosti je tovarna Daimler-Benz želela stopiti na najvišjo stopnico. Kar se tiče tehničnih fines, lepe oblike in večjih zmogljivosti pri hitrosti, je merce- des 600 presegel svoja tekme ca, vprašanje pa je utrjen; položaj, ki ga oba »velikana« zavzemata na tem področju Cena za mercedesa 600 zna ša 49.000 DM, za limuzino ps bo treba odšteti kar 56.00C DM. Če to izmenjamo v dro biž, dobimo po evropskih. merilih deset avtomobilom srednjega razreda n. pr. tau> nus 12 M za eno limuzine 600 pullman. ZANIMIVOSTI Nova elektronska ročna ura V ANGLEŠKIH PRODAJALNAH UR se bo kmalu pojavila v prodaji elektronska ročna ura, za katero proizvajavci trdijo, da je točna 99,9977 odstotka«. Ura ima samo 12 gibljivih delov, energijo pa črpa iz baterije, s katero so se pet let ukvarjali švicarski in ameriški strokovnjaki. Namesto tradicionalnega tik-tak se komaj sliši rahlo brnenje. « Take ure so nosili ameriški kozmonavti, piloti letal »X-15« in svetovni rekorder z dirkalnimi avtomobili Clark. Do sedaj je že prodano 100.000 primerov teh ur, ki bodo razstavljene na mednarodni razstavi ur in nakita v Londonu. Iz morja sladka voda PRIDOBIVANJE SLADKE VODE iz morja s pomočjo atomskega reaktorja je na dnevnem redu konference strokovnjakov za atomsko energijo, ki so se te dni zbrali na Dunaju, središču mednarodne agencije za atomsko energijo. To je že druga mednarodna konferenca, ki obravnava ta problem. Predvsem se ukvarjajo strokovnjaki z vprašanjem, kako naj mednarodna agencija za atomsko energijo pomaga tistim deželam, ki so v razvoju in ki jim pomanjkanje vode pomeni bistven problem. Pri obravnavi so prišli do enotnega zaključka, da bi atomski reaktorji lahko dajali paro, ki je potrebna pri destilaciji morske vode. Obenem pa bi se energija lahko uporabila za pridobivanje električne energije. MAJHNE NAPAKE-VEČJE SKRBI Vsaka žena, pa naj bo še tako zaposlena, verjetno vsaj včasih pomisli kakšna je. Kakšna se morda vpraša, če se prav neguje, druga pa se zopet boji starosti. Prav gotovo nega in redno življenje res pripomoreta k lepšemu videzu, čeprav čudežev ne smemo pričakovati. Oglejmo si naslednja vprašanja in se skušajmo vsaj nekaterim prilagoditi. # Ali si umivate vsak ve- imajo dosti opravka z vodo, čer temeljito obraz? naj si po delu dobro umijejo rnlfo in iiV» n<5iri37Ain c hran- Ce pridete še tako utrujeni domov, se nikdar ne vležite, ne da bi si kožo temeljito očistili. Najprej z mlačno vodo, nato "naj tiste, ki imajo suho kožo sežejo po čistilnem obraznem mleku, tiste z mastno kožo pa po čistilni vodi. # Si umivate obraz z vročo vodo? Ce se, to navado kar hitro opustite. Pore se bodo sicer razširile in koža se bo preveč izsušila. # Si naterete po umivanju roke s kremo? Na to ne smemo pozabit? in predvsem gospodinje, ki roke in jih namažejo s Ijivo kremo. # Sedite vedno s prekriža-nimi nogami? Taka navada ni niti lepa niti zdrava. Zakaj? Krvni obtok je s tem oviran in ni čuda, da se prično na stegnih pojavljati majhne vijoličaste krvne žilice. C In topiranje las? Vsakdanje topiranje lasem škoduje, celo pa še, če si jih pred spanjem temeljito raz- češemo. £ Spite zadosti? Spati moramo vsaj osem ur in zdravniki so mnenja, da ženska potrebuje še celo več spanja. • t zdravima sreasiva lUHiulJU Priželjc, ocvrt V2 kg priželjca, sol, poper, lOdkg ostre moke, 2 ja;ci. I 20 dkg olja ali masti, limona. Bianširani priželjc /režemo na rezine, solimo, popo-pramo in paniramo v moki in stepenih jajcih, ki smo jim dodali drobno zrezano kuhano gnjat in dobro odco-jcn grah. Pri paniranju pazimo, da ostane na priželjca vedno nekaj gnjati in graha. Ocvremo v vroči maščobi. Zraven ponudimo krhelj limone in pečen ali ocvrt krompir. Paradižnikova solata z jajci in krompirjem 5 paradižnikov, 2 kuhan* krompirja, 2 trdo kuhani ja'f* ci, 2 žlici majoneze ali 2 žlici olja, kis in sol po okusu, "sop drobnjaka. Paradižnike, krompir m jajci narežemo na rezine* Ostalo posebej zmešamo 9. skledici in prelijemo po rezi-' nah. Narahlo premešamo m potresemo s sesekljanim d?ob-njakom. Dušen paradižnik 1 Olupljene, iztrebljene in na rezine narezane paradižniko praži na masti, v kateri pražila sesekljane čebule tako dolgo, da se posuši sok. Paradižniki marajo ostati sočni. Soli in popopraj jih in vlij nanje 1 — 3 jajca ter no mešaj več, pač pa pok rij za tako dolgo, da beljak zakrk-ne. Nato serviraj. OREHOVI LISTI in zelene line in drugih kislin. V zim lupine se dosti uporabljajo v skih mesecih nam vzbuja tek zdravilstvu. Vsebujejo tre- in pospešuje prebavo para- slovine, eterična olja, škrob, dižnikeva mezga, ki ne bi # f _ w_ . deteljno, limonino in jabolč- smela manjkati v nobenem Potovalni tvid kostim ima le nakazan pas, rokava so vstav- OrellOVl KOiaCKl no kislino, vezano na kalcij, gospodinjstvu. ljena, dopolnjuje ga pa krznen ovratnik in čepica, kalij in železo. Zrela jedrca so odlična hrana z mnogo oljne maščobe. Liste in lupine, posušene na topli peči, uporabljamo za obkladke, dodatke h kopelim, za izpiranje in umivanje, v majhnih količinah tudi za čaj pri slabi prebavi. Znano je ore U zimi j ena zelenjava 30 dkg moke, 23 dkg presnega masla, 20 dkg sladkorja, malo cimeta, limonine lupina in 28 dkg drobno zrezanih orehov dobro sesekljaj in z valjarjem zdrobi. Prideni 4 rumenjake in žlico ruma, naredi urno testo, ki naj poči- Jesen je tu in že moramo tudi zeleno. Drobn jakove gr- metra širok in približno me- va četrt ure. Za pol prsta de-hovo oTie^a'utrielranirkože niisliti na bližajočo se zimo> miče presadimo v primerne ter globok in poljubno dolg belo razvaljano testo razrezi, i ; j ,j . J unorabliaio da se boixl° zal°žiIi s Potreb- velike cvetlične lonce in jih jarek. Na steno in na nasip nato z majhnim krapovira tudi za razna barvila no zelenJavo in sadjem. zakopljemo do mraza v zem- naj -nasloni močne late, nanje obodcem zloži na pločevino, Korenje, redkev, peso in Ijo, nato pa prenesemo v kak pa položi deske za streho, položi na vsakega drugega 7« PAPRIKA vsebuje mnogo repo pa tudi kolerabice ohra- hladen prostor, kjer se po- na katero naj v mrazu name- orehovega jedrca, pomaži z vitamina C, ki je odlično nimo sveže, če jih zakoplje- suše. Čez nekaj tednov osu- če listja in po potrebi še ne- beljakom in speci v precej zdravilo in krepčilo pri mno- mo v mivko ali droban pe- šene liste potrgajmo, zemljo koliko prsti. Konec uzimišča vroči pečici. Pečene poberi na gih boleznih, če ni preostra, sek. zalijemo in lonec postavimo naj zadela s prstjo, vhod pa krožnik, namazi prazne z je zelenjavna hrana, ki vzbu- Pozimi bomo posebno po- na toplo in svetlo, da začne z deskami, s steljo ali s sla- marmelado in jih z orehovi-ja tek, pospešuje prebavo in grešale peteršilj, zeleno in drobnjak zeleneti. Endivija mo. m; pokrij. i izločanje žolča. Sesekljano drobnjak. Peteršiljeve kore- naj ostane kolikor mogoče ostro papriko lahko polaga- ninice posadimo v zabojčke dolgo na prostem. V lepem mo tudi kot obkladke na s prstjo, in sicer takole: v vremenu jo izkopljemo, obe-kožo, kakor hren pri raznih plast zemlje posadimo kore- remo suhe in bolne liste ter revmatičnih trganjih, saj pri- ninice, nanjo zopet nekoliko posadimo v kleti ali v izpraz-dobivajo iz paprike posebno zemlje in nato zopet koreni- njene tople grede. dražilo za natiranje kože pri nice itd. Napolnjen zabojček Kdor nima primerne kleti če ji dodamo malo smreko- Dobro sesekljan- olupke za« trganju. "opustimo do ostrejšega mraza za uzimovanje zelenjave, naj ve vode. Smrekove vejice vežemo v vrečico in to po- PARADIŽNIK je odlično in na prostem. Nato ga prene- izkoplje ob severni strani, naj vro nekaj minut v pol topimo v vodo, s katero s« zdravo poživilo. Vsebuje do- semo v svetel in zračen pro- kjer se mraz in toplota ne do 21 vode. nameravamo; umiti ali o ko- sti vitamina C, jabolčne kis- stor. Enako lahko uzimimo menjavata preveč, do dva NA KOžO zelo ugodno Je- pati Osvežilna konci KOPEL je zelo osvežilna. lujejo tudi limonini olupki. Sc manj V>\ poma»a\c p\Vu\e, da V\\o je v cuvV\Vi. CVo\a.YA *o t\»7.a'i -w Tfcoto \t\ Vo \>\ se t\e-kV sem jiri pogoUml. Uvide visctt %\oV>oV.o v doVmo. gore ur je vnesto, posVa\as\V\ se en-Ka postaji so p\c7.avVe tako rekofc položile posled- depresije so se zgrnile -nad pa so oi\e zalive v temne krat. lVa\\jansWv vodnici ni- menoj. meg\e. Vse to je Y.a7.a\o, da so note\i v \toto, ampaK Kar ■■ Prekipevajoče razposajena na Mont B\ancu sneži. Kaj naravnost domov, ženske pa pa • je bila zato francoska se zdaj pač dogaja tam gori, so hotcie čisto na vrh, za družba, ki je visela z menoj, kjer so pogumne ženske na- vsako ceno. Narode združu-Pogoltniti je morala nekaj skočile štiritisočak, medtem joča sila športa je odpove-mnogo bolj izdatnega. Nesla- -ko se njihove tovarišice po dala. Tam gori, v vzvišenem ne šale so kar prehitevale snolu tam doli v dolini zado- gorskem svetu, visoko med V tem ko jc kipel Mont Blanc pod modro nebo druga drugo. »Glejte,« je de- voljujejo že s stotakom? Ali črnimi oblaki je nast^Ja *ri-ravnokar še kristalno čist, je njegov pogled nena- Jal nekdo, »nasproti nam bo gora vrnila ženske, vse čanje kot na južnoitalijan- ' . -T i = ii prihaja kabina na isti vrvi!« in zdrave? Vrnila jih je. skem trgu. Da ni ves ta hrup doma postal mrk, nato si je ovil glavo z oblaki. Najmanj dva in pol centa te- Ko sem se popoldne še en- sprožil plazu, ki bi pokopal Nič ne rečem, da bi to ne bilo čisto slučajno, kljub žak dedec je nato trdil, da krat povpel 2317 m visoko, da vse pod seboj, bi res lahko ., ^ . se spodnji del kabine v pri- bi se ogledal za naskakovav- imenovali pravi čudež, če ne njič roko nase. Namazale so si usta daleč prek roba z belim mazilom in so nato nudile s svojimi črnimi očali in gorjanskimi klobuki pretresljivo čarovniški ooaled. temu sem pa le osupnil. Da se ni nameraval odre či damam, kali? meru nesreče da odpreti, kami vrhov, so mi že prišle bi bilo v nahrbtnikih obeh Naskočile so orjaka \j dolgi vrsti so torej gor-nice naskočile orjaka. Danes so nameravale prečkati ledenik, nato na pol za dober prst je bila debela, poti v koči Grands Mulets In razen tega je bilo po mo-nekoliko podreroati in ob jem mnenju nemogoče, da bi Med gromozanskim smehom nasproti. Zdrave, toda depri- milanskih mestnih svetnikov je nato z vso težo skakal po mirane. Prva Italijanka, ki Najstarejšemu vodniku Ca- , , tl£;h- ?b ™isll'.da bl se.utee- sf? 1° Povprašal PO nJfnih minu Tourniei-u se je nazad- je padal in padal m padal, nila kabma izprazniti na- občutkih, mi je zabrusila v . jg posre^ii0 pomiriti du- Potem sem pogledal za spre- vzdol, mi je ledenela kri po obraz mastno kletvico na mo- ^ove Mora t>. oVvcifciva. TMPxiy. VvVtrv V*J&- barv. ti\m PILOTI 3AMA3KI ob 15. "m 1930 1 ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 5. do 7. oktobra amer. barv CS film NAPAD OB ZORI 10. oktobra francoski tilm IGRE LJUBEZNI bb 19.30 • ROKOMET Radovljica 5. oktobra angleški film V petem kolu republiške li-8. do 9. oktobra angleški vtkOLI NE POPUŠČAJ ob 2e za moške bo na sporedu barv. CS film OBTOŽENI 20. uri gorenjski derbi Tržič : Mla- STE OSCAR VVILDE 5 oktobra španski barvni dost- Tekma bo jutri ob 10. 10. do 11. oktobra nemško f;jm PRODAJALKA VIJOLIC ur* na igrišču v Tržiču, jug. film TAJNE ORIENTA Qb 18 uri ^ tretjem kolu ljubljanske I. DEL 6 oktobra angleški film conske lige bosta oba gorenj- Jesenice »PLAVŽ« NIKOLI NE POPUŠČAJ ob ska predstavnika igrala do- 5. do 6. oktobra angleški 18. uri ma' in siccr se bo Sava v barvni CS film OBTOŽENI 6. oktobra angl. barv. CS Kranju pomerila s Črnom-STE OSCAR VVILDE film MILIJONARKA ob 16. lJem. Duplje pa z moštvom 7. do 8. oktobra ameriški in 20. uri Dobrega polja. Obe tekmi barvni film NAPAD OB ZORI 6. oktobra španski barvni bosta l'utri ob 10- uri; 10. do 11. oktobra ruski film PRODAJALKA VIJOLIC Kranj »CENTER« 5. oktobra slovenski film 49 D\TI film Žirovnica 5. oktobra ang'eški barvni SAMORASTNIKI ob 18 uri, fi,m 39 STOPNICA ^rnvfMP^v^'^ 6- ok,obra ameriški film POSLEDNI MRAK ob 22 ur, NORCIJE V OPERI & oktobra amenSk. barv- 9. oktobra barvni i"tt£s u"i, ■ a KRt CS NAPAD OB ZORI LJICA ob 14. uri, slovenski film SAMORASTNIKI ob 16., Dovje - Mojstrana 18 in 20. uri 5- oktobra ameriški film 7. oktobra premiera itak NORČIJE V OPERI filma ZGODILO SE JE V 6. oktobra angleški film ?0 uri 39. STOPNICA 10. oktobra amer. barv. CS ob 14. in 10. uri 8. oktobra jugosl film V petem kolu gorenjske rokometne lige bodo na sporedu naslednja srečanja — RIMU ob 18. in 20. uri 8. oktobra ital. film ZGO- DILO SE JE V RIMU ob 18. film NAPAD OB ZORI in 20. uri 9. oktobra špansko franc. film PROTI JAMAJKI ob 18. in 20.'Uii 10. oktobra špansko franc. film PROTI JAMAJKI ob 18. in 20. uri 11. oktobra špansko franc. c\R VVILDE barv. film PROTI JAMAJKI ob 18. in 20. uri Koroška Bela 5. oktobra ruski film 49 DNI 6. oktobra špan. barv. film PRIŠEL JE ANGEL 7. oktobra angl. ban-. CS MOŽJE, DANES IN JUTRI DuPlJe B : Selca ob 9. uri, ob 20 uri " zabnica ; Tržič B ob 9.30, 9. oktobra iugosl. film Radovljica : Savica ob 10. MOŽJE, DANES IN JUTRI un» Kriie : Cerklje ob 10. ob 18. in 20. uri un- S™« B : Mladost B ob 10. oktobra franc. jugoslo- 9- uri, medtem ko je Storžič vanski barvni C S film AU- Prost- — v žcnski konkuren-STERLITZ ob 19.30 c' b°ž*a na sporedu nasledil, oktobra slovenski film n'i tekm» — Tržič : Mladost TRIGLAVSKE STRMINE ob B ob 9. uri ter Storžič : Duplje ob 9. uri. Danes ob 14. uri bo na novem kranjskem stadionu ro-kometni turnir za gorenjsko srednješolsko prvenstvo. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU e KOŠARKI Pritožba Triglava na regi-NEDELJA, 6. oktobra ob stracijo rezultata republiške 16. uri Tirsonde Molina: košarkarske lige med Elek- Kranj »STORŽIČ« !!r*H ,9.B.'-[°?ENI STE OS DON GIL V ZELENIH HLA- tro in Triglavom je bila ČAH, gostovanje v Zalogu ugodno rešena, zato bo jutri Kranjska gora pri Cerkljah ob 9.30 v Šoštanju povratno 6. oktobra ruski film 49 ČETRTEK, 10. oktobra ob srečanje. Če bo spet zmaga-DN1 16. uri za Iskro — Shakes- la Elektra, potem bosta mo- 10. oktobra angl. barv. CS peare: DVANAJSTA NOČ, ob rali obe moštvi zaradi enake- 5. oktobra amer. barv. film fl\m OBTOŽENI STE OS- 20. uri za red premierski — ga števila točk igrati tekmo MLADA KRALJICA ob 16. m CAR VVILDE Shakespeare: DVANAJSTA za izpad iz lige, in sicer na 18. uri, franc. ital. jug. barv. Kropa NOČ — izvaja Mestno gleda- nevtralnem terenu. V prime-CS film AUSTERLITZ ob 5 oktobro francoski film lišče ljubljansko v okviru ru, da bo jutri obe točki 20. uri, premiera špa". franc. FRANCOZINJA IN LJUBE- sodelovanja s Prešernovim osvojil Triglav, bo iz I. lige barv. filma PROTI JAMAJKI ZEN ob 20. uri gledališčem. izpadla Elektra. ob 22.15 uri 6. oktobra jug. film mla- mmmmmmmmmmmmm^^ll^llmmm^im^mmmmimm^m^m^^ dinska matineja SFINGA ob 10. uri, franc. ital. jug. barv. CS film AUSTERLITZ ob 15.30, 17.45 in 20. uri 7. oktobra premiera ital. filma ZGODILO SE JE V RIMU ob 15. uri, premiera bolg. filma NOČ PRED TRI- SOBOTA — 5. oktobra Danes ob 19. uri bo na> igrišču v Savskem logu prvenstvena tekma zadnjega kola okrajne košarkarske lige za mladinke med Triglavom in Medvodami. • SMUČANJE Naši najboljši smučarji se pod vodstvom zveznih trenerjev že vneto pripravljajo na smučarsko sezono in o'impij-ske igre v Innsbrucku. Alpski smučarji že zak>jučujejo prvi del priprav na Kredarici, tekači so bili te dni v športnem centru v Zaki, skakavci pa bodo v torek pričeli s treningom na PokljukL • JUDO Judo klub Triglav bo priredil tečaj v judu in jiu-jitsu za začetnike, ki ga bo vodil izkušeni tekmovavec Bavec. Tečaj se bo pričel v črirtek, 10. tega meseca, ob 18.30 v spodnji telovadnici kranjske gimnazije. • NOGOMET V petem kolu gorenjske nogometne lige bodo na sporedu naslednja prvenstvena srečanja — Svoboda : škof-ja Loka ob 9.15 C ob 830 pionirji), Triglav B : T*-žič v torek, Železniki : Tabor ob 15. uri, Lesce : Jesemce ob 15. uri, Mladost : Naklo ob 10. uri. V okviru občinske p kairske lige bosta v Naklem tekmi med Podbrezjami in Visokim (ob 8. uri) ter Naklona in Preddvorom (ob 9. uri). Teieumip RTV Beograd NAJSTIM ob 18. in 20. uri 8. oktobra ital film ZGO- 18fj0 J* DILO SE JE V RIMU ob 16. uri, amer. RTV Beograd 14.15 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 18.00 Dvsnejev svet 19.00 Dvajset let Kočevja RTV Beograd 19.45 Avtocesta 1963 JTV barv film PO- 18 05 >Gledališče šest in.Pet* 20.00 TV dnevnik SLEDNJI MRAK ob 18. in 20. uri 9. oktobra amer. barv. film POSLEDNJI MRAK ob 16., 18. in 20. uri 10. oktobra amer. barvni film POSLEDNJI MRAK ob 16., 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barvni oddaja za mladino RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 1920 Sprehod skozi čas 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Prooagandna oddaja f,lm POSLEDNJI MRAK ob ^ Zab^a odd -a 16., 18. m 20. un RTV Ljubljana firrvorkrvA 21.4S Klatež — zgodba Strazišče »SVOBODA« Q kroničnihB p;jancih 5. oktobra slovenski film 22 16 Poročila SAMORASTNIKI ob 20. uri 9. oktobra ital. film ZGO- NEDELJA — 6. oktobra DILO SE JE V RIMU ob - 19. uri RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja Cerklje »KRVAVEC« RTV Zagreb 5. oktobra amer. barv. film 1030 »Čud« morja« ČRNI NAREDNIK ob 19.30 RTV Ljubljana 6. oktobra amer. barv. film 11.00 Svečana proslava CRNI NAREDNIK ob 16.30 20. obletnice In 19. uri Kočevskega zbora RTV Beograd 20.45 »Podmornica Orel« — poljski celovečerni film 22.15 Poročila PONEDELJEK — 7. oktobra RTV Ljubljana RTV Ljubljana 21.30 Mali koncert čelista Eda Majarona 22.00 Poročila TOREK — 8. oktobra NI SPOREDA! SREDA — 9. oktobra RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 »Mošnja zlatnikov za najlepšo igračko« slikanica RTV Ljubljana 10.40 Šolska TV se predstavi 1820 Pionirski studio 1520 Ponovitev šolske ure 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Peter — veliki izumitelj 19.00 TV obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Ljudje in neljudje — TV drama 19.00 TV obzornik 19.15 Dokumentarni film 19.30 Ekspedicija JTV 20.00 TV dnevnik Evrovizija 2025 Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana 22.15 Poročila ČETRTEK — 10. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 17.30 Angleščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Slike sveta RTV Ljubljana 18.30 Britanska enciklopedija 19.00 TV obzornik 1930 Koncert Johnna Sobastiana za orglice JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 Opatija 1963 RTV Ljubljana 21.45 Propagandna oddaja 22.00 Poročila PETEK — 11. oktobra RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Film 18.30 Popotni vtisi 19.00 TV obzornik 19.15 Dokumentarni film RTV Zagreb 19.30 Naši glasbeni umetniki JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Opatija 1963 21.45 Propagandna oddaja 22.00 Poročila zabavna stran «*» zabavam stran «** Zabavna stran *** Zabavna stran 49 Zabavna stran 49 Zabavna stran Anekdote Najuspešnejše zdravljenje Angleški pesnik Oscar Wilde se je pogovarjal z mladim zdravnikom o pacientih. »Pomisli,« je dejal, »zdravil sem zlomljeno nogo. Mesec dni kasneje je moj pacient postal prvak v maratonu.« »Seveda, ko je videl račun,« je mirno dodal Wilde. Stoj, general! Ko so bili manevri, je hotel general Suvorov prek mosta. Stražar ga je ustavil in dejal: »Ne smete prek njega, ker je most porušen.« General pogleda vojaka in se obrne k naredniku: »Kako si upate meni — generalu ovirati prehod!« »Ne pritožujte se meni, ker sem padel pred tremi dnevi...« Nesreča Neki tenor, ki je mislil, da je velik umetnik, si je med britjem naročil tudi manikiranje. Dekle, ki mu je manikiralo nohte, je bilo zelo ljubko. »Veliki« tenor ji je pričel dvoriti. Predlagal ji je, da bi šla z njim na koncert in potem v bar. Toda mlada žena ni sprejela povabila in povedala, da je poročena. »Nič hudega, zlažite se možu,« je dejal umetnik. »To lahko storite kar vi sami, ker vas mož pravkar brije.« ZLOBNOST Slikajte me takole, da bo žena vedela, da sem hud nanjo PP^ENEčENI RIBIC Kaj praviš, ali mu bo dobra žena? Podaljšaj laks! PODMORNICA Ali je to avion za Xew York? \Miism Potopi periskop! Pripravljen sem za plovbo. — Žena pridi in občuduj — končno mi je uspelo pribiti iliko na zid. jkTo, ta je pa dobra; kot da Namesto da bi "sla v kino ali v gle- fll sport in nogomet nimata ni- dališče ali na izlet, me gnjaviš z česar skupnega. Največkrat nogometom. Sita sem že tega. Kar drži zadnje. Nogometna tekma sam po>di, bom pa doma.* traja navadno za najbolj vnete pri- Če se taki pogovori večkrat po- vržence tri dni: sobota, nedelja, navijajo, lahko pride do. . . ponedeljek. NEDELJA SOBOTA , Ka stadionu je ljudi kot na tom- >Ti, kaj praviš, ali bodo jutri na- boli. Toda vsi niso z veseljem tu. ši dobili?* Janez je najbrž pripravil ženo, da Nenadoma vse utihne. Kaj pa zda,? Domačim igravcem grozi gol. Srečno so ?e ga re