mm iuIIo Junnltvuskr kmetsko i?eze. - Cent 38 Uln za celo leto. — Za inezeautvo 60 Din. — Pota raez.ua Stetlllsa 1 Din. — V ioserataein (telo Trnka drobna Trstlca ali nj« prostor 10 Din. istiaja Tsako Hredo »b 6 zjutraj. — Spisi In dopisi noj se MllUri* Crednlitf« -Demoljuba", narotoiua reklamacije ta inscratl pa UprarnKIva ..DoMolJuba" r UafUanl, Kepltarjera ulita St«T. S. Po zagrebških strelih. Da nas radičevski voditelji — čeprav morda nezavedno — s svojo trmasto politiko prodajajo Italijanom, o tem pač noben resen Človek več ne dvomi. V Zagrebu so nekateri gospodje naravnost proti državi in se tako tudi izražajo. To se pravi: Slovenijo požreta Italija in Madjarska. Jasno je, da se mora država proti temu boriti. Dr. Korošec bi naravnost pljunil na svoje dolžnosti, ko bi kot voditelj države to še dalje mirno gledal. Zagrebški streli so dokazali, da veliki župan v Zagrebu nima več toliko moči, da bi obdržal red ter spoštovanje pred zakoni. V Zagrebu je začela komandirati ulica, ki jo hujskajo Madjari iu komunisti. Vsi ti pa ima,jo največji interes, da država razpade. Da se zavaruje red, je vlada — tudi na izrečno željo in zahtevo drugih zelo mero-dajnih činiteljev — upokojila dosedanjega velikega župana Zrelca, ter poslala v Zagreb polkovnika Maksimoviča, ki naj do imenovanja novega velikega župana vodi njegove poele. General Uzun-Mirkovič, ki je imel 1. decembra razpor z Zagrebčani, pa je bil prestavljen v Skoplje. Tako je vlada dokazala, da hoče red na obe strani. Pa je završalo najprej v Zagrebu. Češ, rušena .je demokracija. Da je to zagrebško razburjenje hinavsko, sledi iz tega, da so Isti Zagrebčani zahtevali pred pol leta in hočejo še danes generala celo na čelo vlade. Sicer pa je stvar ta-le: demokracija je dobra reč, kadar }e pametna. Kadar pa se v imenu demokracije niši država in ljudstvo žene v žrelo barbarskega Italijana, takrat se za vsako tako demokracijo lepo zahvalimo. Demokracija ni za to, da bi se pod njenim okriljem ljudstvo izdajalo suženjstvu. Kadar pa je demokracija taka, je bedarija. S tako demokracijo je treba pomesti čim proj. Zagrebški oblastni odbor je sklenil, da namestnika velikega župana sploh ne bo priznal in ne z njim občeval. Ker je to naravnost proti temeljnim zakonom države, bo vlada oblastno skupščino razpustila, kakor hitro bo le-ta v resnici kaj ukrenila, kar bi značilo upor proti zakonom. Lrugo razburjenje je bilo v Belgradu. Davidovioevi demokrati, ki so do zadnjega najbolj pritiskali na dr. Korošca, da mora Hrvate krotiti z močno roko, so bili naenkrat vsi iz sebe, ker je bil za namestnika zagrebškega velikega župana imenovan vojak. Takoj je bilo videti, da tu tiči nekaj drugega zadaj. Tole namreč: demokrati bi radi svoje stališče v vladi izboljšali in še več dosegli v svojo korist. Davidovič je nadalje še vedno nezadovoljen, da ne nosi prvega zvonca niti v lastni stranki niti v vladi. Zato je poslal sedaj svoje odposlance v Zagreb, da bi poiskal sporazuma s Hrvati, ki jih niso baš neprijazno sprejeli. Da-vidovičev del demokratov si je domišljal, da Davidovič zopet lahko postane vodja opozicije ali pa prevzame vlado skupno z radičevci. Zato so domokrr.ti vzeli imenovanje ;kovnika za namestnika velikega župana v Zagrebu kot povod, da vržejo vlado. Me-rodajni krogi v Belgradu pa so mnenja, da morajo radičevci najprej povedati, da so za državo in kaj prav za prav hočejo, preden se jim izroči država v roke, kar Čisto navadna pamet in previdnost zahtevata. To so Davidoviču tudi na dovolj odločilnem mestu jasno povedali. Kriza vlade je bila zato odložena. Posebno pa tudi zato, ker čaka proračun in veliko neobhodno potrebnih zakonov, da se sprejmejo. _ Resnica © davkih. Z ozirom na Domoljubov članek g. narodnega poslanca Pušenjaka: »Razbremenitev Slovenije«, nam je poslal neki posestnik iz kozjanskega okraja pismo, v katerem trdi, da je g. Pušenjak lagal, češ da jo on plačal letos več davka kot lani. Mi smo sporočili to g. Pušenjaku, ki nam je odgovoril naslednje: Glede pritožbe iz D. sem se informiral in dognal sledeče: Moji podatki so točni. V Sloveniji se zadnji dve leti znižujejo neposredni in posredni davki. — V okraju Kozjo je 1. 1927. plačalo 70 davčnih obve-zancev dohodnine 47.441-65 Din, 1. 1928. pa 83 obvezancev Din 23.44765 Din, torej več kot polovico manj kot v prejšnjem letu. Zemljiški davek se ni nič zvišal; nasa stranka v obče ni povzročila, odkar je na vladi, nobenega zvišanja davkov. Ako pa te posameznik plačal več zemlj. davka ko lani. je to krivda in eioer edina krivda do- tične davkarije, ki je ali predpisala in.tlr-jala davek za celo leto, a ne za četrtletje, ali morala popraviti napake iz prejšnjih let ali pa je napravila novo napako. V okr. Gornji grad n. pr. je pri nekem davč. obve-zancu taka napaka za več let nazaj znašala več tisoč dinarjev. Zemlj. davek predpisujejo same davkarije, davčno oblastvo in delegacija nima nič posla s predpisom zemlj. davka. Na mestu je pritožba na delegacijo, ako je letos davek višji ko lani, a ne krivično zabavljanje na stranko in Domoljuba. — Pozdrav! Vlad. Pušenjak. — (Ob tej priliki opozarjamo na članek: Druga resnica o davkih.) Druga resnica o davkih. Oblastni poslanec Matej Tomazln je v »Slovencu« z dne 7, t. m, napisal zanimiv članek, v katerem piše med drugimi Poudarimo pa, da je leto 1925. tisto leto, ko je neomejeno gospodaril PP2 (Pašič, Pribčevič, Žerjav) režim. Leta 1927. pa je bila na vladi precej časa naša stranka z radikali, Pa bo rekel kdo: »Zakaj pa je bilo potem lansko leto plačanih en milijon davkov več kot leta 1926.?« Odgovor: Mnogi davkoplačevalci so imeli v začetku leta 1927. ogromne zaostanke iz prejšnjih let. Nikdar bi ne mogii plačati vsega naenkrat — kot se je zahtevalo. Prav zaradi tega pa je izposlovala naša stranka po svojih državnih poslancih lansko leto dovoljenje, da je mogoče zaostale davke plačati v več obrokih. To je bila za mnogotere naravnost rešitev in so res lani plačali vsaj delno svoje zaostanke. Na ta način je bilo torej mogoče, da je bilo v letu 1927. plačanih več davkov kot eno leto prej. Če bi Slovenska ljudska stranka tega dovoljenja ne bi bila izposlovala, bi že danes bil marsikateri gospodar zadrgnjen, — To je prvi razlog, da je leta 1927. bilo plačanih več davkov. Hudobnim liberalnim pridigarjem o davkih je ta — lahko rečem — olajšava popolnoma nepoznanal Nočejo! Jaz bom navedel še en razlog dviga davkov v lanskem in morda tudi v letošnjem letu. Ta bo pa — upam — gg. liberalcem bolj poznan! Poudarjam, da imam dokaze v rokah in ne more nihče zanikati, kar bom navajal. MoJo mnenje i«i C« so slovenski J1 davkoplačevalci ▼ zadnjih časih plačali toliko davka, ni majhna krivda na onih liberalnih davksrjih, ki so iz davkoplačevalcev stisnili več kot nam je Belgrad predpisa!. — Mislil sem, da sc godi to samo v našem rajonu, a g. dr. Kulovec mi je pravil, da v novomeškem ni bolje. Pa je najbrž drugod tudi vsaj podobnol Na žalost fa meram pribiti, da v davčnih uradih in davčnih oblasteh ni naših somišljenikov. Kar pa jih je, ne odobravajo krivic! Zgledi: Lani mi je pravil neki davkoplačevalec, da je dobil davčno položnico z zelo visokimi številkami. Dejal jo je v žep in šel čez dni na davkarijo ter prosil za novo položnico, češ, da je prejšnjo zgubil. Zatrjeval mi je, da je bila nova 31 položnica dokaj milejša in j3 plačal. Letos pred kakimi štirimi tedni se oglasi pri meni neki drug davkoplačevalec in pokaže položnico, na katero naj bi plačal 239 Din, dočim je prejšnja leta plačeval skupno le 118 Din in nazaj do 82 Din. Letos so mu namreč natolkli hišno rnzredarino na 144 Din, dočim je plačeval prejšnja leta za to od 14 do 26 Din. Domislil sem se na ono, kar sem navajal v prvem zgledu in sem mu sve toval isto pot. Šal je in po malem prerekanju in prošnji je dobil novo položnico za 116 Din, kar je tudi plačal. Profitiral je torej 123 Din, dočim bi v nasprotnem slučaju bilo pobranih 239 Din in liberalec bi vpil: »Glejte večje davke, ko so klerikalci na vladi!« Tretji zgled: N. N je dobil položnico za 285 Din. Zdelo se mu je veliko in je nesel pregledati. Seštevali smo trije in ugotovili, da je na hrbtu položnice, kjer so davki našteti, napak sešteto, in sicer za 90 Din v škode davkoplačevalcu. Šel je na davkarijo. Zelo neprijazno so ga sprejeli. Po dolgem in energičnem zahte-vanju je dosegel novo položnico, ki se je glasila le na 195 Din. Četrti slučaj: Pride k meni neki posestnik ter pokaže priznanico, na katero je že plačal davke. Ni mu šlo v račun, kako je prišel do plačila za neko parcelo, katere ne poseduje. Pogledali smo nazaj v prejšnje oriznanice in parcele res nikjer nil »Morda ste dokupili,« ga vprašam jaz. »Nič dokupil in nič odprodal nisem, kar sem jaz gospodar« {pa je že star mož), mi je odgovoril. Plačal je pa le. Peti slučaj: Neki posestnik je prejel položnico za davke dne 24, novembra, a do dne 15. istega mcseca bi morali biti davki plačani. Ker niso bili, mu je davkarija dne 21. novembra — torej tri dni preden jc dobil položnico — zarubila eno svinjče. K sreči je mož sam mislil na davke in dosegel, da je dobil v ta namen posojilo baš tisti dan, ko je bila rubežen pri hiši. — To je bilo lani. Šesti slučaj: Posestnik N. N. dobi plačilni nalog, kjer je zapisano, da znaša vrednost nepremičnin 29.150 Din do 29.200 Din. Odmerjena je 4 odstotna pristojbina, ki znaša po računu davkarije 1568 Din. Vsak drug zemljan pa zračuna le 1168 Din. Ko je mož že vse plačal, torej 400 Din preveč, je prišel k meni na posvetovanje. Tudi ta »pomota« »e je zgodil?. lani, ko so klerikalci bili na vladi. Ponekod so čudovito »vestni«! Naredili smo pritožbo. Na davkariji so meni rekli ob intervenciji, da bo dobil 400 Din nazaj, a pred nedavnim časom mi je mož rekel, da ni še nič! Upajmo, da pa Ie Belgrad no bo pritrdil »dobremu« računarju na davkariji. Sedmi slučaj: Invalidu N. N. so napisali dohodnine 100 Din. Šel je na davkarijo protestirat in vprašal, če je šc čas, da se pritoži. Uradnik (ime zaenkrat zamolčimo) mu reče (po zatrjevanju prizadetega invalida, ki je tudi naš pristaš): >Kam se boste pritožili; morda v Cerklje ali v Belgrad?« (Tomazin, Sušnik). Kaj je tako govorjenje imelo za namen?! — Slič-no je bilo, ko je prišel neki drug posestnik vprašat na davkarijo, kako to, da imamo tako visoke davke. Rekel je, da je poslanec Sušnik govoril o tem, da je državni proračun manjši. Odgovoril mu je isti gospod uradnik: »Sušnik Vam je zato to pripovedoval, da ste mu dali več kroglic, ki jih je rabil, da sedaj služi po 300 Din na dan.« Osmi slučaj: Posestnik N. "N. je plačal davke. Po izvršenem vplačilu prinsse meni priznanico od tega leta in par let nazaj, da naj ugotovim, če morem, zakaj taka razlika! Ugoto-vil sein: Plačal je 200 Din preveč! Postavke na hrbtu položnice pravilno seštete so znašale 749 Din, a zapisano pa je bilo 949. — Možu, ki je plačal celih 200 Din preveč, tega nisem upal povedati, ker sem se bal, da ne bi v veliki nevolji —. dasi upravičeni — storil kakega i neprimernega koraka. Tudi to se je zgodilo lani, ko so bili klerikalci na vladi! Imam še materijala, ki je ves podprt z pričami in dokazi, a zaenkrat bodi tega dovolj! Pripomnim, da mi je vse to prišlo v roke, ne da bi iskal sam. Rekli bodo, da so to »neljube pomote«, toda mi vemo dobro, odkod in zakaj! (Primerjaj še današnji dopis iz Prečne. Op. uied.) »t <1 Starejši naši čitatelji pač še niso pozabili grdega boja, ki so ga pred vojno bojevali liberalci proti rajnkemu dr. Kreku. Ker poštenjaku drugače niso mogli do živega, so mu podtaknili neko žensko, da bi ga s tem ogrdili in napravili nemogočega med ljudstvom. V tem oziru je zlasti »Slovenski narod« izlil cele golide blata na pokojnega voditelja naše stranke. Danes, po tolikih letih pa je »Slovenski narod« z gotovo svojo družbo, ki še vedno nosi pod tem ali onim imenom svobodomiselno zastavo — razkrinkan. Bivši ljubljanski župan g. Ivan Hribar piše že delj časa v »Trgovskem listu« svoje »Spomine«. G.Hribar ni »klerikalec«, zato so njegova izvajanja vsekakor zanimiva. Olede aredmetne dr. Krekove zadeve pravi, da se je kmalu izvedelo, da so bistvene obdolžitve bile neresnične. G.Hribar je šel zato k takratnemu uredniku »Slovenskega naroda« in ga vprašal: »Kaj boste pa sedaj storili?« — nakar je dobil odgovor: »Naprej bomo lajali, dokler nam ljudje vet- , jeii ne bodo.« Torej ne preklicali n. , obžalovali Iažnjive napade, ampak »iaV : bomo naprej« ... s' | , . .,Zdai Pa Povejte ljudje božji, ali je danes kaj drugače? Poglejte v ta ali oni liberalk j časopis, ali najdete v njem pet procentov ■ resnice, zlasti politične resnice? Kdor točno | in nepristransko zasleduje politične in druge | dogodke, mora to vprašanje zanikati. Libe i ralna kritika — (pa naj bo v »Jutru«, »Do. : mevini« ali »Kmetskem listu«) — delovanja občinskih in oblastnih samouprav, razna po. ročila o »krvavih« dogodkih, sramoteuje vere Cerkve in nje služabnikov, brezvestno nato).' cevanje naših političnih voditeljev in uglednih pristašev itd., ali ni vse od konca do kraja skoraj brez izjeme ena sama velika laž, de. loma že razkrinkana, deloma pa še prav gotovo bo, kakor nam jasno dokazuje naveden slučaj Hribarjevih »Spominov«. Naš narodni pregovor pa pravi: »Kdor laže tudi krade«. Po vsem tem ni čudno, da so liberalci toliko denarnih zavodov spravili na kant. Zato mora biti vsak dobromisleč Slove, nec g. Hribarju hvaležen, da razkrinkuje take ljudi. Ušifeifska stanovanfa. »Kranjska šolska politika je bila in je i ogabna« piše »Učiteljski tovariš« z ozirom j na boj našega ljudstva proti gotovim točkam i pravkar predloženega šolskega zakona. Tudi ne gre »Učiteljskemu tovarišu« v glavo, da se »Domoljub« bori proti šolskemu zakonu, j dasi ga je predložila dr. Koroščeva vlada. : Končno pa »Učiteljskemu tovarišu« ni prav, ! ker se zavzemamo kot glasilo slovenskega in , katoliškega ljudstva v prvi vrsti za verouk in obenem ugovarjamo pretiranim šolskim da-jatvam s strani občin. V tem pogledu naj povemo sledeče: Načrt sedanjega šolskega zakona ni napravila dr. Koroščeva stranka, temveč gotovi napredni prosvetni gospodje, ki mišljenj ogromne večine slovenskega naroda vede ali nevede niso hoteli upoštevati. Da je dr. Ko. roščeva vlada tak šolski zakon vzlic vsemu predložila v pretres, to še ne znači, da vlada z vsemi podrobnostmi zakona soglaša. Hotela je pač, da se zakonski načrt po tolikih letih vendar že enkrat vzame v resno razmo-trivanje, ljudskim potrebam primerno pre. ustroji in uzakoni. Saj je učiteljstvo samo že opetovano zahtevalo uveljavljenje šolskega zakona, zato pa bi moralo biti dr. Korošcu le hvaležno, da poizkuša čimprej udejstvovatf to, kar so njegovi predniki zamudili. Kar se tiče verouka in dajatev s strani občin mora biti Učiteljskemu tovarišu jasno, da je prava ljudska stranka v vsakem slučaju dolžna braniti pravice Cerkve pri vzgoji mladine in čuvati pred težkimi bremeni ijudslti žep. Zahteve šolskega zakona glede učiteljskih stanovanj pa so take, da bi bile občine čezmerno obremenjene, kar Učiteljski tovariš na drugem mestu sam priznava. Prepričani pa smo tudi, da bi razni liberalni podeželski agitatorji, ne izuzetnši gotovih zagrizencev iz učiteljskih vrst baš radi novih učiteljskih stanovanj napadali SLS in hujskali proti »klerikalnim zapravljlvcem občinskega denarja« podeželsko ljudstvo, kj bi metalo noV milijonske stavbe. d Poverjenikom družbe sv. Mohorja in fsern Mohorjanoin. Slovenska straža Vas vse prav iskreno prosi, da pri pobiranju naročnine za knjigo družbe sv. Mohorja ne pozabite naSih obmejnih bratov. Dajte, pri spevajte vsak po svoji moči, da bomo odločno posegli v boj za pravico naše slovenske krvi, našo slovenske kulture, našega jezika! 0 pravem času bomo poslali vsem g. poverjenikom poštnohranilnične položnice za nabrane darove. Bral, ki k bratov robstvu molči, vreden ni, da živi (Pregelj). d »Naš dom«, meseinU: s slikami za kraetsko mladino, volja 12 Din na leto. Naročile si ga pri upravi »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova c. 6. (i Dragoceno priznanje. Z ozirom na vlogo Združenja jugoslovanskega učiteljska na narodno skupščino, naj krščanski nauk v šoli poučuje učitelj, ne pa katehet, je slovensko učitelistvo izavilo, da nima z onim dopisom na skupščino nobenega opravka, da se z njim ne strinja in da jc ra Slovenskem vso učitel istvo brez izjeme za to. da poučuje krščanski na»k v šoli samo duhovnik. Mi smo veseli, da je zdrava pamet zmagala tudi v liberalnem delu slovenskega učiteljstva. d Častno priznanje. 0. dec. je postil naš Jugoslov. klub v Belgradu odposlanec patriarha Dimitrije in izročil zahtevo srbske pravoslavne ccrkve glede ljudskošol-skega zakona, ki zastopa stališče, da mora verouk- v šoli poučevati duhovnik. (Doslej so na srbskih pravoslavnih šolah podajali verouk učitelji.) Odposlanec jo izrazil zaupanje patriarha do Jugoslovanskega kluba pri sprejemu ljudskošolskega zakona. d Za ravnatelja poštne hranilnico v Ljubljani je imenovan finančni tajnik g. dr. Filip Orel. d Za škofijskega duhovnega svetnika jo imenovan g. Matija Škrbec, mestni župnik v Kranju. d Za župana v Medvodah je bil izvoljen g. Franc Eriavec, somišljenik SLS. Dosedaj je tam zelo dolgo vrsto let županoval g. Franc Susteršič — eni pravijo, da je radi-čevec, drugi da je žerjavovec. Oboie je slabo priporočilo za slovenskega volivca. — Za prvega svetovalca ie bil izvoljen g. Val. Janhar, predsednik SKS, štirje svetovalci V uvodniku z dne 6. decembra Učiteljski tovariš primerja čisto po »jutrovsko« stroške za učiteljska stanovanja s — farovži. Toda ta primer slabo drži, čeprav ga je napisal, kot trdi Učiteljski tovariš, pristaš SLS. Duhovniki niso državni uradniki, ne dobe od države skoraj nič, so povsem odvisni od prispevkov faranov in jih zato ne gre primerjati z učitelji. Gotovo je, da pameten človek nc zameri učiteljstvu, če si poizkuša izboljšati svoj položaj. To pravico ima vsak stan. Toda če nam demokratizem ni prazna beseda, se mora vse in tudi vprašanje učiteljskih stanovanj reševati v sporazumu z ljudstvom in ne preko njegove volje. To naj imajo gg. učitelji vedno prea očmi in mi jim jamčimo, da bodo lahko orali. so pristaši SLS, eden pa SKS. Pristaši bivšega župana pa niso dobili nič. Tako je končal boj za občino Medvode vkljub sili in zvijačam in mnogim nezakonitostim vendar v zmago dobremu ljudslvu. d Za župana v Zgornji Šiški je bil izvoljen v sporazumu g. Ivan Zakotnik, za podžupana pa g. Izidor Florijančič. Podžupan in dva svetovalca sta pristaša SLS. d Vozne olajšave na avtomobilih mariborsko občine. S 1. decembrom so se uvedle na podeželskih progah mesečne legitimacije za stalne potnike. Popust i se bodo dajali samo za vožnje sem in tja in sicer: z a 10 voženj sem in tja 20 odstotkov; za 15 voženj sem in tja 25 odstotkov; za 20 voženj sem in tja30 odstotkov; za 30 voženj sem in tja 40 odstotkov. Abonenti za te vožnje naj se prijavijo po šoferjih ali pismeno na mestni avtobusni promet Maribor, Plinarniška ulica št. 9. d Službene novine« prinašajo ukaz o napredovanju velikega števila davčnih uradnikov v Sloveniji. S tem je naša stranka davčnim uradnikom popravila krivico, ki se jim je bila pripetila, gotovi gg. davčni uradniki pa naj našo dobro voljo razumejo in v bodoče ne razburjajo davkoplačevalcev s stvarmi, ki jih nadrejena oblast od njih ne zahteva. d Koledar Jugoslovanske Kmetske zveze laliko naročite v tajništvu JKZ v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Stane 10 D. Pohitite, dokler traja zaloga! d Onim, ki plačujejo za Prago sporočamo, da nam nekateri delajo precejšnje sitnosti in neprilike s tem, ker pošiljajo le po položnici denar, ne sporoče pa tega po posebni dopisnici. Denar se namreč pošilja po položnicah Ljudske posojilnee, ki JOZ sporoči le ime in vsoto, kraja pa navadno ne. Če je dotični vsaj že prijavljen, že še gre, toda čo ni, je velika sitnost in dosti nepotrebnega dela in letanja. Zato: ko pošljete po položnici denar, to javite pisarni JOZ i udi pismeno. d 85 milijonov dinarjev dobe invalidi iz novega državnega posojila. Dr. Koroš-čeva vlada hoče s tem popraviti krivice, ki so se dotlej invalidom zgodile. d Najvišje sodišče (kasacijsko) za vso državo bo pričelo delovati v prihodnjem letu v Zagrebu. , d Popravek. Zadnjič smo javili, da ie g. Savec iz Slovenjgradca, ki se je ob avtomobilski nesreči zelo ranil, v bolnici umrl. Sporoča se nam, da je to pomota. G. Savec je okreval. d Taksa na užigače, Uprava državnih monopolov v Belgradu je sporočila, da so užigači, ki jih imajo sedaj privatniki ali trgovine, prosti takse. Taksi podvrženi bodo samo oni užigači, ki bodo po 25 decembru t. 1. uvoženi iz inozemstva ali pa izdelani na novo doma. d Brez božje pomoči. Po starem običaju ie šel novoizvoljeni župan Zagreba vedno v cerkev, kjer so odpeli zahvalno pesem, Ko je bil te dni Izvoljen za župana Je bilo slosovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je '.-s dr. Srkulj, so to lepo navado opustili, kar je dokaz, da boj gotove hrvatske gospode ni namenjen samo Belgradu, temveč tudi veri in Cerkvi. Pa se bodo tudi še prepričali, da se zastonj trudijo zidarji, ako Gospod nc zida hiše. d V Gornjem gradu fe umrl tamosnji župnik in dekan g. Anton Novak. d V Ljubljani je umrl v starosti 87 let najstarejši ljubljanski izvošček g. Ivan Susteršič. Opravljal je svojo službo do zadnjega. d Radi opeklin je umrla. Te dni se je vršil na Bizeljskem semenj. Zakonska Ver-šeč iz Spodnje Sušice sta šla na semenj, otroke pa pustila doma. Popoldne je 13-Ietni Anton Veršec blizu hiše na njivi za-palil ogenj. 10-letni Miha Veršec je nesel vžigalice v hišo, brat Anton pa je šel po kurivo. Pri ognju je ostala 4-letna Mimika Veršec sama. Stopila je preblizu ognja, goreti je začela obleka in takoj je bila vsa v plamenu. Neka soseda je sicer z vodo pogasila obleko, vendar je deklica v groznih bolečinah radi opeklin umrla. d Neki zlobnež je zažgal pri Aliečovih v Vidmu (Št. Jurij ob Ščavnici) in istotam pri Vogrincu. Prvemu je zgorelo gospodarsko poslopje in hišna streha, drugemu list-njak in streha na gospodarskem poslopju. d Avtomobil je do smrti povozil tri-najsletnega Ivan Krušiča iz Št. Vida nad Ljubljano. . ... d Pod osebni vlak je padel v Litiji Ivan Repovž, premogovni delavec iz Zagorja. Prepeljali so ga v bolnico in bo težko okreval. d Roko v zapestju je odrezala cirku-larna žaga Žagarju Alojziju Tomcu iz Li-berga pri Litiji. d Za ameriške zadeve — dr. Ivan Čeme, gosp. pis., Miklošičeva 6, Ljubljana. n 1 oi olj. Pred ljubljansko poroto stoji Zdra\ko Deleja, bivši orjunaš, ki je obdoJ-žen, da je ustrelil omoženo Matildo Likar-jevo, s katero jo imel razmerje. Razprava se šo nadaljuje. — Pred mariborsko poroto je dobil Janez Štrafel, ki je v Juršincih zaklal Alojzija Glažerja, štiri lela, Rihard Šoba, ki je ubil v Polani Jožefa Žnidarja, pet let, in Jožef Strmšek, ki je ubil v Ce-rovcu Janeza Kocuvana, šest let. — Pred celjsko poroto je bil obsojen tat Franc Gaber na dve leti. d Nasekana smreka je padla na tla in pri tem težko ranila 30 letnega posestnika Ivana Ahčana v Minčnem pri Dolu pri Laškem. d Pod lokomotivo jo zašla. Saveta Sta-kič, slara kmetica iz vasi Sakule v Banatu, se je peljala z ladjo iz Belgrada v Pančevo. Ko je hotela iti iz pristanišča na kolodvor, je zašla med množico vagonov. Hotela se je izogniti enemu vagonu, zašla pa jc pod lokomotivo. Kolesa so ji odtrgala obe nogi. Starica je med vožnjo v bolnico umrla. d Osnovna šnlu »Jurija Jaksica« je do tal pogorela v Skoplju. d V lastnem seniku zgorel. V vasi Igranimi pri Sarajevu je nastal v -seniku kmeta liije Dupesa požar. Senik, poln sena, je pogorel do tal, z njim pa je zgorel tudi njegov lastnik Ilija, ki je spal na seniku. d Avtobus se je prevrnil blizu Splita. Od potnikov je bilo deset lažje ranjenih, eden pa si je zlomil obe nogi. d Izogniti sta sc hotela osebnemu vlaku. Na postaji Brod ob Savi, eni narpro-metnejših postaj v naši državi sploh, niso železniške nesreče nič kaj redkega. Te dni sta šla po tiru delavca Anton Ivandič in Ivan Stankovič. Hotela sta se izogniti mimo drvečemu osebnemu vlaku, zašla pa sta pod tovorni vlak. Ivančič jo bil takoj mrtev in so ga vsega razmesarjenega po tegnili izpod vlaka, dočim je vlak odrezal Stankoviču cbe nogi in ga hudo ranil po glavi. d Veliki snežni zameti so po raznih krajih Bosne in Hercegovine. d Mož smrlnonevarno ranil svojo ženo. J. K. iz Ivanje vasi pri Mirni peči je zapravljiv in pijači vdan človek. Radi tega je njegova mati prepisala premoženje na njegovo ženo. Poleg omenjenih lastnosti je J. K. tudi nasilen. Zato ga je njegova žena zapustila in se preselila k svoji materi. Da bi mož premoženja ne zapravil, je žena v skrbi za otroke sklenila, da posestvo proda. V nedeljo 9. decembra bi se imela vršiti dražba. Žena je hotela biti pri dražbi sor/.a navzoča in se je v ta namen podala v Ivanjo vas. Ta pot pa je bila zanjo usodna. I nsel je namreč nasproti mož, ki je imel v lokavu kliukec, s katerim je ženo prvič vsekal v levo sence, drugič pa po glavi, tako da ji je prebil lobanjo. Žena se je nezavedna zgrudila. Prepeljali so jo v novomeško žensko bolnico, kjer soji nudili prvo pomoč, a je zelo malo upanja, da bi ostala pri življenju. d Uzmoviči so udrli vtrgovino g. Mo-leta v Smarjeti pri Novem mestu in odnesli 10 tisoč dinarjev in mnogo najboljšega blaga. ,, - d 8e /e ponesrečil v Mariboru državni zelezniški monter Aleksander Se- ver. Pri premikanju je prišel z levo nogo tako nesrečno pod lokomotivo, da mu je odrezalo dva prsia. d Sadovi alkohola. Vas Martinci je zadnje čase zelo znana po pogostih ubojih in zločinih, ki se dogajajo tam. Pretekli teden se je pripetil tam zopet grozen zločin. Prijatelja, kmeta Mladen Maricki in in Miloš Gjurgjevič, sta sedela v neki gostilni in na vso moč pila. Ko sta imela vsega dobrega žo dosti, se jima je zahotelo prepira in pretepa. Gjurgjevič je naperil svojo lovsko puško iz bližine na Marickega in sprožil. Maricki je bil ranjen na obe očesi in je izgubil takoj vid. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar pa je zelo malo verjetno, da bi okreval. d Vlak jc zadel v kmetski voz v bližini Veliko Kikinde. Na vozu je bilo 7 ljudi. Stili osebe so hudo ran jene. g Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu bo spomladi oddajala posestnikom in ustanovam v ljubljanski oblasti iz svoje trhiice cepljonke belega burgundea, tra-minca, kraljevine, medre kavščine in mu-škafne žlahtnine po Din 1.50 komad ter nekaj korenjakov Riparije gloire de Motnt-pellier po Din 0.35 komad. Naročila se bodo sprejemala do 1. februarja 1928. Vsako naročilo mora vsebovati število in iine sorte ter točen naslov naročnika (ime, priimek, občina, hišna številka, pošta in železniška postaja.) d M. U. dr. France Debevec, strokovni zdravnik za pljučne bolezni in tuberkulozo, ordinijra v Ljubljani, Miklošičeva c. St. 18.11 od 10 do 12 in od 2 do 3. Rontgen. 37. občni zbor nagega L delavskega konzum-nega drultva v Lfublfeni se je vršit dne 1. decem-Društvo je bilo ustanovljeno po inicijativi našega nezabnega dr. Kreka, ter sc je tekom zad-Vn AJl° , razrils110 v obširno zadrugo z okroi.lo 10000 družinami, ki so razdeljene v 29 poslovalnicah, od katerih >e precejšen del nahaja tudi na deželi, lako da ima zadruga poleg približne tre-iMnke delavskega, tudi tretjinko meščanskega in dobro tretjinko kmečkega članstva. — Iz ravna-teljevega poročila posnamemo, da bo, kakor vsako leto, tudi letos razdeljeno med kupujoče člane j J°1D rrtiIi>ona dinarjev na Z% popustu (divi-dendij. Prctcčeno teto je zadruga otvorila v prostoru bivše Kmetijske zadruge v Žužemberku svojo poslovalnico, ki sc lepo razvija. Cisti dobiček pretočene poslovne dobe 1927/28 je znašal 153.670 Din m znaša sedaj rezervni zaklad že 984.794 Din. Deleži članov in članska deležna rezerva znašata skupaj 928,315 Din tako, da znašajo lastna obratna sredstva zadruge skoro 2,COO.COO Din. Zadrugo financira Zadružna zveza v Ljubljani s približnim kreditom 3.COO.COO Din. Poleg tega ima zadruga nekai tihe rezerve, ker znaša bilančna vrednost 7 društvenih hiš in ene stavbne parcele 315.580Din, ki pa tvorijo dejansko dokaj višjo vrednost. lzkupilo računskega leta je znaSalo nad 20,000.000 dinarjev. — Predmet živahne razprave je bilo naraščanj dolžnikov ter se je sklenilo, naj se dela z vsemi močmi na to, da se bodo krediti kolikor mogoče omejili in da se zaslanki izterjajo. Od svoje ustanovitve leta 1895. je imela zadruga pravico oddajati svojim članom tudi alkoholne pijače. T |a Jeta 80 ie 'O pravico osporavalo, v prete-ccnein letu si jo je pa zadruga vnovič priborila, ker se je zadrugi priznal značaj zaključenega društvenega lokala. — Izrekla se je tudi vdanostna izjava prevzvišencmu g. knezoškofu dr. A. B Jegliču povodom njegovega 30 letnega škofovanja', in pa 70 letnice mil. g. proštu Andreju Kalanu, katerega se ,e občni zbor hvaležno spominjal, ker je bil ob ustanovitvi zadruge med poroki, ki so SSff Tj1"!. J? ,P°tr!jfl> s Nove vojaška naprave ob meji. Glavno skrb posvečajo italijanske oblasti v zadnjem času gradbi poslopij za ballile, milice, karabinjerje. Posebno vneta kaže biti kraljevska komisija, ki vodi upravo tržaške pokrajine. Predvsem se bo lotila gradbe karabinjerske vojašnice v Postojni, ki jo je določila že prejšnja komisija. V Devinu je nakupila poslopje bivše Legine gole za 105.000 lir in je določila nadaljnjih 14.000 lir za preureditev prostorov. Končno je sklenila zgraditi ogromno novo vojašnico v Sv. Petru na Krasu in je namenila v to svrho kar 440.000 lir. — Fašistom vse skupaj ne bo nič pomagalo, ko pride — naš dan. s Razno. Fašisti so zaprli čisto po nedolžnem ravnatelja Katoliške tiskarne v Gorici dr. Janka Kralja. Hoče se jim — tiskarne. — Okoli 1500 Kraševcev in Istranov se je odpeljalo pretekli teden v — Ameriko. — Občina Vrtojba se je združila z goriško občino. — V Trstu je 31 ljudskih šol, 20.339 šolarjev in 323 učiteljev. — Požar je vpepelil gospodarski poslopji Frana Žiberne in Janeza Reša-verja v Divači. — Italija bo s 1. januarjem 1929 zvišala samski davek. Vsak samec med 23 do 35 let bo. plačeval na leto 70 lir, med 35 in 50 let 100 lir, med 50 do 65 let pa 50 lir in še posebno doklado. Avstrija. » UradnlStvo zahteva Težje plače. Uradniški odposlanci so izročili zveznemu kanclerju dr. Setplu zahtevo, da naj se meseca decembra zagotovi izplačilo 50 odstotkov enomesečne plače, prihodnjega meseca junija pa 25 odstotkov enomesečne plače. Po razgovoru s finančnim ministrom je izjavil dr. Seipel, da je iz proračunskih razlogov nadaljnje izplačilo nemogoče. Poštni ln brzojavni uradniki so nato sklenili, da bodo pasivno resistenco nadaljevali v nezmanjšani meri, (Pasivna resistenca pomeni izvrševanje službe točno po predpisih, s čemer pa nastane polagoma na pošti in železnici popolen zastoj.) NemeHa. s Politika treh R-ov. Zimsko zasedanje berlinske zbornice je bilo prav važno Nastop ozdravelega zunanjega ministra Stresemanna je napovedal politiko treh R. Tako imenuje politična javnost troje vprašanj, katerih se je Stresemann lotil. »R(aumung), R(cparationen) in Rjustungs-frage)« so ti R, Prvo vprašanje se tiče izpraznitve Porcnja, drugo vojnih reparacij ali davščin državam zmagalkam in tretje razorožitve. Toda pri reševanju teh vprašanj bo Nemčija naletela na skupen odpor antante. Z jekleno vztrajnostjo bodo Nemci tudi tu uveljavili svoje želje. Bsiglja. s Delavsko vprašanje in katoličani. Kako se lahko rešuje delavsko vprašanje v splošno zadovoljstvo, so pokazali katoličani v Belgiji, posebno tovarna De Ben-helaar v Antverpnu. Ta tovarna izplačuie MILO poleg redne plače še vsakemu delavcu neko nagrado za zanimanje, ki ga kaže za delo. Razen tega je pri tovarni še poseben odsek, ki skrbi za razne potrebe delavcev. K temu odseku spadajo 1 duhovnik, 1 zdravnik, 1 pravnik, 2 delavca in 2 delavki, 1 uradnik in ravnatelj tovarne, Posebni prispevki se izplačujejo pri prvem sv. obhajilu otrok, pri sklepanju zakonov, pri smrtnih slučajih Delavci, ki morajo k vojakom, dobivajo 5 do K>/0 svoje plače. Na koncu leta dobi vsak delavec še primeren del čistega dobička. Na tak način bi bilo socialno vprašanie že kmalu rešeno na zadovoljnost vseh, ki so poštenega mišljenja. ŠpanU®. s T? o j sviojepisju. Snanski najvišji sodni dvor je obsodi! šestnajst znanih pisateljev na občutne kazni. Krivi so, ker so izdajali svinjske knjige, zlasti v kvar mladine Neki list piše, da je madridska policija zaplenila za dve toni umazanega čtiva. s Državni svet Ker je angleški kralj Jurij še vedno slab, bo podpisoval državne listine za časa kraljeve bolezni »Državni svet«. Udje so: kraljica, prestolonaslednik, kraljev brat, nadškof in minstrski predsednik, RusUa. s Predsednik vseh komunistov na svetu. Načelnik češke komunistične stranke dr. Šmeral bo najbrž izvoljen za predsednika vseh komunistov na svetu. Mož je že pred enim letom pobegnil v Moskvo in se ondi oženil z neko Stalinovo sorodnico. Stalin pravi, da Šmeral najbolj pozna evropske razmere. Žlahta pa tudi nekaj po-maga. — Tudi dobro plačani Šmeral ne bo "boljševiziral vsega sveta. s Erat sovjetskega komisrr;a za zunanje zadeve Litvinova je bil pred leti nastavljen pri ruski trgovski družbi v Berlinu Pred dvema letoma ga je družba odpustila. Letos pa so dospele na družbo menice v skupnem znesku ?00.000 angleških funtov (okreg 56 milijonov Din), s pripombo, naj jih družba plača. Ugotovilo -e je, da so menice ponarejene m da jih je ponaredil brat Litvinova. Z zadevo se bavi sodna oblast. — »Enotnost« o tej stvari seveda ne bo pisala, bo raje še dalje lažnivo napadala Cerkev in njeno socialno delo. _________ ___________ V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! "^C 51 Amerika. s Razno, V Elly Minn. je umrl Juri Piškur iz Poljan pri Starem trgu, okra Črnomelj, v Detroit Mich je odšel v večnost Matija Šimenc iz Dragatuša na Dolenjskem. Drobne novice. 20 milijonov rabljev Škode so napravili lansko leto ruskemu kmetijstvu — volkovi. (1 rubelj je pribl. 20 Din.) 240 inozemskih listov je prepovedala vlada na Ogrskem. 20 m visok oder se jc podrl v neki cerkvi v Algieru (Afrika). Dva pleskarja mrtva, 5 težko ranjenih. Po ruski Volgi bo plula ladja s kinom, ki bo prirejal predstave v krajih ob reki. Francoska odlikovanja je vrnilo 12 italijanskih častnikov, 250 oseb je bilo ubitih in nad 500 ranjenih pri potresu v Čile (Amerika). V Berlinu so zaprli bivšega ministrskega kandidata komun, stranke Sachsa. Je ponaredil čekov za 3 milijone frankov (»Enotnost« tega tudi ne bo povedala). Svoja dva otroka je sežgala v krušni peči neka ženska v Podkarpatski Rusiji. Strop se je udri v neki sobi vatikanske varnostne straže. Človeških žrtev ni. Erzovlaka sta trčila pri Valenciji na Španskem. Več mrtvih in mnogo ranjenih. Vizum bodo odpravili med Jugoslavijo in Romunijo. 16 tisoč trafik je v Avstriji. 60 tisoč ljudi je bilo kaznovanih v enem letu v Ameriki zaradi uživanja alkoholnih pijač, zaplenjenih pa 22 tujih in 400 domačih ladij. Pol milijona lir je dal papež za po potresu prizadeto prebivalstvo v republiki Chile. Sneg je pobelil te dni vrh italijanskega ognjenika Vezuva, 16 milijard je že plačala Nemčija Franciji za v vojni porušene kraje. 15.000 mark (to je 195.000 Din) je moral plačati neki gospod v Berlinu gospodični za razdrto zaroko. Po vseh obalah Evrope so divjali te dni hudi viharji. Za predsednika avstrijske republike je bil izvoljen krščanski socialist Viljem Miklas. 31.079 nezgod se je pripetilo v devetih mesecih v Londonu. 6 drvarjev je zasul snežni plaz v Nu-kenski dolini na Tirolskem. Do spopadov s stavkujočimi farmskimi delavci je prišlo v Kolumbiji. 8 mrtvih, 20 ranjenih. V državi Peru se je podrl nasip in je udrla voda v rudnik. Utonilo 27 rudarjev. Zrani ruski komunist Trocki napoveduje novo vojno. Razprodaja! Najcenejša božična darilo! Ker »e plašči ln obleke popolnoma razprodajo, se od 1. dec. do 1. febr. vsak plašč proda 100 Din c«efe. V zalog! so plašči, moderni in temni, ženski in moSki štofi. 30% popusta samo v trgovini Marije Rogelj, Ljubljana, Sv, Petra cesta 26. 6l PREČNA. V nedeljo 2. t. m. se je vršil shod »Kmetsk« zveze«, na katerem je poročal njen tajnik. Obrazložil je zunanji in notranji politični položaj, delovanje oblastnega odbora ter njegov prihodnji proračun in še posebej davčne terjatve novomeške davkarije. Sprevideli smo, da poslanci SLS zelo vestno vršijo svojo težko poslansko dolžnost in da dr. Korošec prav modro in državniško vodi državo. Zato prav odločno obsojamo podle in laiujive napade v vseh vrst liberalnih časopisih na dr. Korošca, poslance SLS in ljubljanski oblastni odbor, Ogorčeno grajamo nepojmljivo postojKinjo novomeške davkarije, ki je razpcb.ala terjatve davkov za vsote, ki jih davkoplačevalci ne dolgujejo. Tako n, pr.je J. P. plačal Ie 3 Din, namesto 56 Din, F. K. je dobil teriatev za 130 Din. a plačati je iinel le 6 Din, Niso poslanci SLS krivi teh nerednosti, ampak prizadeti davčni uradniki. — Poslancem SLS izrekamo zahvalo za njihovo vestno iu pridno delovanje. Posetej se zahvaljujemo dr. Ku'ovcu in dr. Cesniku ier dr. Korošcu. Jugoslovanskemu klubu v Belgrad se pošlje sklep, da zahtevamo krščantke šole; oblastnemu odboru se predloži prošnja za dobavo semenskega krompirja, koruze m umetnih gnojil. — Imamo tudi radio, ki lepo poučuje in razveseljuje. Včasih nam pa tudi ponagaja, da se mu ne ljubi na glas govoriti. KRANJ. Koledar Kmctske zveze se dobi v pisarni odvetnika dr. I. Silar-ja v Kranju. KRANJSKA GORA. Podkoren. Posestniki Jožef Benet, Franc Cuznar, Alojzij Hribar, Jožef Mertelj in Janez Petraš, katerim je meseca okt. vse pogorelo, se prisrčno zahvaljujejo. Vzajemni za vaiov. v Ljubljani, ki jim ie vso zavarovalnino takoj in brez pridržka izplačala. Darovali to za pogorelce v Podkorenu in deloma v Kranjski gori: oblastni odbor po oblastnem poslancu in županu g. Lavtižariu 3000 Din, župnije: Begunje 200, Boh. Bistrica 150, Breznica 4C0, Dovje 1220, Gorje 350, Koprivnik 75, Kranjska gora 1150, Leše 208-45, Mošnje 70, Radovljica 450, Ratcče-Planica 300, Ribno 250,Srednja vas v Bohinju 2C0 in domača Posojilnica 476-55 Din. Prizadeti pogo-relci izrekajo toplo zalivalo vsem dobrosrčnim darovalcem, tudi tistim z Dovjega, Kranjske gore, Rateč in drugih vasi, ki so z raznim blagom pomagali. Bog plačaj vsem skupaj I KAMNAGORICA. Dobili smo v vas dva nova prav higijenična vodnjaka in prišli tako do izborne studenčuice. Največ zaslug ima pri tem naš agilni župan Jožef Spendal. Štirinajst dni je otl tega, kar nam je prvič zasija'a električna luč. Tako so ee nam izpolnile dolgoletne želje. Lepo Miklavževo darilo. Radi smo žrtvovali težko prislužene denarje, samo, da smo se iz.iebili petrolejskih brljavk. Zopet gre največ hvale našemu županu in odbornikoma g. Alojziju šušler-šiču in g. Francetu Udirju. KRIŽE. V nedeljo zjutraj se je vršil v stari šoli pri cerkvi lepo uspel »hod volivcev SLS, ki 60 z veliko pozornostjo sledili govornikom. Shod je vodil g. Sitar p. d. Arh. Nato jo g. obl. posl. Planina iz Škofje Loke poljudno tolmačil proračun obl. skupščine, pokazal, koliko je oblastni odbor s skromnimi a vendar izdatnimi sredstvi pomagal občinam v raznih zudevoh 8 jiosojili in jiodporami ter bo tudi občin« Križe, zlasti kar se tiče vodovoda in postajališča, deležna pozornosti oblastnega odbora, ako bodo na čelu občinske uprave možje, vredni zaupanja. — (i. Radešček lz Ljubljano je s krejj-kimi besedami obračunal z nasprotniki in omenil, da bi avtonomijo ie davno lahko imeli, ko bi jo bili nasprotniki kdaj resno ln iskreno zahtevali. Tudi sedaj Jim je odprta pot za sporazum glede avtonomije, a ga radičevci in prihičevičevci zavračajo in s tem tudi avtonomijo. Govornik je tudi o načrtu ljudskošolskega zakona povedal resnično stanje celo zadevo ter zavrnil hujskanje »Km. lista«, obenem pa dokazal, kako nujno je potrebno, da pridejo na čelo občine rej krščanaki možje M bodo vedno in ob vsaki priliki podpirali sam,, 'ruu šteno politiko SLS. - G.Sitar p. d. Arh ,0 zahvalil govornikoma ter razložil porazdelitev »kri. njic pri občinskih volitvah v nedeljo dne 10. t. m" ki bodo ves dan od 8 zjutraj do 5 zvečer. Zaradi posebnih krajevnih razmer bodo pristaši SLS iumlj kar pet volivnih skrinjic: prva je Arhova, drug« je županova, tretja čevljarska, Sosta SLS dupeljska In deveta Kmečke zveze, na kateri kandidira tiidl g. župnik Hartunan. Po teh pojasnilih je g. Sitar p. d. Arh predlagal naslednjo resolucijo: >Zboro-valci, zbrani ua volivnem shodu v Križata, dno 9. deo. t. 1., odločno zahtevajo od poslancev Jt-go-slovauskega kluba, dn složno in t vso energijo na. stopijo zi tak ljudskošolski eakon, ki bo ustrezal našim krščanskim načelom ter ga bodo imeli starši, ccrkev in občina dovoljno zastopstvo v eolskih odborih glede verskotiravne vzgoje otrok. Obenem izrekajo g. min. pred. dr. Korošcu in Ju^oslovaa-skemu klubu svoje popolno zaupanje ln neomajna zvestobo in vdanost.« — Resolucija je bila soglasno in navdušeno sprejeta. Nato je g. iujmik Hu-tman prav poljudno pokazal kakšni »o nasprotniki in kaj imajo občani pričakovati od njih. Pozval je tudi on volivce, naj v nedeljo store svojo vestno krščansko dolžnost, če hočejo re« sebi in svojim otrokom dobro. — Ko je še g. župen P o 1 j a n e o pojasnil vprašanje vodovoda iu postajališča, je g, Sitar p. d. Arh zaključil zborovanje s ponovnim pozivom, da se ta teden stori v«e, da bo SLS t udi v Križali izšla zmagr.vita iz občinskih volitev. DUPLJE. Na prsenik Brezmadežne popoldne smo Imeli shod. Iti ga Je otvoril in vodil g. Sitar p. d. Arh iz Križ. Najprej nam je g. obl. poslanec Planina prav razumljivo razložil blagodejno delovanje obl. skupščine, obsodil demageštvo nasprotnikov, zlesti hujskanje fcerjavovega ln Pucljevega časopisja ter toplo priporočil naročanje in čitanje samo ]>oJ!e-nega časopisja. Končno je poeval navzoče, i/a (a teden razvijejo najživljo agitacijo, da se Duplje kažejo kot trden steber SLS tudi pri občinskih volitvah. — Nato je g. Radešček iz Ljubljane orisal v glavnih potezah važnost občinskih volitev, poročal o političnem položaju in tudi on priporočal časopisje SLS in može-kandidate ia občinski cd-bor, ki en na listah te naše stranke. — Skrinjica SLS je šesta, Kmetske zveze pa deteta. Volitve .« bodo vršile v nedeljo od 8. ure zjutraj do S. zvefer. Radovan Hrastov: LjubffanskS sprehodi. 19. Samo cn dinar... Glejte! Sedi tam ol> oglu hiše na trgu mlado dekletce, revno, ubogih, trpkih lic, steklenih, brezizraznih oči, golih, krvavo bledih nog, za loš5o s takini-le pismom: iNimam poguma, da bi Ti osebno naznanila, kar sem sklenila. Da bi pa to opravila 6 pismom, se mi zdi brezsrčno. Zato Ti j>ožiljani gramofonsko ploščo, ki naj govori namesto mene.« Presenečeni zaročenec je položil ploščo na gramofon, ki mu ie takole zagodel: »Prepričala sem se, da nikakor ne spadava skupaj. Bilo bi nespametno, ako bi ostala Se dalje zaročena, zato Ti vračam prstan. Ne žalosti se preveč zaradi tega. Prepričana sem, da je najboljše, če so ločiva. S tem si prihraniva veliko jeze.« — Viri ne povedo,' kaj je mladi mož naredil z zlokobno ploščo — ali jo je »pravil ali razbil? Katerih jezikov sc ule na Dunaju. Na Dunaju so se v času, ko so živeli v Avstriji tako razJični narodi, malo brigali za tuje jezike. Danes jih gospodarska odvisnost od inozemstva sili, da se uče vseh mogočih tuiih iezi- »Zakaj pa zvonijo potem tako jasno?« »Da jih popolnoma ne pozabimo. Ko bo čas, bodo že sami prišli. Čez sto let bo stala mogoče v vasi zopet cerkev, in tedaj se bodo zvonovi zopet vrnili.« »Jaz mislim obratno. Ker postajajo zvonovi vedno glasnejši in vedno bolj proseči, je to znamenje, da se moramo zganiti in jih poiskati. Ubil sem si v glavo, in zato hočem priti stvari na sled. Ako hoče iti kdo z menoj, me dobi jutri zjutraj ob sedmih pri kapelici. In sedaj, lahko noč.« S temi besedami se je mladi kmet obrnil m odšel. Nekoliko osupli so gledali ostali za njim m Mo-čilnikarjeva mamica je zastokala: s Obžaloval bo, ubogi človek, obžaloval bo, : Križnarjeva Gela je nenadoma rekla, da je skrajni čas, da gre domov, sicer se bo oče jezil. Do Križ-narjevih in do Osojnika je vodila po dolini ista pot. Ko jo prišla Gela tako daleč, da je od Mocilnikarja niso mogli več videti, je pospešila korake. Hotela je dohiteti Marka in ga na vsak način pregovoriti, da ne bi šel na Črno steno; zakaj sosed je bil ljub njenemu srcu. Že dolgo časa sta se mlada cloveka.skro-no liubila; in v Zagorju so splosno govorili, da Osojni ne bJ poročil nobene druge kakor Kriznarjeve Gele Marko bi to tudi storil, toda stan Knznar je «tnv1i nretežek pogoj. Ker je bilo Križnarjevo posestvo najlep&3 v dolini, zato je hotel kmet samo dobrega moža za Gelo, svojega edinega otroka..^dediča, ki se bo priženil v Knžnanevo hišo m obdržal ime. Z združitvijo Križnarjevega in Osojnikovega posestva bi nastaio krasno veleposestvo, toda Marko se ni mogel odločiti, da bi zapustil očetovo posestvo in žrtvoval staro ime. Tako je bila pred to zvezo stavljena ovira, toda srčna vez med Markom in Gelo s tem ni bila zrahljana. Marko je upal, da bo stric Križnar radi sreče svoje hčerke opustil trdi pogoj in Gela je upala, da bo sčasoma Marka privedla ljubezen do tega, da se bo vdal temu pogoju. Tudi ta večer je upala Gela, da bo s svojo ljubeznijo premagala Marka in ga zadržala pred nevarnim podjetjem na Črni steni. — Na ovinku gozda je došla fanta. Obstal je in zamišljeno gledal na Črno steno. Ko ie zagledal deklico, ki mu je sopihala nasproti, je šel nekaj korakov proti njej, jo prijel za roko m se z ljubezni polnimi pogledi vtopil v njene oči. Gela je bila visoko, stasito dekle; temni, kodrasti lasje so obrobljali njeno obličje, nežna, planinska svežost je ležala na njenih licih in ogljeno črne oči so žarele kot ogenj. Samo nekoliko ostra, ponosna poteza okoli ust, ki so .je podedovala po očetu, je kazila njeno lepoto. »Toda Gela, čemu si pa tako tekla?« Je vprašal fant. »Za teboj sem hitela,« je odgovorila deklica. »Hočem ti reči, da ne smeš iti na Črno steno, nikdar ne!...« »Kdo mi more prepovedati?« »Jaz! Ker na Črni steni ni varno. Gotovo bi padel doli.« »To se ne bo zgodilo. Bil sem ze na nevarnejših krajih kot je Črna stena. — In končno, če se mi tudi kaj zgodi, si pač ne boš izjokala oči.« »Marko, če boš tako govoril, bom Sla od tebe, ln ostale. Povejte še sosedom o izletu, ki bo in katerc-jra se lahko udeleži, kdor se še ni prijavil, še je čas! Poslati je lo treba naslov in prvi obrok (100 Din) celotne vsote (750 Din), ki mora biti do 1. aprila prihodnjega leta vplačana. Pišite, vprašajte, pošljite denar Jugoslovanski orlov, zveai, Ljubljana, Ljudski dom. Bog živil Spored cd 13. do 20. t m.: Vsak ob 12.30 rtproducirana glasba In borzna poročila, ob 22 najnovejše vesli. iC.rtek, 13. dec. 18.30 Kmetsko-gospodarsko predavanje, (!• in*. Rado Lah. — 19 Laščina. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Silvo Kranjc. — 20 Koncert. Pcte'c, 14. dec. 18.30 Gospodinjska ura. — 10 Francoščina. — 19.30 Varstvo spomenikov, dr. Franc Štele. — 20 Koncert. Sobota, 15. dec. 17.30 Lahka glasba. — 1830 DelavsLa ura: Ureditev zavarovanja za slučaj starost1, dr. Eohinjc. — 19 Nemščina. — 19.30 Poglavje iz n odroslovja, prol. dr. Veber. — 20 Recitacija. — 20.30 Koncert Nedelja, 16. dec. 9.30 Preno« cerkvene glasbe. — 11 Lahka glasba. — 15 Reproducirana glasba. — 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. _ 16 Lahka glasba. — 17.30 O gledišču, prof. Šest. — 18 Veseloigra. — 20 Koncert. Ponedeljek, 17. dec. 11 Radio orkester. — 12 Naša vladarska rodbina, prof. S. Kranjec. — 16 Pravljice. —- 17 Ing. Dietrich predava o elektriki v gospodinjstvu. — 19 Francoščina. — 19.30 Higiensko predavanje. — 20 Kvartet. Torek, 18. dec. 17 Radio orkester. — 19 mM® ROgfitfC in pletenin v tovarniški z logi M«ii»t|Mia HMciiitma tesna 14 Sv. Petra ceata 91 NemSčina. — 19 Kemija, predava proL Penflov. — 20 Drama. — 21 Slovenski četverospevi. Sred«, 19. dec. 18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina. — 19.30 O antiid predava prol. Bradač. — 20 Potopis, prof. Sest. — 20.30 Violinski konccrt. Četrtek, 20. dec. 18.30 Kmetiko predavanje, inž. Rado Lah. — 19 Laščina. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. S. Kranjec. — 20 Operetni večer, nato citraški koncert. 1 Mills ob nselL Pripovest iz Jlezijskih gori. Medtem se je stemnilo in šli smo spat. Iz svoje podstrešne izbice sem zrl še nekoliko ven na temne gozdne gore. Kdo ve, kje zdaj tiči Vencel s svojo puško v roki in preži na človeško divjačino, ki se plazi plaho in skrito skozi črne gozdne hodnike in prislužkuje na vsak glas, pazi na vsako znamenje, ki bi lahko naznanjalo bližnjo pogubo. In ko sem še tako ven gledal, se je odigrala tihotapska dcgodbica tik pred mojimi očmi. Mož s samokolnico se je izluščil iz teme. Potrkal je nalahno na jx>lkno od okna. Petelinji krčmar je prišel iz hiše, je najprej oprezoval na vse strani, je nekaj še-petaje obravnaval - .nožem in obložil nato njegovo samokolnitj s sodcem in malim zavojčkom. Zlatica in trije vršički rožmarina. To je šlo zdaj tja čez mejo do modrega petelina. Bil sem tako vznemirjen, da še nisem zaspal, ko je spodaj v gostilni ura enaist končala. Ne dolgo potem je spodaj potrkalo na vrata. Brž sem planil v obleko; kajti kje naj bi jaz mlad dečko izpustil do. godbo v stari tihotapski hiši, da bi šla mi. mo mene. Splazil sem se doli po stopnji-cah in se prihulil v kot. Hollmann je pri-drsal s svetilko in jo vprašal, kdo je zunaj, »Liebieh — mlinar Ltebichk jo odgovoril globok glas. Srce mi je tolklo. Mlinar Liebieh, to je bil ja slavni tihotapec, nasprotnik Ven-cla, graničarja. Tedaj je odprl krčmar vrata. Močan mož je stal zunaj. »No, no, Liebieh, kaj bi rad kaj če« mejo spravil?« »Da,« je rekel ta in njegov glas je bil hripav. »Svojo — svojo ženo bi rad spravil čez.« »Svojo — ženo?« Liebieh se je naslonil na podboj duri, »Umrla je,« je dejal kot brez gla3u, »Truplo hočem čez spraviti Tu leži.« Pokazal je na voziček, ki jo stal tam zunaj v temi. »Liebieh,« je vzkliknil petelinji kr6-mar, >ti pač govoriš zmešano? S tako rečjo vendar ne bos uganjal norearij!« »Pojdi ven,« je rekel ta. Petelinji kriv mar je šel ven, in jaz sem mu sledil, no da bi me bil kdo opazil. Liebieh je dvignil pregrinjalo od vozička. Globoka notranja bolest je stresala moža, in jokal je tako sunkoma, tako grenko, da je bila jasna vsa grozna resnica. »Kdaj — kdaj je —« »Predvčerajšnjim. Dobila sva prvega otroka. Po šestih letih. Otrok živi — Frančiška je mrtva.« me ne boš nikdar več videl. Nikogar nimaš na svetu, ki bi ti bil bolj blizu kot jaz.« »iu naju loči polje in gozd, in tudi ni upanja, da bi priJla kdaj skupaj.« »Upanje je že, če bi le hotel.« »Gela, isto bi lahko rekel o tebi. Nič manj ne ljubim svojega doma, kot ti svojega.« >Jaz bi končno popustila, ko bi ne bilo očeta.« »In jaz ne smem storiti krivice svojemu očetu, četudi je že v grobu.« >To razumem in ne zahtevam nič nemogočega od tebe; "j-1 a nekoliko bi že lahko ustregel mojemu očetu in malo popustil, s prijaznostjo bi se ga že dalo končno pregovoriti.« »Vedno sem se potrudil, da bi očetu iz oči bral njegove želje.« ..Takoj ti bom nekaj povedala, Marko. Ako boš šel ua Črno steno in stikal za zvonovi, se bo oče zelo razjezil. Ničesar noče slišati o stari cerkvi in zvonovih. Pravi, da je zvonenje s Črne stene le odmev, stare ženske pa so spletle iz tega noro piavljico, ki i -izburja vso vas. Pravi, da so zvonove ugrabili Francozi in da Zagorje ne bo nikdar več imelo cerkve. Saj da jo tudi ne potrebujemo. V Podgorju imamo lepo cerkev in s tem naj bomo zadovoljni. Uro dolga pot je samo sprehod. Oče ves zdivja, kadarkoli sliši kaj o zidanju cerkve v Zagorju in o starih zvonovih. Skob-cevepa Jožeta, našega bližnjega sorodnika, je kratko-jv.alo vrgel skozi vrata, ko je Jože lansko leto nekoč aač?l govoriti o cerkveni zadevi.« »Ne vem, zakaj je oče proti cerkvi in proti zvonovom. Toda to bos že razumela, Gela, da ne bom pustil, cla bi mi tvoj oče ukazoval, kakor kakemu šo-»rčku in mi predpisal vsak korak.« »Za božjo voljo, Marko, če me imaš rad...« >BaS zate, ker te imam rad. ne smem biti euoia.« »Z dvignjenimi rokami te prosim, Marko, ne pojdi na Črno steno. Če se boš ubil, bom najnesrečnejši človek na svetu.« »Ne bodi tako otročja, Gela; nič se mi ne bo zgodilo. Kjer bo nevarno, tja ne bom šel. Toda na Črno steno moram. Zdi se mi, da je moja dolžnost, da stvar preiščem. Moj oče mi je hotel pred smrtjo nekaj zaupati. Žalibog ni mogel več govoriti. Dva dni je venomer z velikim strahom kazal na Črno steno, in jecljal nerazumljive besede. Razumel sem samo besede: Cerkev — Skobec — Zvonovi — Tisoč.« »Moj Log, kako skrivnostno jo tol Ako boš šel, i bom zbolela od strahu in skrbi. Marko, pri vsej svoji ljubezni te prosim, ne pojdil« »Gela, bodi pametna!« »Niti najmanjše želje mi nočeš izpolniti? Maiko, pazi, zblaznela bom ob tebi. Tiho bodi, ne reci mi ničesar ... Pojdi, kar poidi in stri mi srce!« S temi besedami je dekle ihte odhitelo. Naslednjega jutra ob sedmih je stal Osojnikov Marko s puško nn rami na koncu doline pri kapelici. Ker ni bilo nobenega spremljevalca, je zmolil kratko molitvico in se napotil sam na Črno steno. Ob levem robu stene je plezal kvišku po strmem žlebu. Približno v srednji višini se je sredi stene vlekla ozka trata, ki je vodila do velike odprtine rudnika. Marko je priplezal končno do trate. Že je hotel stopiti v rov, ko se je nenadoma pojavil pred njim nek človek. Bil je to popolnoma siv možioek, z nagubanim obličjem, s snežnobelimi lasmi in košatimi brki. Stopil je izza grma, nameril puško in hripavo zaklical Marku: »Stoj! Tu ne sme nihče dalje! Črna stena je mojal« Možiček je bil Skobcev Jože z Jesenovega vrha, daljni Osojnikov sosed. Jože je bil star že okoli sedemdeset let a ž© močan ia trden. Očetovo posestvo je kov. Dopisovalci, ki dobro obvladajo več ji likov, »o Izvrstno plačani Iz nekega sestavka v »Reichpostit je razvidno, da »e največ Rojita angleščina in francoščina kot svetovna jezika, precej tudi italijanščina in skandinavski jeziki. Na javnem učnem zavodu u vzhodne jezike, ki je v rahli zvezi 8 konzularno akademijo, se vrše tačas tečaji za romuuščino, ruščino, srbščino, španščiiM, turščino, madjarščno in češfino. Največ učencev imajo španski, madjarskl in češki tečaj; za arabščino, bolgarščino, peraj; ski jezik in albanščino iu nikakih 7-animalelicv. Tečaj za kitajščino ima šest obiskovalcev. Šestkrat »kri^nif Kitajci. Na Kitajskem imajo ■i im&novanjcm miskili oseb čudno navade -kakor je črnino vse, l;ar se na Kitajskem dogaja. Otroka krstijo v pnem mesecu z imenom »tjanc, to jo >edenc. V drugem mesecu mu dajo in!« >asamt, to jo »dva;- ,ln tako dalje do izpolnjenega šestega leta. 8eW tedaj preneha biti številka in mu dado ime, m je primerno njegovem" udejstvovanju po šolsM klopeh, oziroma pp piskih tleh, kajti klopi ♦ kitajskih Šotah ne poznAj«- »In zdaj jo hočeš spraviti tja čez? Domov?« »Da, hotela je biti tam čez pokopana.« sin zakaj jo hočeš prepeljati ponoči?« »Je drugače preveč sitnosti, če bi hotel imeti mrliča čez mejo. Če pa je že enkrat tain čez, bo tudi tam pokopana.« Liebich je hotel mrtvo truplo svoje žene pretihotapiti čez mejo. Ni pač mogel drugače: vse njegovo mišljenje je bilo taico uravnano, da se mu je zdelo kako pogajanje z obmejnimi oblastmi popolnoma izključeno. Truden je sedel na klop, ki sem na nji prej sedel jaz s Hollmannom. »Hotel sem jo sam spraviti,« je rekel, jpa ne morem. Moči me zapuščajo.« Kar je bil nekoč hlinil nasproti svojemu zoprniku, to je postalo zdaj najgren-kejša resnica. >Ti mi moraš pomagali, Hollmann; jaz ne morem sam.« Krčmar si je opomogel od svoje po-irtosti; potem je obljubil prijatelju, da mu bo pomagal. Zdaj zagleda tudi mene in najprej pač jezno zaprha name; pa po kratkem prerekanju sem n tja mi celo dovoli, da se smem pridružiti malemu žalostnemu sprevodu. Mrtvo truplo mlade žene in matere na . malem omahljivem vozičku, spredaj pri ojesu tiho ihteči mož, zadaj Hollmann in jaz, ki sva porivala voz, tako smo šli po- j časi skozi drevje, drobni dež je rosil z ; neba. Kako je bila žalostna ta vožnja! In vendar mi je toklo srce v nenavadni grozi, in lica so mi gorela mnogo bolj od vznemirjenja kakor od napora. Tam v nekem cestnem ovinku sta moža obstala in sta oprezovala proti višini. Luč je gorela tam zgoraj, pač v koči kakega tkalca ali malega kmeta. »Cesta je varna!« je rekel Hollmann; kajti luč je bila znamenje za tihotapce, da ni bilo nobenega graričarja na poti; bila je kakor svetilnik za tiste, ki so v nevarnosti spodaj v temnem morju gozda. Liebich se je vlegel z vsem životom na krsto in je spet začel jokati. Prižemal je glavo na trdi les, ki je oklepal njegovo najljubše, poljubljal je krsto, objemal jo z rokami. Trajalo je precej časa, preden smo spet naprej peljali. Carinarnam smo se ognili po stranski poti. Ko pa smo bili onstran češke postaje, je ugasnila naenkrat luč na gori. Moža sta obstala in prisluškovala. Bili smo v nevarnosti. »Pozor!« Ustavili smo se. Liebich je potegnil sapo globoko m srdito. »Še mrtvih ne pustijo, da bi šli svojo pot.« Nato je položil prst na ustnice. Voziček s krsto je stal čisto ob robu ceste. Liebich se je stisnil ob drevo, in Hollmann me je potegnil nalahno za krsto. Tam smo počepnili na tla. Minute eo minule. Lahno in fino je rosil dež. Gorska reber se je črno odbijala od nočnega neba. Zeblo me je. Tedaj je šinil Liebich neslišno po cesti na most. Videl sem, kako je izginil pod njim. »Kaj dela?« sem vprašal komaj slišno. »Mir,« je zagodrnjal krčmar precej glasno. »Poiskal si je most in jarek. Tu večinoma tičijo — no pa ne govori venomer, sicer —« »Stoj!« Kakor bi bil zrastel iz zemlje, je stal pred nama mož. Vencel Hollmann — obmejni lovec je bil. Imel je puško v roki. »Stoj? —- Kdo je?« Stopil je bližje. »Petelinji krčmar,« je rekel osuplo »Kaj delate tukaj? Kaj je ia krsta?« Krčmar se je strahovito prestrašil, pa ni hotel tega pokazati in je rekel v težji nevolji: »Vencel. Vi me poznate! Vi veste, da sem jaz najpoštenejši mož v vseh hribih, ki še ni nikdar mislil na to, da bi najmanjšo reč vtihotapil. Torej me pustite y miru in pojdite svojo pot.« »Kaj je ta krsta?« je ponovil obmejni lovec namesto vsakega odgovora svoje vprašanje. Pristopil je in hotel dvigniti pregrinjalo, ki samo na koncu ob zglavju ni zakrivalo krste. Tedaj je prišel grgrajoč glas od mostu: »Pusti krsto pri miru! Proč od krste, ti prekleti pes vohunski!« Liebich je pridivjal h krsti. »Ubijem te, če se dotakneš krste!« »Kaj je s krsto?« je vprašal graničai z ledeno mrzlim glasom. »To te nič ne briga!« »Kaj je s krsto?« Graničar je dvignil puško. Tedaj se je vmešal vmes krčmar. >Ne streljajte, Vencel — Liebichova žena leži v krsti — Frančiška —« fakšno Ime jo na primer (M)poln') črnilo«, aH »elegantna pisava«, ali ->bo-doča zasluga«, ali »dozorevajoča oljka«, ali kaj podobnega. Ko dorase deček v poročnega moža, ga prekrstijo v treliič in ko prične služiti v četrtič. l'rvi uspeh v lastni stroki ali v javnosti mu prinese peto ime in ko umre, ga krstijo v šestič. Ziv pokopan. Poljski li ,i poročajo o čudnem slučaju, ki se jo prijietil v mestecu Podleskem Medzirzečju. Pekovski pomočnik Lejba Kacev je zaspal in so ga zjutraj našli v postelji brez življenja. Poklicani židovski mrliški oglednik je proglasil pomočnika za mrtvega. Pripravili so vse za pogreb, zabili nesrečnega mladeniča v rakev in pokop bi se bil tudi v redu izvršil, da niso prve grude prsti, ki so bobnele po pokrovu krate, priklicale navideznega mrliča k življenju. V strahu je Lejba pritisnil na rahlo pribiti pokrov in se dvignil v krsti. Brž ko je spoznal, za kaj gre, je spustil na preplašene pogrebce kopo krepkih psovk. Žalujoči so so šele sedaj zavedli in v silnem strahu drli s pokopališča. Kako uro potem pa so se nekateri prepustil nekdaj svojemu mlajšemu bratu Martinu in odšel proč. Dvajset let je služil kot pastir na planinah, nato se je vrnil in se naselil pri svojem bratu Jese-novcu. Ta je imel dovolj prostora, zakaj njegov zakon s Katro, Križnarjevo sestro, je bil brez otrok. Več kot dvajset let je bil sedaj že Jože doma, toda mnogi Zagorci ga niso niti dobro poznali; zakaj večinoma je bil v gorah in gozdovih, in se malokdaj pokazal ljudem. Živel je sam zase in se ogibal ljudi, v njem je bil neke vrste nemir. Ker je bila zunanjost starčkova tako divja in njegovo vedenje tako čudno, zato so so okoli njegove osebe spletale različne pravljice in m nihče rad srečal ga na samotnih stezah. — Tudi Osoj-nikov Marko se je nekoliko ustrašil, ko se je nenadoma pojavila pred njim tu gori na Črni steni strahotna postava Skobčevega Jožeta. Toda kmalu se je zavedel in rekel smeje: »Oho, Jože! Ali si mogoče Črno steno kupil, ali vzel v najem?« . , . »Tega ne,« je osomo odgovoril starec, »toda ze leta in leta lovim samo jaz na Črni steni in ne pustim, da bi me kdo motil.« »Saj nimam namena na Črni steni loviti.« »Čemu pa nosiš puško in kaj iščeš tu gori?« »Puško nosim vedno s seboj, kadar grem v gore in ne iščem mnogo; samo okolico bi si rad nekoliko ogledal.« ... , • »Fant, Črna stena je nevaren kraj, m svetujem ti, da se vrneš.« . »Če pa ostanem kljub temu tu in grem v rov?« »Ne pustim!« „ v . ... »Izsilil bom,« je rekel Marko odločno in stopil P10t »Gj, fant, sicer te bom ustrelil kakor mačko!« ie zagrmel Jože in zopet nameril puško. Osupel je Osojnik obstal in strmel divjaku v obraz. Njegov jezni, divji obraz je pričal, da je bil V. stanu ustreliti človeka. Čez nekaj časa je rekel fant mirno: »Toda Jože, zakaj ne smem v Črno steno?« »Ker nimaš tu ničesar iskati.« »Radoveden sem pač, kako je v rovih.« »To radovednost so že mnogi mladi fantje plačali z življenjem.« »Saj znam biti previden. In ni zgolj radovednost, ki me vieče v steno.« »Kaj pa?« »Rad bi videl, ali niso v Črni steni zvonovi, ki vedno zvone.« »V črni steni ni zvonov.« »Veš to gotovo?« »Da. Dobro poznam Čmo steno, zunaj in znotraj ... To se pravi,« je naglo popravil starček, kot bi kaj preveč rekel, »notranjosti ne pozna nihče.« »Ako ni tu zvonov, kaj pa pomeni potem zvone-nje, ki se od časa do časa čuje iz Črne stene?« »To pomeni,« je osorno odgovoril Jože, »naj v Zagorju že enkrat začno zidati novo cerkev.« »Ljudje splošno mislijo, da so stari zvonovi še tu, in da so le skriti.« »In ako bi bilo to res?« »Potem moramo zvonove poiskati. Ko bomo imeli zvonove, bomo gotovo sezidali cerkev.« »Lahko se zgodi tudi obratno. Zvonovi bodo prišli, ko bo cerkev sezidana. Če bi prej prišli, bi bila to nesreča za Zagorje.« »Tega ne razumem.« »Potem ti hočem pojasniti; pazi! Če bi sedaj prišli zvonovi, bi vam jih Podgorci pred no m odpeljali v svojo faro; in ko bi viseli naši stari zvonovi v podgorskem zvoniku, bi bili za nas za vedno izgubljeni in nikoli ne bi dobili cerkve.« A? G ran i čar ju je puška omahnila. »Frančiška?« je vprašal osupel. »Kaj }e umrla?« >Te nič ne briga,« je zarenčal Liebich. Tedaj se je obmejni lovec naenkrat zasmejal. »Oho, bratec, me pač nekoliko briga. Prav zelo me briga! Nova krsta je tudi pod carino, in povrh tega — ni tvoja žena v krsti!« >Ni v krsti?« je ponovil petelinji krč-mar začuden. In tudi jaz sem izbulil oči. »Je pač najostudnejša tihotapska zvijača,« je nadaljeval graničar, »porabiti krsto za tihotapljenje blaga. Tak človek nima nobenega rešpekia pred križem, ki je na krsti. Bogokletno je to, — fuj, Hollmann, vam bi ne bil prisodil kaj takega. Vsi trije ste moji jetniki.« Omedleval sem. Kot gojenec kraljevega pruskega učiteljišča biti zaprt tukaj v tako strašnih razmerah, to mora zame imeti najžalostnejše posledice. Tudi petelinji krčmar poleg mene je trepetal. Jaz nisem ničesar vedel,« je rekel. >Jaz sem mu verjel —« Graničar se je posmehljivo nasmejal. >Ne govorite — saj vendar poznate Liebšcha — Vi bi bili pač že lahko vedeli, da v krsti najbrž tiči čisto kaj drugega, kakor mrlič.« Stopil je spet h krsti in dvignil pregrinjalo. Za lovce in ribiče nudi najprimernejša BOŽIČNA DARILA tvrdka F. K, KAISER, pušk ar, Ljubljana, Kongresni trg 9. Meh za smeh. »Fantič, le gor* vstati!« Če izido pri nas kaka knjigo v kratki dobi v drugi izdaji, je to dokaz, da si je znala ubrati pot do ljudstva. Če izide v kratkem času v drugi izdaji za fante, je to neizpodbiten dokaz, da je pisana pruv po fantovsko, da je fante vnela in už,gala! Knjiga stane mehko vezana 12 Din, trdo vezana 20 Din in se dobi pri Sveti vojski v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Denar lahko pošljete tudi v znamkah. * »Jaz imam knjigovodjo, ki je osivel v moji službi.« — »To še ni nič. Jaz pa imam knjigovodkinjo, ki je imela najpreje svetle lase, potem je dobila kostanjeve zdaj ima pa temno črne!« * Novinec hribolazcc se spušča po vrvi preko skale. Kar vrv spusti in telebne na akalo. Vodnik mu jezen zakriči: »Tepec, zakaj pa si spustil vrv?« — »Bal sem se, da se ne bi pretrgala ...« V VS/K0 HIŠO »DOMOLJUBA«! ilustrorani CSM8K doh t«i 7asto'»j! Eihte-vnjte pa od s^ladi.ACa tn ur.ROK.D tovarna glnaMl, ura* mofo ot in harmonik P. Lorflsr MA^SOR Stev. 107 Violino od 95 Din, ročno hm moniko < d S.*> Din,tura-burico otl SS Din, gramofon. od 845 D u dalje. V « Razprodaja vsakovrstnega blaga za moške in žen-ske obleke, kamgami, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstni parhanti za obleke in perilo, različni Sifoni in kontenine. RAZPRODAJA se vse blago po razprodainih ccnf.h, in sicer: kam-ganvi za moške obleke od 110 Din, razno «ukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvnina širina od 34 Din, različni kambriki od 0 Din, vsakovrstni barhanti od 9 Din naprej. - Suknena obleka 3.70 m blaija z vso doSro podlogo samo 230 Din. Nc zamudite ugodne prilike nakupiti si dobrih oblačil po izrednih cenah in si s tem pri-hranite velikih izdatkov. Rpzprodaja se vse navedeno samo v manufakturnih trgovinah IVAN KOS LJUBLJANA, Sv. Petra c. 23, zraven zastavljalnice, ŠIŠKA, Celovška cesta — Seidlova hiša. Starček je govoril zelo razburjeno in njegove oči so se strahotno blesketale, >Jože,« je z veseljem vzkliknil Marko, >naši stari zvonovi so torej v resnici tu, in ti veš, kje so?« »Ničesar ne vem in tudi ničesar nisem rekel!« jo ^agodrnjal starček. »Toda Jože, tvoja dolžnost je, da odpreš usta in poveš resnico!« »Tako, tako, moja dolžnost!« je vzkipel starec. »Dolžnost, hahaha, dolžnosti Jaz nisem ničesar obljubil. Ako bi drugi ljudje, ki so ti mnogo bližji kot jaz, držali svojo prisego, kdaj bi mogoče že stala cerkev v Zagorju.« »Jože, ti govoriš skrivnostno. — Povej vendar, kaj misliš!« »Ali si ne moreš misliti?« »Prav nič si ne morem misliti, ker tvojega govorjenja ne razumem.« Po dolgem molku, med katerim je starec ostro gledal Marka, je kratko vprašal: »Osojnikov fant, ali ti ni tvoj oče ničesar povedal? Ali ti ni zapustil nobenega naročila, nobene naloge?« Marko je obledel in vztrepetal. »Moj oče?« je rekel polglasno; »ti misliš pač pred Bmrtjo?... Da, vedno mi je hotel nekaj zaupati, a ni mogel več govoriti. Razumel sem samo besede: cerkev — Skobec — zvonovi — tisoč — in pri tem je neprestano kazal sem na črno steno... O tej stvari som mnogo razmišljeval, a nisem mogel priti na jasno. Sosedje so mislili, da se je očetu bledlo.« »Ne, ni se mu bledlo, in lahko ti razrešim uganko. Toda prej mi moraš odgovoriti na neko vprašanje.« »Vprašaj.« ^»Osojnikov tant, ali hočeš poravnati dolg, ki ga jo sprejel tvoj ooe nase? Ali hočeš izpolniti obljubo, ki jo je napravil tvoj oče?« »Da, hočem, že radi dušnega miru svojega očeta; toda ne morem misliti, da bi moj oče storil kaj slabega.« »Tega tudi nisem rekel. Gre le za neko drzno podjetje, ki se je slabo obneslo, ali prav za prav dobro.« »Sedaj govoriš zopet tako, da te noben človek ne bi razumel. Kakšno podjetje misliš?« i Pač kupčijo z zvonovi. Tvoj oče in stari Križnar, oče sedanjega Križnarjevega gospodarja, sta snela zvonove in jih odpeljala.« »Torej niso zgoreli in jih niso Francozi odpeljali?« »Ne. Ko so prišli Francozi, zvonov ni bilo več.« »Odkod veš vse to?« »Ker sem bil sam poleg in pomagal odpeljati zvonove.« >Kam ste jih spravili?« »Tega ti ni treba vedeti.« _>Ti si torej tudi sokriv? Prvi kamen moraš torej vreči nase, ne na mojega očeta.« »Moja krivda ni velika. Bil sem tedaj še mlad fant, komaj toliko star kot ti sedaj in sem storil le to, kar so mi kmetje ukazali. — Ničesar nisem obljubil, kakor sta obljubila tvoj oče in stari Križnar.« »Če nisi nič kriv, zakaj se potem razvnemaš za stvar?« »Ker je to častna zadeva za vsakega Zagorca ln nujna potreba, da zopet dobimo cerkev, in ker sem mogoče jaz edini, ki vem za to stvar.« Starec je umolknil in zamišljeno gledal na vas Zagorje. Ker se ni zmenil za to, da bi stvar razjasnil, ga je Oeojtuk zopet vprašal: I hrabrejši Žid je le upati na pokopališče, da pogledajo, kaj dela hudi mri ?. Ta je sključen ždel v krsti in se ni upal na planj. Bil je Čisto nag in so je sramoval iziti iz prezgodnjega groba. Vsega trdeja od mraza so nesrečnika prenesli v bolnico, ker se je siromak močno pre-mrazil. Na srečo pa si jo kmalu opomogel in sedal že zopot peče kruh pod-loškim Zidom. Doktorji nn debelo. V Lipskem na Nemškem je policija prišla na sled »fabriki« za doktorsko naslove. Neki Irgovec Al-bers je od več ljudi izvabit visoke vsote in jiin jo preskrbe] doktorske naslove. Pred sodniki je mož povedal, da jo on bil prav za prav le posrednik. Trgovec z doktorskimi naslovi pa io dvorni svetnik iz Berlina profesor Matthes. Ta je znal na prefrigan način dobili in prodajati doktorsko diplome po 10.000 mark. Nekemu hotelirju je pro* skrbel celo naslov konzula. Kako napraviš krm doma? Kvas narediš, So razgreješ pšenične otrobe na 24°' R, jih zmešaš s SO1 gorko vodo v kašo in lo shraniš v zaprto posodo. Cez 24 ur imaš kvas. Zdrav ostati - bolezni uiti! Ako si prezebljen ali prehlajen, ako imaš hladne noge, trpiS radi gluvobolja, migrene, ako te mučijo revmatične bolečine, ako so ti oslabeli ftivel in miftičje, Če si (luSevno ali telesno onemogel, če slabo splfi, ako te bolijo zobje, trganje v sklepih, bolečine na obrazu in celem tolesu. če si preveč občutljiv za hladen zrak in so drugače pojavijo pr i tebi znaki slabosti in nezadostnega obtoka krvi, potem Je to dokaz, da nisi v evojili zdravih dneh sploh nič napravil, da se obvu-rujefi tega zla. Delaj ono, kar so /e nafii dedje io pradedje z vedno ednako dobrim uspehom isknfiali. Rabi snotraj ln zanaj preiskufieni pravi FellerJev prijetno diSeči ..ELSAFLUID". V apotekah in sorodnih trgovinah stane poisknsna steklenica 6 Din, dvojna ste* klenica 9 Din, velika špcoijalna ntoklenica 2<5 Din. Po poŠti vsaj en zaboj, kateri vsebuje 9 poiskusnih, 6 dvojnih ali * SpeoiJalni steklenici za 62 Din. Dva taka zaboja staneta samo 102 Din, s poštnino ln za-vojnlno vred. Naročila je treba točno nasloviti na Eugen V. Feller. lekarnar, Stubiea Bonja Blsatrg 16. Hrvatska Ako pa rabiž dobro sredstvo za želodec, naroči obenem Fellorjeve blago deluloSe Elsa-krogtjlee, 6 SkatelJ r.a 12 nin. Poravnajte naročnino I AH se h«i«Se brez nevarnosti osvoboditi protlna, REVMATIZMA trganja v križu In Išlasa T Revmalizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaSa ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo muogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedai 30 bolefflna w udih In sklepih, sedaj zopet ^li.iili .K«ne roke En neg«, trsanl«. *l»Bda*S« po rarnlh delih telesa, da celo slabe o«i so prav Po-gosto posledice revmatičnih m protlnskih boli. Kakor pa je raznolika ^loba, Ml;* in nemogoča sredatva, zdravila, mešanice m mazua,,^ « F .^rines'e 'lajšanje kratko pomagalo ie mnogim bolnikom. NaSe zdravljenje je izb orno in učinkuje naglo ludi pri zastara nih, kroničnih boSesnih. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše, poslali popolnoma sasionj naio zanimivo, zelo poučno broSuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brej vsake nevarnosti, naj piše ie danes 1 August Marzke, Benin-Wilmersdorf »t. Bell zobje JolepSaio vsak obraz. Cesto Ha zadostuje samo enkratno i čiščeujo i prijetno osvežujočo CMorodont-paslo, da se 3 doseie lep Bijaj sionovine tudi na stranicah zob, ako se 8 vporablja posebno izdelano Sčetkico za zobe. Ostanki I jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe I neprijeten duh ust, odstranjujejo so najtemeljitojšo 1 ] Chlorodoot-Sčetfco. Chlorodont Metka za otroke, za dame j (raehhe ščetine), za gospode (trde Ščetine). Pristno samo J v originalnem mo Jro-zeienem omotu z na pisom Chloro-1 dont. Dobiva so povsod. — Leo-VVerke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavija: Tvornice Zlatoiog, Maribor. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ia enkrat Dia 5. Naročniki „Domoljnba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali ilčejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. tfll? (parizar) prodam. .1Ur......Kušar, Podutik itev. 7, Sp. Šiška. Heursbega nsjesca sprejmem. Kranj št 152 Prejo za thaisje Mililo, ^ sprejemam zopet v delo, na željo grem tudi na dom delat A.Retelj tkalec v Mrtvicah št.51, na Dolenjskem. opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Kranj Stev. 152. M Mlsnta r^t Ročno slaraorezniBB koj za stroj, ključavničarstvo in meheniško obrt. Vič-Glince, Trža-Ska cesta štev. 113. 12 palcev, dobro ohranjeno. ceno proda Ivan Dimnik, Moste 32, pri Ljubljani. Mlnnir ki zna delati UllDltb, T0fl llm„fo]ia Ranili dobro ohranjen ""r prodam. Naslov pove uprava domoljuba" pod štev. 11930. dela vajen konj, priden, trezen in pošten, bi rad premenil službo o božiču ali novem letu. Naslov v upravi itev. 12090. Uaienca mem. Krepkcjši imajo prednost. Naslov pove uprava pod štev. 12149. Hlapca, ki ima veselje do kmečkega dela, Iščem k pošteni krščanski biši. Ponudbe na upr. pod „PoSten hlapec" 12040. Brestov Ia. čt™ stove, jesenove, orehove in akacijeve hlode, plohe aH deske. Ponudbe na upravo pod „Brestovina". Vidne dihurje in pol-he kupuje tvrdka Drago Schwab, LJubljana. Hlapca g® 40 do 55 let starega, sprejme župnišče p. Struge na Dolenjskem Plača mesečno 250 Din nekadilec 300 Din. ČevM. pomočnika sprejmem takoj, delo trajno, Luka Omahna, čevljar, Hrib 19, Luko-vica. FIGi: in SLIVE dobite najceneje pri FRAN POGACNUC-u v L|ul> Meni, Dunajska cesta It. 36. PREŠERNOVA TOiariM lir PREŠERNOVA n. SnHiicr o Ljubljana I. Največja zaloga ur. zlatnine ln srebrnine ulica poleg frančiškanske cerkve ulica poleg frančiškanska cerkve t* Zahtevajte bogato ilustro-vanl cenik a koledarjem, gratis in franco od H. SOTTNER Liubljana I PHSERNOVA M ulica T Br. 1M. KoviuasU Anker-Boskopf . ... Din I9'M Br. 111. Kovlnasta Ankar-floskopf z raiilnm Številkami iu bnrflV.t . Din l»'S» pniKO - IHO Br. 185. Budilka okrogle obttke, 16 otn visoka, h prvovrstnim Ankor-stroJ Jem.......Din 64-!» Br.lK. lat« i radium Ste ritkami inkarnlci I) 84'- Br. 8J01. s cnsLu ura % utežmi prvovrntuo la-lično železo, vodne, krožne io druge žage, vret'na za krožne žage, pile, nadalje vodovodne cevi, kuhinjsko posodo, brzoparilne in druge kotle, peči, štedilnike, reporeznice in vse v železninsko stroko »padajoče predmete kupite najceneji v novoustanovljeni trgovini z ieleznino J. i*FE»FER - KRANJ, Edino najboljši Stolni stroii in pletilni širit. „Dubied" stroji ter kolesa ta rodbino, obrt io industrijo »o ls los. Pefelinca OrltzRer, Adlcr Najnižje cene! Tudi na obroke I Mubltona blizu Prešernovega spomeniki. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečia garancija. Zadružna gospodarska banka d. d. !«>*.» it. 2057, 2470 la 2979. Ljubljana, MiklOŠiČ6Va cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad »In 16.ooo.ooo--, vloge nad Din 30o,ooo.ooo-. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. Inrest. posojila ter 2'/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Oiavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreClc Državne razredne loterije. Izdajatelj: »r, Franc Ktloree. Urednik; Frane Žabici. Za Jugoslovansko tekamo: Karel C«&